LETNIK V. SL0VENKA ŠTEV 8 ŽENSKO VPRAŠANJE ISTRSKEM DEŽELNEM ZBORU. IVANKA. TRST. Dne 2. avgusta sem se udeležila — kot slušateljica seveda — seje deželnega zbora istrskega. Ravno prav sem prišla. Na dnevnem redu je bilo drugo čitanje zakonskega predloga o ureditvi ])ravnih i-azmer istrskega učiteljstva. Ta seja je spravila na dan toliko zanimivih podatkov, pokazala je tako jasno, kje imajo istrske učiteljice iskati svoje prijatelje in kje svoje nasprotnike, da se mi zdi potrebno, sezna- niti s to sejo tudi čitateljice „Slovenke". Preskočiti hočem ostale točke dne\'- nega reda ter se omejiti, da poročam o * navedeni zadnji točki. Pred vsem pa mo- ram omeniti, da so poslanci Spinčić in drugovi sestavili samostojen načrt o zbolj- šanju plač učiteljstvu javnih ljudskih in me- ščanskih šol v Isti-i, oziroma k zakonskemu načrtu deželnega odbora predložili spre- membe, katerih najvažnejše obeležje je to, da naj bi se ne delalo nobenega razločka med u č i t e 1 j s t v o m n a k metih in \' mestih te r da bi u č i t e 1 j i i n u č i t e 1 j i C e naj dobi- vali za isti t r u d j e d n a k o |) 1 a č o. Po načrtu slovanske manjšine v dežel- nem zboru naj bi se ustanovila letna plača učiteljskega osobja na ljudskih šolah z zneskom 1200 K na leto, le puljski učitelji in učiteljice naj bi uživali doklado 200 K, ki bi se |ja ne upoštevala v pokojnino. Namestni učitelji in učiteljice s spričeva- lom zrelosti bi dobivali letno plačo 900 K, učiteljsko osobje meščanskih šol pa 1600 K. Petletnice učiteljskega osobja, ki bi se računale od usposobljenosti do 30. leta službovanja, bi znašale na ljudskih šolah po 150 K na leto, na meščanskih šolah pa po lo^/g letne plače. Ravnatelji in ravna- teljice meščanskih šol bi dobivali 500—600 kron letne doklade, voditelji in voditeljice ljudskih šol pa od vsakega razreda, ki ga imajo voditi, 100 kron na leto, a največ 300 kron. Kot ekvivalent za stanovanje se določa za ravnatelje (tri sobe s pripadki) ])o 700 K (v Pulju), 500 K (Koper, Poreč, Pazin, Volosko, Opatija, Lovran in Mali Lošinj, a po 400 K v drugih občinah, in za ostalo učiteljsko osobje po 600, 400 in 300 K v istem redu in za ista mesta. Na- mestni učitelji in učiteljice bi dobivali iz istega naslova po 250, 200 in 150 K. To so glavni |)odatki iz predloga manj- šine, katerega je pa večina zavrgla, spre- jemši predlog deželnega odbora, nekoliko spremenjen po šolskem odseku. Ta zakonski načrt deli učiteljstvo v tri kategorije. Prva kategorija (desetinka vseh učiteljskih mest) ima dobiti osnovno plačo letnih 1400 K, dru^^a (4 desetinke vseh mest) po 1200 K in tretja (5 desetink) po looo K. Učitelji v mestih z okrajnim sodiščem dobivajo doklado po 200 K na leto, a v nekih večjih in zlasti industrijskih krajih po 100 K, v Pulju še razven tega osebno doklado, ki se ne bo uračunala v pokojnino, po 200 K in v Opatiji tei- Lo- vrani po 100 K. Učiteljice d o b i \' a j o le po So^/d ]) 1 a č in doki a d, kakor jih uživajo učitelji, usposobljeni pod- učitelji brez razlike 900 kron, is to tako ]) o d u č i t e 1 j ice po 800 K, podučitelji brez s|)ričevala usposobljenosti po 800 K in take j) o d u č i t e 1 j i c e po 700 K. Plače učiteljev meščanskih šol deli načrt večine v dve vrsti, prvo z letnimi 201 i8oo K, drugo s plačo 1600 K na leto, o čemer bi puljski učitelji dobivali zopet osebno službeno doklado po 200 K, ki se nimajo uračunati v pokojnino. Učiteljice meščanskih šol dobivajo zopet le 80'/q od plač in d o k 1 a d učiteljev. Pedetnice znašajo po tem načrtu po 135 K za podučitelje, 150 za učitelje ljud- skih šol, a 175 za učitelje meščanskih šol ; žensko osobje dobi zopet le 8o°/o- Doklade ravnateljem se vjemajo s predlogom manjšine (600 K za osemraz- redne meščanske šole, 500 K za samostalno meščansko šolo in po 100 K od razreda ljudskih šol, največ po 300 K na leto) — toda z razločkom, da so učiteljice zapostavljene tudi tukaj ter imajo dobiti le 8o"/o- Isto velja glede stanarine, ki je po načrtu večine neugodnejše določena, nego po načrtu slovanske manjšine. Tudi tu imajo u č i t e 1 j i C e v d o b i t i le 8o"/g, oziroma podučiteljice po 20—50 K manj nego p od učitelj i. Preidimo k razpravi ! Posi. Bennati, kot poročevalec šolskega odseka, je mej drugim predlagal, da se zavrne prošnjo učiteljic v Kopru, z a j e d n a k o plačo z učitelji ter da se ne uvažuje zakonskega načrta poslanca Spinčiča in dr., ker se odbor ne zlaga z nazori, ki so v istem navedeni. Predsednik je prečital ta zakonski načrt v italijanskem prevodu. Na to se je oglasil prof. S p i n č i č, ter med huronskim krikom galerij in go- spode poslancev večine govoril hrvatski blizu tako-le : „Visoka zbornica! Zelo me veseli, da se je v obče prišlo do nečesa, s čemer se hoče poboljšati žalostno stanje učiteljev in učiteljic v Istri. Pred seboj imamo zakon- ski načrt deželnega odbora, pripremljen po zahtevkih c. kr. vlade in nekoliko spre- menjen po šolskem odseku dež. zbora, in predlog moj in mojih drugov, odnosno tudi naš zakonski načrt. Nočem dolgo govoriti, ker je naš predlog obrazložen in znan tudi iz italijanskega prevoda in ker je naš načrt samo izliv načel, ki se nahajajo v našem predlogu ; marveč hočem samo na kratko pokazati razlike med prvim in drugim na- črtom. V predlogu dež. odbora, odnosno de- želnozborskega šolskega odbora se delajo razlike po krajih, po vrstah : učitelji prve, druge in tretje plačne vrste ; delajo se raz- like nadalje s tem, da se učiteljem nekih krajev dâ na leto po 200 kron več, a zopet drugih krajev po 100 kron več, s čemer se dela krivica vsem ostalim; razlikuje se učitelje in učiteljice na eni strani, podučitelje in podučiteljice na drugi strani, dočim imajo vsi jednako po- dučevati ; razlikuje se med m ozki m in ženskim osobje m. Vse to se nam zdi neopravičeno, krivično, da, zdi se nam celo pristransko, ker je jasno, da se za- ]30stavlja učiteljsko osobje po vaseh, in to je večinoma hrvatsko in slovensko, uči- teljskemu osobju v mestih, ki je |večinoma italijansko. Vsakdo, ki v šoli podučuje, mora imeti jednake nauke, mora položiti jednake iz- pite, mora v isti meri podučevati. Ako bi se v obče imelo delati kake razlike med učitelji po mestih in vaseh, moralo bi to biti v piilog učiteljem na kmetih, ne pa onim v mestih. Učitelj na kmetih ima na- vadno mnogo več dece podučevati, po sto in več, nego učitelj v mestu, ki jih ima po 40—50 in malokdaj več. Težavnejše je za prvega podučevati tudi za to, ker ima otroke iz več šolskili let. Pa še iz enega razloga bi morali imeti učitelji na kmetih prednost pred učitelji v mestih. Na temelju zakona o šolskih taksah, ki ste ga napravili vi, gospodje večine, mora se od vsakega šolskega otroka, bil v mestu ali pa v vasi, plačati jednako šolsko takso, Na račun šolskih otrok, ki 202 jih podučujejo učitelji na kmetih, prihaja v šolski zaklad, iz katerega dobivajo učitelji Iliaco, dvaki%at toliko denarja kakor ])a v mestih. Mi pa nočemo delati nobene razlike v plačah. Naš predlog gre za tem, da se vse plače izjednačijo. Jednake študije, jednaka sposobnost, jednaka služba v mestih in po vaseh, učiteljev in podučiteljev, možkih in ženskiii, pa za to tudi za vse jednaka plača, ki se naj povija samo tekom let, o uspešnem delovanju. Razlika bodi samo med tistimi, ki imajo skušnjo usposoblje- nosti, in tistimi, ki je nimajo, in pa razlika \- stanarini, katera je vsekako večja v mestih nego po vaseh. Po teh načelih smo sestavili zakonski načrt. K točkam, ki jih je predložil deželni odbor, odnosno šolski odsek deželnega zbora, predložili smo s])i-e- membe, ki smo jih pred sejo izročili pred- sedniku v hrvatskem jeziku in ki jih je dal takoj prevesti na italijanski jezik. Ne bom dalje govoril, ampak prosim gosp. predsednika, da naše spremembe pri vsakem paragrafu dâ na razpravljanje in na glasovanje. Ne treba skoro omenjati, da ne so- glašam 7. g. poročevalcem, ki pravi, da je zokonski načrt večine pravičnejši nego naš. Y|:)rašajte nepristranske može, apelirajte na strokovnjake, ki razumejo šolske stvari in učiteljske razmere, vprašajte njih, kateri načrt je pravičnejši ! Vse učiteljske moči morajo imeti jednake sposobnosti, vsi mo- rajo opravljati jednako službo, vsem naj teče jednaka plača 1 Jaz vas v imenu pravičnosti in ob- jektivnosti, ki bi morala vladati v tej vis. zbornici, v imenu prave liberalnosti, pa ne tiste, ki se jo navadno naglasa, prosim, da glasujete za naš predlog. Ako ste objek- tivni, ako ste pravični in svobodoumni v pravem, krščanskem smislu, glasovali boste za naš predlog. Jaz vam ga priporočam". Med tem govorom, o katerem so neki poslanci večine celo zapustili dvorano, je galerija pridno kazala sledovo 2000-letne kulture, s katero se Italijani tako radi po- našajo. Priobčujemo ta govor po steno- grafiškili beležkah v celoti, ker se izvajanja ostalih naših poslancev bistveno ujemajo s tem, kar je rekel prof. Spinčič. Zlasti dr. Laginja je podpiral predlog prof. Spinčiča ter večkrat posegel v debato. Ker pa je govoril italijanski, zamorem poročati le o najmarkantnejših i)otezah njegovega govora. Odločno seje upiral raz- likovanju med učitelji in uči- teljicami, zlasti tudi zato, ker ni res, da bi učiteljice imele manjše potrebe od moških. Njegova (govornikova) obleka, nje- gov klobuk jt- mnogo cenejši nego klobuk in obleka kake učiteljice, ne glede na ostale potrebščine. Za stanovanje in hrano ne rabi uči- teljica nič manj, nego nje moški kolega, ako pri poslednjem „prveinu kvartinu ne slede še drugi''. Morda je utemeljno v narodnosti, da dru. Laginji in dr. ne gre v glavo, zakaj bi se delalo razliko med moškim in žens- kim učiteljskim osobjem. Na te opazke je odgovarjal italijanski poslanec G I e z e r, ki je izjavil, da je tudi on bil za to, da se dâ učiteljicam jednako plačo kakor učiteljem, pod pogojem, č e se o m o ž e, da nehajo vse njih pravice do dežele. Reklo se mu je, da se 80% vseh učiteljic rajši zadovolji z 807o plače, nego bi se odpovedale možu. Na to je zopet obširno odgovarjal dr. Laginja, naglašaje, koliko težavnejši je trud učiteljev in učiteljic na kmetih, pri tolikih otrokih, ki pridejo v šolo, ne da bi se morda doma še naučili napraviti sv. križ, kajd v šoli se začno še le učiti go- voriti; v zaduhlih sobah, ki nikakor ne odgovarjajo predpisom higijene ; z nedo- statnimi učili. Ako ima učitelj lastnih otrok, kolike težave mu nastanejo n. pr. o epi- demičnih boleznih,, ko mora zdravniku, oddaljenemu po več ur, plačati za en [obisk 203 do 20 gld.; — koliko preglavic mu deta vzgoja otrok; ako pošlje eno dete v mesto, mora zanemarjati drugo deco ali pa se gmotno uniči. Kar se tiče učiteljic, je omenil govornik, da imajo iste razmer o ma še več truda nego učitelji, ker mora j o p o d u- č e v a t i tudi v ročnih deli h. Glede možitve bilo bi docela krivično, če bi učiteljice v takem slučaju morale zapustiti službo, kajti kot matere še le p o- t a n e j o vzgojiteljice v j) r a v e m pomenu besede. V razpravo je posegel tudi posi. V a r e t o n, ki je dokazo\'al, da so učiteljice zadovoljne s tako ])lačo, ker se niso do zadnjega časa prav nič pi'itoževale proti zapostavljanju!... Na ta naravnost neverjeten „dokaz" je odgovoril prof. M a n d i ć, ki se je v svc)jem govoru dotaknil i ženskega vpra- šanja. Ker je galerija govor i^rof. M a n- d i Ć a tako nesramno motila, da se je celo predsedniku zdelo preveč tei' je dal ga- lerijo izprazniti, zamorem ]X)dati le glavne misli iz govora. Prof. Man die je l'ckel : Poslanec Vareton je hotel dokazati s tem, da so se učiteljice še le pozno odločile do koi^aka, da zahtevajo jednake plače z učitelji, da one te jjravice nimajo in da ne računajo na njo; a temu ni tako. Res je, da so se učiteljice pozneje oglasile za poboljšanje gmotnega stanja in za izjednačenje njihove plače s plačo učiteljev, a to moramo pri- |)isati njihovi skronuiosti, njihovi prisilni vai-čnosti in nazadnje tudi okolnosti, da se je žensko gibanje začelo javiti še le zadnji čas, da so ženske v prosvetljenih državah še le v najnovejši dobi začele zahtevati pravice, ki jim pritičejo.... Tudi posi. Ko z ulic seje ]5oteg()val za jednakopi-avnost učiteljic. Vse to seveda ni pomagalo. Kakor rečeno, predlog manjšine je padel, in spre- jet je bil mnogo neugodnejši zakonski načrt večine, ki je zlasti krivičen učiteljstvu na kmetih in v posebni meri še učiteljicam. Nekaj dobrega pa je vendar imela razprava o učiteljskih plačah v istrskem deželnem zboru: marsikomu so se odprle oči, kje ima istrsko učiteljstvo iskati svojih |)i'ijateljev in zaščitnikov. M e n e p a še ]) o s e b n o \' e s e I i, da se je na tako odlične m mestu ]) i" i z n a I o o p r a- \' i č e n o s t ž e n s k e ga gibanja in da so s e m o ž j e k a k o r L a g i n j a, Spinčić, M a n d i Ć in K o z u 1 i ć po- tegovali za je d n a k o v i" e d n o s t ženskega del a.'"' Kcdar se slovensko ženstvo v toliki meri probudi, da začne zahtevati s\'oje državljanske pravice, ne bo se mu treba zatekati za pomoč k internacijonalni soc. demokraciji, kajti ono najde v naših dičnih ]3olitikih spretnejših \n vestnejših zagovor- nikov. Cast in hvala jim 1 ŽENSKE V RUSIJI. BOŽIDAR TVORCOV KALUGA. I. Ruska vlada kaj skrbno gleda na to, da bi žensko gibanje v Rusiji dobilo prak- tično zanimanje, praktično smer, praktičen smisel. Tako je, na primer, nedavno ustregfla srčni želji delovitega ženstva našega ter je dozvolila osnovati in urediti žensko sel- sk o-g osp od a r s ke tečaje pri Marijin- skem selsko-g'ospodarskcm učili.šču okolo Saratova. Do zdaj je število poslušalk omejeno, sprejmo jih le 40. Xa tečajih bodo predavali prepodavatelji (učitelji) Ma- jinske selsko-gospodarske šole, a vse delo bo vodil sovet, kteremu bo načelnik rav- natelj omenjene šole. Predavali bodo o *) Vidite, ).;ospüdii oljoli » Rdeč':<;a Prapora«, kakšni so naši narodnjaki in kako klaverni junaki so 0I) njih možje, za katere se pri volitvah poteguje vaša stranka ! To so pravi socijalisti brez visokodonečih boni- liastičnih fraz sicer, a v resnici, a Vi ste navidezni socijalisti, v resnici pa hlapci gospodujoče klike. 204 zemljedelji, živinoreji, vrtnarstvu, sadjereji i drugih podobnih predmetih v objemu načrta za srednje gospodarske šole. Vsak začetek je težaven, i le tako si moramo tolmačiti skromni razmer te dobrodejne poskušnje i naprave. Ce bo uspeh izdaten^ seveda vlada ne opusti poskušnje, a prida jej tisti razvoj, kterega želimo vsacemu praktičnemu i v svoji osnovi prekoristncmu podjetju. Nektere stollčne novine, mej njimi tudi take, ktere se redko lažejo, poročale so pred dobrim mesecem, da je rusko mini- sterstvo potov i cest razposlalo po vseh železničnih upravah okrožnico, v kteri pred- laga svojim podrejenim uradom dopuščati žensk, p rido bivših si na žele z nični službi pomimo (poleg) teoretičnega znanja tudi praktičnega urazumenja svojih dolžnostij, do službe mlajših računarjev i celo v oddelek želez- nic ne g a kontrolja, kar menda pomeni nič več i nič manje, nego to, da so ženske bolj, ili vsaj ne menj poštene i vestne, čem (nego) so pa nekteri moški, kteri po hajajo okolo — denežnih jaščikov,*) kakor pravijo Rusi. Izrazov ne pojasnujem ; kajti i bez komentarja si »zrajtate«, kaj s tem hočem reči . . . Letošnjo zimo i vygrcd (spomlad) bila je v Petrogradu tema razstav, mej njimi tudi ženska umetnostna razstava pod na- slovom : »Vvstavka Damskoga Hudožest- vennago (lepih umetnosti) Kružka« v pro- storih društva »Spodbuje Umetnosti).« Kako i v čem pa se je ločila ta ženska raz stava od drugih podobnih jej razstav, kterc bi mogli .smatrati — moškimi? Je U možno bilo zapaziti kako posebnost, ktera bi oprav/ičevala pridevek ženske? Ili so jo tak naimenovali kar iz-za modne klicke (klička-ime), kakor bi rekel Rus? Poslu- šajmo očevidca g. Rezanceva, ki je tem potom pisal v »Mosk. Ved.« tako: Pomnim, kak mi je nekdaj rekel pianist Gross, pro- fesor Petrograjske konservatorije i učenec A. (t. Rubenšteina, da bi posebno pohva- lil eno iz svojih učenk : »Ta pa igra, ka- kor moški!« Meni pa te karakteristike ni bilo dovelj ; začel sem mu torej plameno ugovarjati : Ce ženska igra energ-ično i silno, znači to pač le toliko, da so ta svojstva tudi ženskam lastna, ter da jih torej ni treba pripisavati izključno moškim. Ta epizoda mi je prišla v glavo, ko sem si ogledaval žensko razstavo. Znaje po katalogu, da so vse razstavljene reči izdelja ženska, voljno-nevoljno sem začel misliti, da sem zapazil neko o b š č o črto mchkosti i neodločnosti. More biti, da se posebno energične dame res niso udeleževale razstave krožka, pa meni se je na damski razstavi nekako čudno zdelo to-le : Zgodovinskih slik ni bilo nobene, žanrovih je bilo malo, da i te so bile bez- cvetne, vse drugo pa so bili pejsaži, da cvetlice, i pejsaži nedolžni i bezmetežni (brezskrbni). Izpolnj eno pa je bilo vse prilično, skrbno, milo, simpatično. Najgorši so bili akvarelji Danske princese Marije. Druga posebnost razstave damskega krožka pa je bil oddelek um etno obrt- nih reči j, pohi,šja, razne posode itd. Vse to je bilo olišpano z raznimi barvenimi podobicami, užganimi sličicami, bile so tudi reči iz tisnjene kože itd. Vsi ti predmeti so bili podobni finim, elegantnim igračam, na ktere je radovedno občinstvo napalo, kakor otroci na prve jagode, ter je razku- pilo po cenah, kakoršne so v navadi le v ženskih toaletnih nujah (potrebah) i le v Petrogradu, gizdavem Petrogradu . . . II. Naš senat je jeseni lanskeg-a leta ukrenil prevažen akt za ruske žene-kmetice. Denarnili zabojev. Op. ur. 205 Kmetica Golovata iz Kijevske guber- nije podala je na svojega moža tožbo, v kteri se je govorilo, da njen mož tak su- rovo postopa se svojo ženo, da jej ni več moči živeti ž njim, da pa jej, ne grlede na vse njene solze in molbe, pravice na samo- stalnost ne hoče dati. Te pravice je potem iskala od Poncija do Pilata po vseh kmeč- kih uradih, pa je nikjer ni mogla najti. Nasilno umreti ne mara, obrača se torej končno k najviši pravni vlasti v državi, k praviteljstvujočerau senatu ; če jej pa tudi ta odpove, bo pa primorana iti do samega carja iskat si pravice do znosnega člo- veškega obstanka. Senat je odločni kmetici odgovoril, da jej daruje to pravico i da torej za naprej morejo vse kmečke žene v imperiji zahtevati si 'pravico na sa- mostalno, od svojih mož posebno življenje, če dokažejo dotičnim vla- stem, da raoži ž njimi postopajo ne po — človeški, ili pa da jim nočejo ili n e m o r e j o d a j a t i n u j n i h sredstev za živež. To razjasnilo kmečkih postav glede nerazločnosti sv. zakona napravilo je ve- liko šuma v naših novinah vseh političnih strank, a v občinstvu proizvedlo je kar trepet i strah. Večina no\'in, posebno sto- ličnih, je kaj likovala (glasno se veselila), tvrde, da se je pa le zvrnil na večno v prepad mogočen steber starodavne, rabske Rusije ; nahajalo pa se je še precej tudi takih glasil javnega mnenja, ktera so za- gotovljala, da bo ta senatski ukrep ne le poguben za kmečke družine, a on je tudi nepravičen glede žen d rug-ih, nekmečkih slojev prebivalstva ru- skega. »Mosk. Ved.« pa so v senatski rešitvi videle kar precejšen kos revolucije ter so v dolgih, prav temeljito obsnovanih člankih dokazovale, da osnovnih postav nobeden urad, torej tudi senat, ne more spreminjati bez dozvoljcnja i soglasja carske vlasti na to. Ta časnikarska vojna je bila precej dolgotrajna i tam i sem jako strastna. Hodili so celo sluhi (vesti), da bo senat tak ili inače pri- moran svoje tolmačilo preklicati ili pa vsaj omejiti ga točnimi, posamnimi slučaji i strogim nadzor Dm nad krajnimi, selškimi oblastmi. Nikdo ni vedel, kaj bo iz te kaše, jaz pa sem o tej stvari molčal, kakor vi- dite, prav fletno molčal, do zdaj molčal... Po leti pa pri nas, kak i pri vas, ve- lika i bogata gospoda živi na dačah, v derevnji, po letoviščih. Ni k tej, m k drugi sebe ne prištevam, pa mej kmeti živim se svojo družino zdaj tudi jaz i kot človek siten i nemiren mnogo občujem z vsemi, kogar vidim i srečam. Tako sem se ne- davno zatesal tudi v selski urad, v bobrov- sko vólost, kjer sem mej drugim sprožil tudi besedo o lanskem senatskem ukazu. Pisar, velika glava v ruski selski obščini, se mi je kar začudil ter me najprej okre- gal radovednežem, potem pa je hladno- krvno nadaljeval tako : »Milostivi gosudar! \'^i se jako motite, če menite, da so take reči tudi pri nas uže možne. Mi živimo za pazduho Boga i starine, i ni nam, ni na- šim ženam nikakoršnih voljnostij, razun carskih, seveda ni treba. Kar nam zapove naš batjuška car, to nam je sveto ; vse drugo pa nam je trin trava, deveta briga. Kijev pa res ni Kaluga, a Kijevska gu- bcrnija ni gubernija Kaluška. Tam ni naš narod, narod veliko-ruski, tam je vsaka inozemščina: poljska, židovska, nemška etc., osnova pa je malo ruska, naródec razlju- bezni, narodec produvnoj, narodič premili, narodič na vse vetre premeteni. Pa tudi na okrajnah naših senatsko razjasnilo ču- dežev ne bo delalo ; vsaj do zdaj je pri- beglo k njemu nesrečnih žensk, ktere mo- remo prešteti po prstih ene roke . . .« Takim potom dobil sem vam nasled- nja, neposredna dejstva : Začetkom ome- njeni senatki ukaz glede rušenja z a- konskih zvez mej kmečkim ljudom, če je dokazano, da mož p ostopa se 206 svojo ženo b e z č 1 o v e č n o i d a jej ne daje sredstev, p o t r e b n i h j e j na žive ž, ni padel od carske vlasti, kakor so mu nekteri prerokovali, a obstal je po volji samega carja na prid in blagor ne- srečnih njegovih poddanic. Varali so se silno, če se niso kar bezvestno lagali, tisti, kteri so tvrdili, da je rusko kmečko ženstvo kar zasulo raz- vodnimi prošnjami selske kancelije, doznavši o povoljni rešitvi senata tožbe kmetice Goluvate proti njenemu možu. Kakor povsod, tako je tudi v Rusiji mnogo nesrečnih zakonov sploh, mej kmeč- kim ljudom pa še posebno, i to najbolj od nepovoljnih gospodarskih razmer i su- rovih razprav, udomačivših se tekom mno- gih vekov mej temnim narodom. Edina voditeljica i t o 1 a ž n i c a v tem ob- ziru je m a 1 o v e d n e m u 1 j u d s t u le cerkev pravoslavna. Kjer so njene korenine v narodu še čile, tam bo senatska naredba malo proslovala ; kjer se je pa ta najsilnejši steber vsake, torej tudi slovan- ske v obče, a ruske narodnosti še posebno, z.-ičel majati, tam pa ta stvar, t. j. zakonski prepiri, s časom preidejo na navadna živ- Ijenska tla, v okvir posvetnih sodnij, i vlada je dolžna, vlada mora -take važne spremembe ljudske etike predvideti i jim svojimi postavami kazati tisti tir, kteri je potreben, da bi ljudje i ne priznavajoči cerkovnih naprav, vendar živeli, če ne po — božji, pa vsaj po — človeški volji, t, j soglasno s postavami državnimi. Revščina je največa sovražnica roda človeškega. Revščino navadno spremlje narodno pijanstvo i vsake grdobe družbin- skega bita. Od toge i obupa človeške strasti surovije, postajajo živinske. Ni ga bilo i ga tudi ne bo -— modrijana, kteri bi mogel pri t a c i h o k o 1 š č i n a h nasovetovati lekarstvo i zdravilo po- ni im o (razven) razloke, večne razloke. ¦S tako razloko se pametni ljudje se ve da ne bodo igrali, a uporabljali jo bodo i moški i ženske le tedaj, ko bo sila kola lomila, to se pravi, ko ne ostane nič dru- zega, nego: »Beži, kolikor ti je Bog sape dal! . . .« Ruski car je še mlad car. pa je dober i milostljiv car. Ta car ljubi svoj prosti narod, biva mej njim pogosto i trajno, ga proučuje ter spoznava njegove bistvene osnove, njegove bele i črne proge. Ta car se vnema za duhovne i telesne potrebe svojega naroda, poje ž njim od veselja i sreče, toži ž njim od življenja peze. Koliko joka utihne, koliko solz usahne, koliko ran zaceli, koliko življenj obvisi — na nitki človekoljubnejšega senatskega i car- skega zakona! Srečen je narod, kojega osf-da zavisi od miga carske dobre volje, od milosrdja blageg-a carja ; pa polna sreča je le tam, kjer se narod od mi- losti carskih ne opijani, pač pa stre- zni, raste i okrepi... VAŽNA IZJAVA O ŽENSKI ŠOLSKI IZOMIKI. UREDNIŠTVO. Na drug-em , mestu poročamo, kako odlične zagovornike je imelo žensko delo kot polnovredno z moškim v isterskem deželnem zboru v osebi hrvatskih vzor- rodoljubo vposlancev gg. Spinčiča, Laginje in dr. Na tem mestu pa se nam je spominjati druzega 'slovenskega moža-odličnjaka, ki se je nedavno odločno izrekel za .večjo šolsko izomiko ženstva. Ta mož je gospod Ivan Hribar, že tretjič izvoljeni in potrjeni župan slovenske stolice — bele Ljubljane. Povodom svojega zapriseženja za tretjo župansko dobo dne 3. avgusta letos, se je gosp. Ivan Hribar v svojem govoru spo- minjal L mestne višje dekliške šole v Ljubljani s sledečimi toplimi be- sedami : »Ne manje važna se mi /di popolnitc;v zavoda, kateremu je bila prva moja skrb posvečena, ko ste me leta 189Ó. poklicali 207 na čelo mestni upravi. Cesarja Franca Jo- žefa I. mestno višjo dekliško šolo, ki pod spretnim vodstvom prav sijajno uspeva in doseza najpopolnejše učne uspehe, tako da se danes v strokovnjaških krogih smatra za jeden najboljših učnih zavodov te vrste, treba bode po mojem menenju v smislu ministerskega regulativa za viš|e dekliške šole preustrojiti v šestrazreden licej. Res, da taka preustrojitev prouzroči mestni ob- čini nekaj novih stroškov ; toda v sedanji dobi, ko je tudi '.enstvo stopilo v življenja tekmovalni boj, in glede na to, da je omi- kana in prosvetljena žena in mati pravi blagoslov za rodbino, za žensko šolsko izomiko nikdar dosti ne storimo. .Sicer je pa pričakovati, da bode učna uprava, ki po drugod ženske liceje prav izdatno podpira, tudi našemu naklonila mnogo višji letni prispevek, kakor ga uživa višja dekliška šola sedajo. Torej ; ... »v sedanji dobi, koje tudi ženstvo stopilo v življenja tekmovalni boj, in glede na to, da je omikana in razsvet- ljena žena in mati pravi blagoslov za rod- bino, za žensko šolsko izomiko nikdar za- dAsti ne storimo«. Od srca smo hvaležni g. županu Hribarju za te odločne besede ob tako važni in resni priliki. Ne le, da nam je v posebno zadošča- nje, da se je tako odličen veljak izrekel za čim večjo šolsko izobrazbo ženstva ter tudi priznal opravičenost sodobnega žen- skega gibanja, kar zagovarjati in propa- girati je cilj in naloga našega lista, marveč nam gornje besede tudi svedočijo in jam- čijo, da se bo v središču Slovenstva tudi v bodoče delalo v tem smislu. In to je, kar nas sosebno veseli ter navdaja z nado v lepšo bodočnost. . . . Sicer pa je dični ljubljanski župan, g. Ivan Hribar, že \ečkrat pokazal, da ve ceniti ženo tudi tedaj, kadar ista nastopa v javnosti. Tako se je n. pr. na banketu 25-letnice »Rdinosti« priznalno spominjal tudi »Slovenke«, za kar mu je bilo sosebno tržaško ženstvo hvaležno. Vsaka Slovenka mora pač z veseljem pozdraviti namero g. župana Hribarja, da tudi slovensko ženstvo dobi svoj 1'cej. PRAVICA DO ŽIVLJENJA. ZOFKA KVEDER. PRAGA. Drama v štirih dejanjih. Drugo dejanje, .Scena, kakor v prvem. Pepi sedi sam pri srednji mizi, na kateri je pripravljena kava s skudelicami. Zima, Marija, Berta, Mak.so, Po- nikvar prihajajo i/, obednice. Prvi prizor. Zima prihaja; Kavo pijemo vedno v tej sobi, človek se čuti bolj en familie. Ponikvar: Da, nekako intimnejše je, čuti se, da je navadno bivališče družine. Marija: Seveda, razkošno ni, ali vsaki del pohištva nam je dober, star znanec. Dolgčas bi nam bilo, mislili bi, da nismo več doma, ako bi namestili drugo, moderno opravo. Ponikvar : Jaz se na svojem posestvu nikdar nisem dotaknil hišne oprave. To je del poslopja. .Stare tradicije zavijajo vse v mnog-oletne spomine. Cele generacije so rabile te komode, te čestite naslonjače, in začrnele slike s pastaricami, nališpanimi vitezi in koketnir.-.i damami rokokoa visijo že dolga, dolga desetletja po stenah. Jaz imam spoštovanje pred vso to šaro. Ne dotikam se je. Marija : Da, da, resnično, gospod Po- nikvar ! Ali končno moramo taki pieteti žrtvovati vendarde skoro preveč svoje ko- modnosti, Ponikvar: To ravno ne mora biti. Jaz sem si na primer svojo delavnico uredil čisto po svojern — naj tudi od mene osta- nejo spomini v hiši. — — A — a, gospod Pepi? Kako je to, ni.sem vas videl pri obedu ? 208 Pepi: Kadar so tuji gosti v hiši, vselej. Zima: On navadno sam obeduje. Marija; Ali prosim te lepo, Pepi, kak tuj gost ! Izvolite, g-ospod Ponikvar ! Nalij kave, Berta! Ako želite pušiti . . . . Daj, stari, tvoje smodke. Zima vzame smodke z etažere : Dobre SO. Iz- volite ! Te imam specijalno samo za svojo privatno porabo. Ponikvar : Zelo ljubeznjivo od vas, gospod Zima ! Prosim ! Ako dame dovolijo ? Berta : Prosim ! Zima: Hočeš tudi ti, Makso ? Makso : Prosim ! Zima : Danes ostaneš zgoraj, v komp- toir greva zvečer. Praktikant je mesto Berte pri blagajni. Makso : Dobro, gospod principal. Zima : Ah, k vragu s principalom ! Tvoj stric sem. Ponikvar: A? (iospod Makso vam je v sorodu ? Tega pa res še do danes nisem vedel ! Zima : Čudno ! .Sicer pa je to neko jako daljno sorodstvo. Jaz se niti sam ne spoznam. Ponikvar : Da, da ta sorodstva ! To varn je komplicirana veda ! (rospodična Berta, vi ste danes osobito tihi. Tega nisem pričakoval. Berta : O, gospod Ponikvar . . . Marija: Nekoliko je zmedena. Morate oprostiti ! Ta nepričakovana čast . . . Zima: Ne govori budalosti ! (Beni, s ])o- gledom) : Dopoldne je tožila, da ima migreno. Ponikvar: .Migreno? Xu, migrena je navadna -.bolezen vseh gospodičen ! Ali, gospodična Berîâ, jaz vendarle mislim, da bi danes zaslužil nekoliko več pozornosti. Tako lakonično, kakor danes, še niste go- vorili z menoj. In prej sva bila vedno tako imenitna prijatelja ! Berta : Bile so drugačne prilike. Pepi : Prosim te. Berta, pelji me ne- koliko na balkon v obednici. Malo ziraka bi hotel. Berta : Takoj ! Marija : Ali, Pepi, Tvoje muhe so res že neznosne. Pepi : (jospod Ponikvar mi bo rad oprostil. Moja oseba mu je neprijeten na- meček za krasen sen bodočnosti. Marija : Molči ! In kako gospodariš z Berto! Zakaj nisi rekel Maksu? Pepi: Ker hočem Maksa že itak s seboj imeti. Saj ga ne potrebujete. (Maksu.) Nu, pa me ti ekspediraj ven. Berta, ne jezi se, da sem te motil v tvojem interesant- ncm razg-ovoru z gospodom Ponikvarjem. Zima : Idita, idita ! (Popiju.) Ti si sploh neprebaven, da je človek skoro vesel, kadar . . . Pepi : . . . me ne vidi. Verjamem ! Makso z Pepijem odide Drugi prizor. Ponik\ar, Zima, Marija, JU^ta. Ponikvar: Tudi Pepi ima danes po- sebno antipatijo do mene, prav, kakor gospodična Berta. Marija: Ali prosim vas, gospod Po- nikvar ! Berta ima migreno. Pepi je pa vedno siten in muhast. Oh, kake križe imam ž njim ! Neznosno mi je včasiii ! Vse, vse mu storimo - a vidite . . , .Sicer pa se mu ne sme preveč zamerovati. Chjvek v njegovem stanju zasluži, da se mu kaj pregleda. Ponikvar : Gotovo, gotovo^ milostiva ! Nihče mu nič ne zamerava. Gospodična lierta, danes izborno izgledate! Ta svitla havva vam imenitno stoji. Človek bi kar poetičen postal, kadar \'as vidi tako krasno in cvetočo ! Berta : Gospod Ponikvar, doslej ni bila vaša navada delati poklonov. Ne poda se vam. Ponikvar : Oho, jako smo nemilostivi ? Kedaj pridete zopet na mojo pristavo? Dva vrana sem kupil. Naučim vas koči- jažiti. Berta : O, hvala gospod Ponikvar ! 209 Ponikvar: Ali prej ste vendar večkrat prišli. .Se spominjate, še zadnjič, — komaj par tednov je, sem vas učil jahati. Držal sem vas krog pasa. Berta : Razmere so se spremenile, go- s[)od Ponikvar, in netaktno je od vas, da sedaj namigujete na razne intimnosti, ki so imele svoj čas popolnoma nedolžno lice. Vi, kakor stari prijatelj mojega očeta . , . Ponikvar: Nu, in kaj se je spremenilo, Berta ? , . . Zakaj ste taki ? Berta vstane in stopi na levo k pisalni mizi : IO bodete menda vi sami najbolj vedeli, gospod Ponikvar ! (Brska po mizi med časopisi.) Kam pa je Pepi ta list založil. Ah, opro- stite ! (Odhaja skozi prva vrata.) Ponikvar za njo : Ah, nič zato ! . , . Da- nes imate migreno, gospodična Berta. Od- puščam ! Marija: Kam zopet bežiš? Da si mi takoj nazaj ! Berta : Nu ! (Odide.) Tretji prizor. Ponikvar, Zima, Marija. Ponikvar zimi : Kako je neuljudna ! Vi ste mi vendar zatrjevali . . . Zima: Gotovo! Ali vidite, kaj hočem s tako svojegiavnostjo. Potrpite ! V par dneh . . . Marija : Da, da, v par dneh, gospod Ponikvar . . . Sedaj je to dete še docela iz sebe. Verjemite mi, ona je dobra hči, ona vas ljubi. Ponikvar : Ne vidim ravno. Ali nič ne dé! Nisem sentimentalen. Ni mi do kakih poetičnih čustev. Skoro, da ml je ljubše... Ne imel bi časa pečati se z zaljubljeno ženo. Meni je glavno . . . Nu, saj veste. Človek mora postati soliden, skrbeti za potomce. . . Zadnji čas je že. . . Ali, Zima, veste, od našega dogovora ne odstopim!.. Ne odstopim ! Prijateljstvo gori ali doli ! Zima : Razume se, razume se ! Jaz jo že naučim ! Marija: In jaz, g'ospod Ponikvar! Rekla sem ji že, naj si oblizne vse prste, naj na kolenih Boga zahvali ! Ali kaj ! Svojeglavnost ! .Sicer pa dekle ni na[iačuo ! Morete biti veseli, gospod Ponikvar ! Ponikvar: Gotovo, g-otovo. Danes je uprav dražestna. Se malo bi se rad pošalil ž njo. Marija: Rečem ji, da igra z vami šah, ako želite. Ponikvar : Imenitna misel ! Vi ste ženij, milostiva. Zima, jaz vam čestitam. Zima: ironično Čestitate? Marija: Vidite, gospod Ponikvar, tako je vedno ! (Z afektirano ljube'.nivostjo :) Patek ! . . . Razjezim se, potem imaš.... Ponikvar; Ne razburjajte se tako brzo. Gospod soprog se samo šali. Poznam ga . .. Marija: Da, da že dolgo se poznata. Večkrat sem že mislila, zakaj sta tako for- malna... Vikata se, a... Zima : Oh, prosim te, ne vtikaj se v stvari, katerih ne razumeš! Ponikvar : Potrpljenje, milostiva, po- trpljenje! Kmalu bo drugače! A kje je gospodična Berta? Kaj ste mi obljubila, gospa... gospa mama...? Marija: Gospa mama! Kako fino se to sliši iz vaših ust. Ah, poredni ste, gos- pod zet!... Haha!... Ali jaz že grem. (idc n,-i leva vrata in kliče:) Berta, Bertka! čuješ! Pri- di takoj ! Četrti prizor. Ostali in Berta. Berta prihaja z albumom slik v roki. Xevuljno ; Kaj pa je? ('esa potrebujete? Marija: (rospod Ponikvar bi rad s teboj šahiral. , Ponikvar: Da, gospodična Berta! — Kaj pa imate tam? Berta: »Hrvatski salon«. Slike so to. Prišle so mi pod roke, pa sem jih pregle- dovala (Odloži album na pisalno mizo in jemlje šah i/, neke škatulje na etažeri): TorCJ Šah? Marija : Saj si že slišala ! Vedno samo knjig"e prenašaš okrog. Denar stanejo, dru- zega nič ! Pavza, v kateri igrata Berta in Ponikvar šah. 210 Ponikvar se glasno smeje : Pazite, pazite, gospodična! Danes ste jako razstreseni. Vjamem vas. .Sicer pa škoda. Za me nam- reč ! .'-^reča v igri, nesreča v ljubezni! Ni- sem li revež? In sedaj, v takem kritičnem času ! Ah, zakaj me gdedate tako strogo ! Take oči ! Kakor svetnica v' oltarju. Ali lepe oči ! Sveti Ilija, imenitne oči ! Ah, kadar bodo krotke, tako krotke... Mehke ponižne, nekoliko plahe ... to bode nekaj ! Prava delikatesa taki kratki, boječi a udani pogledi, take ponižne, premagane oči !.. . Ah, vaše oči, go.spodična Berta ! Berta : Gospod Ponikvar, to presega že vse meje dostojnosti! Ponikvar: Dostojnosti! Ah, jaz nisem bil nikdar tako oblizano vljuden, pa se tudi niste jezili. Berta. Berta: Povedala sem vam, prej je bilo drugače. Bili ste mi nekak dober, star stric ! Ponikvar: Dober star stric! Imenitno!... Ha ha ! Zima : Berta ! Marija: Oprostite, gospod Ponikvar, Berta je danes . . . Ponikvar : . . . dražestna ! Berta : Gospod Ponikvar, meni se ne da več igrati šah. Ponikvar ironično : Migrena, vem! Poj- dimo na vrt. Zima : Res, pojdimo na vrt. Berta je danes res nervozna. Ponikvar . Da, da. Ali meni je to všeč. Njeno obnašanje je tako pikantno. Jaz uži- vam ! Na mojo čast, uživam ! Ali pojdemo? Zima: Da, da! (Maiiji): Mi pridemo kmalu nazaj. Pripravi kaj za prigrizek! Ponikvar : Da, mi pridemo, mi pridemo! (Berti vsiljivo ): Izvolite mojo roko, gospodična ? (Vsi trije odidejo.) Peti prizor. Marija sama, pozneje Mal vpraša- nja ? Kaj naj jaz mislim o . . . o tej za- devi ! Ponikvar je jako bogat. Pepi : To sam vem. Ali Berta ? ! Makso : Imela bo vsega v obilici. Bogata bo. Pepi : Tega te ne vprašam ? Jaz hočem vedeti samo, kaj ti oselono misliš o tej projektirani zvezi. Makso : Jaz ? ! Jaz ne misliin nič. Moje mnenje ne pride v puštev. Pepi : Jasni odgovori, to je res ! In če Berta Ponikvarja vzame ? Makso: Tvoj papa bo zadovoljen. Pepi : Kaj papa ! Berta ! ? Makso : Ne vem. Berta ima veselo nrav, morda ... Pepi: Danes si neznosen! Menda nič ne misliš ! V večno suženstvo se proda, nič druzeg-a. Makso : Moj Bog. Kaj pa morem jaz ? ! Jaz sem zvezan! Hrom sein! Ne morem se ganiti ! Kakor, da nevidne gore leže na meni . . . Vse me tišči ! Ne morem dihati ! Pepi : Nu, vendar enkrat nekaj ! In če Berta neče Ponikvarja, če ga ne vzame ? Makso : Ne vprašuj me ! Jaz ne smem misliti, Ti morda ne veš . . . Pepi: Kaj ? . . . Da je moj oče, da smo mi vsi v Ponikvarjevih rokah? To vem. Makso : No, da. 212 Pepi ; In kaj potem ? ! Makso: Kaj?! Ti menda ne veš, kaj to pomeni?! Firma propade. Tvoj oče po- stane berač ! Stvar je strašna ! Pepi: In kaj potem?! Makso: Pomisli: Berta! Ti! oče, tvoja mati ! Ničesar nimate ! Pepi : In ti ? Makso : Ah, jaz ! ICaj jaz ! Jaz bi šel v rudnike, če bi bilo treba, na cesto . . . Ali vi, vi ! Pepi : In Berta ? Makso: In Berta?! To je ravno... Tega ne prenese . . . Pepi : In ti?! Makso : Jaz ? ! Jaz bi delal za njo, za vas vse, da bi mi kri tekla od rok ! . . . Ako bi smel! . . . Ali kaj bi to pomagalo! Ne, ne ! Molčati moram ! Čakati moram !... Morda, morda bom smel delati ! . . . Če ona .sama, ... če ona neče Ponikvarja! Ah! . . . Ali sedaj ? ! Sedaj nesmem govoriti ! Mol cali moram ! Jaz bi že vedel, kaj bi ji re- kel ! Ali tega ne smem ! Kaj me ne razu- meš ? ! Rekla bi mi morda enkrat pozneje : Zakaj nisi molčal ? ! To bi mi rekla. Rev- ščina je hudobna, da veš, in težka ... In tega bi ne prenesel, da mi tako reče ! Tega ne ! Osmi prizor. .Makso, Pepi, Marija ; pozneje Zima, Ponikvar in Herta. Marija vstopi skozi desna viata : Kaj pa je tu? l-Caj pa ti deklamiraš! Kako si rudeč. ves poten ! Xa, na ! Mene že glava boli od vseh teh reči ! Povsod je kaj ! In na vrtu so tudi nekako čudni, ti naši ljudje. Tam pa molčijo. Videla sem iz okna. Po- klicala sein jih. Par kozarcev vina, potem bo VCSeU'jŠe. Mhm! (Postavlja buteljke na mizo in jemlje kozarce iz kredence.) Ah, Če bi bila Berta pametna. Berta ! Ponikvar, za njim Zima in Berta prihajajo skozi desna vrata: Tako, tukaj smo, milostiva. Dolgočasno je na vrtu. Ah. kaj pa imate tu? Marija : Vino. (Toči v ?aše.) Tu, sem-le se vsedite in trčite. Ponikvar: Imenitno! Vino, ijeneče vino! (Dvigne kozarec, stoje.) Da napijcm ua vaše zdravje, gospodična ! Na vašo kapitulacijo ! Na najino dobro prijateljstvo ! Živio ! Berta molči in se ne gane. Marija : Živio ! Živio ! Ponikvar: Trčite z menoj, Berta ! Vino in ljubezen ! Ha, ha ! Marija: Napij gospodu Ponikvarju, Bertka ! Na innogo let in veliko srečo ! Berta : Mama ! Ponikvar: No, gospodična! Živela le- pota in ljubezen ! Berta molči. Ponikvar: Morda vam je to prefri volno? Torej, živio zakon z vsemi svetimi blago- slovi ! Berta : Vi ste mi antipatični ! Ponikvar : Antipatičcn ? ! Famozno ! Iz antipatije nastaja najstrastneja ljubezen. Na vašo ljubezen. Berta! (Pije.i Berta : To je surovo ! Makso pristopi. Z iskrečimi očmi : .SvCtU jem vam ... ! Ponikvar zaničljivo : Ah, vi ? ! (Obrne mu hrbet.) Zima: (rospotl Ponikvar. vaša taktika ni prava. Vse bodetc pokvarili ! Ponikvar : Vi morate skrbeti za to, da zopet popravite! Sicer me pa sama izziva! Kili Rassenweib! Nu nu! lîodemo videli! Ona ni prva ženska ... Pa to so intimno sti ! Milostiva, fino vino je to! Fino! (Zunaj zvoni.) Berta : Pogledam. Zima : Pusti ! .Saj je hišina zunaj ! Berta: Ah, čemu? (Odide.) Deveti prizor. Vsi prejšnji in župnik Dolinsek. Župnik pozdravlja: Mir božji, dragi moji! (Pozdravlja vsacega posebej. Berta mu odvzame klobuk in p;ilico) : Ali prosim, prosim, gospodična! 21.3 Berta: Danes sem osobito vesela, go- spod župnik, da ste prišli. Župnik : Oho ! Nu, drugače me niste Bog zna kako veseli, ha, ha! Ne? . Berta: Ali, gospod župnik! Župnik : Dobro, dobro. In Pepi, zopet v svojem kotu? Marija : Vedno tiči pri svoji mizi in svojih knjigah, kakor da se boji, da mu kdo česa ne odnese, (idc z župnikom k Pepiju.) Župnik: Kako je, kako, mladi prija- telj ? Ne vidim rad, da tako vedno tičite v čitanju! V resnici ne! Preveč novih mi- slij se mi napijete, ki niso za vas ! Za vas posebno ne ! V^so potrpežljivost mi izgubite. Pepi: I*otrpežljivost ? ! Kaj mi bo po- trpežljivost ! .Samo topi ljudje so potrpež- ljivi, in doslej vendar še nisem tako daleč. Nekaj trme in odpora imam še vedno. Župnik : Hm, hm ! To niso krščanske misli. Sveti mir bi moral biti v vašem srcu in udanost v voljo božjo v vaši duši ! Pepi: Ah, gospod župnik! Meni je moj poganski srd ljubši. Ne pomaga, to je res. Ali človek se čuti vsaj nekoliko ži- vega dokler vse kipi v njegovi duši. Marija: Vidite, gospod župnik, tak je! Pri njem je vsaka beseda zastonj ! Ah, kaj sem že jaz pretrpi-la radi tega človeka. Nihče ne verjame ! Župnik : No, ni tako hudo, ni tako hudo ! Jaz ga imam rad, milostiva. Tudi jaz sem bil nekdaj tak. A življenje me je hitro polomilo, in zdaj sem pokoren. Vidite, to se mi na njem dopade. Er lässt sich nicht unterkriegen, kljub vsemu. To je nekaj, to je nekaj ! . . . (Vrne se k ostalim.) Zima : Izvolite, gospod župnik ! (Ponuja mu stol.) Marija : In čašico vina, velečastni ! Župnik: Prosim, prosim! Dobre kap- ljice se ne branim. Tega že ne. Nekako praznično je danes pri vas. Kakor da sla- vite nekaj nenavadnega. Ponikvar: Gotovo, gospod župnik! Kako hitro, ste opazili ! Župnik : Gospodična Bertka je • tako veselo oblečena, in gospod Makso je danes tudi zgoraj, čeravno je delavnik. In gospod Ponikvar, dobri, stari, hišni prijatelj . . . Ponikvar : Ha, ha ! Ravno prej je rekla gospodična Berta : dobri, stari, hišni, prijatelj ! To je že ginljivo ! Župnik : Ali morda ni res ! Da, da, vi dobri, stari hišni prijatelj, ste tudi tu. To ima vsekakor svoj pomen. Kakor da slavite . . . Marija : .Skoro, skoro ! Ma'a domača slavnost ! V najožjem družinskem krogu. Zima : Ah, gotovo še ni ! Marija : To se pravi, takorekoč . . . Župnik veselo : Kakor nekake zaroke ? Marija: Da, da, takorekoč... Župnik : Vidite, vidite ! Zima: To se reče, stvar še ni docela definitivna : . . Ponikvar: Ali skoro kali k žup- niku) : Oprostite, gospod župnik, moram doli, na posel. Župnik: Oprostite mi, moja nespret- nost . . . Kar najraje . . . Makso: Nič, nič! Kaj pa je to dru- zega, nego imeniten dovtip! Ha, ha ! (Poslovi so jiri vseb in odide.) Deseti prizor. (Ostali brc/. Maksa.) Ponikvar : Saj midva tudi danes lahko napraviva one obračune. Zima : Da, da, kakor želite. Marija : Še jedno čašico ! (Toči.) Berta pred bratom: Makso ! .. . Makso! ... Si .slišal. Pepi ? Pepi : .Slišal sem. Berta : Tako mi je čudno, kakor da mi neka zavesa pada raz oči. Jaz res ni- sem vedela . . . Makso ! Zima: Le nič se ne ženirajte, gospod župnik! To se lahko pripeti, tla, ha! Ali sedaj greva, ne, gospod Ponikvar? Ponikvar oblači poviŠnik : Da, da jaz sera takoj g-otov. Župnik: Tudi jaz moram iti. Marija : Ah, ne gospod župnik. Pro- sila bi vas, da še trenotek ostanete. Go- vorila bi z vami o neki stvari. O neki jako važni stvari. Župnik : Dobro, dobro, kakor želite, milostiva ! Zima in Ponikvar se poslavljata. Ponikvar Berti: Poljubljam roko, go- spodična ! Berta mehanično : Z Bogom ! Ponikvar: Tako globoko zamišljeni! O ! o ... ! Morda ta, g-ospod bratranec . . . Ha, ha! Kako interesantno! Kako hitro sem dobil konkurenta ! Pepi : Jaz ne pustim insulti rati svtjje sestre, gt)spod Ponikvar ! Ponikvar : Ah, imenitno ! Tudi vam je zrasel greben! Ha, ha! Ne, jaz se ravnam 215 po želji vašega veličansva ! {Pokloni se ironično in odide.) Pepi: Kako se je danes razkrinkal! Doslej je hodil vedno le v ovčji obleki. Lopov ! Jednajsti prizor. Ostali. Marija: Berta posprav' po mizi ! Berta: Takoj, mama. (Zbira kozarce in jih l)Ostavlja na veliko taso.) Župnik: (iospodična Berta, ne jezite se na me ! Berta prisrčno : Ne, ne, g. spod župnik! Nasprotno ! Ne, ne ! Tako lepo ste govo- rili : Čuvajte svojo srečo! Kakor Pepi! In jaz niti vedela nisem . . . Kakor da ste mi oči odprli . . . tako čudno mi je . . . Tako svetlo, milo . . . Marija : Pokliči služkinjo, da odnese in omije posodje. Potem idi v mojo sobo in zloži perilo v predale. — Jaz jo vsega učim, gospod župnik. Župnik: Tako je prav! Berta : Klanjam se, velečastni ! Marija : Gospod župnik še ne odide tako brzo. Lahko Se vrneš. Berta: Dobro, mama. (Odide.) Dvanajsti prizor. župnik, Marija, Pepi, služkinja. Marija : Gospod župnik, govoriti moram z vami. Župnik: Prosim, prosim! Marija: Vsa glava mi je polna skrbij, moj Bog! Tako važne stvari se gode . . . Župnik: Jaz sem vam, na razpolago, milostiva . . . (Slu/.kinja |)ride in odnese posodje.) Marija po pavzi, ko je služkinja odšla : Vi- dite Stvar je takale . . . Župnik pokaže im Pcpija : .Samo . . . Marija : Ah, ta ! Pepi, ki je videl gesto ; Jaz ne Štejem, go- spod župnik ! Marija: Stvar je namreč ta: Mi bi radi, da Berta vzame Ponikvarja, a ona ga neče. Župnik: Pa zakaj bi jo ravno silili, milostiva . . . Marija: Zaktij ? ! Zakaj?! Ponikvar je bogat ! Župnik: To še ni vse. Njegov značaj se mi ne zdi . . . in potem je že prileten. Marija : V najlepši dobi je. Sicer pa se o tem ne gre. Bogat je. Župnik : Bogastvo samo . . . Marija: Gospod župnik, vi ne veste vsega... Berta mora vzeti Ponikvarja. Na kantu smo. Ne vem, kako je prišlo, ali moj mož govori o konkurzu, o tem, da smo berači . . . Župnik : Hm, hm ! Tako, tako . . . Marija : Stvar je jako resna. Župnik : Prav iz srca vas obžalujem. Marija : Ah, da, v grozni stiski smo. Ponikvar nas ima v rokah. In samo od Berte odvisi . . . Ah, ta otrok je neumen ! Ponikvar je tako bogat ; tudi, če bi bilo pri nas še vse po starem, bi morala biti vesela ... A sedaj ! Že iz hvaležnosti bi morala ! A pomislite, ona se obotavlja . . . neče !... Ah, tako sem nesrečna !. .. (Joče.) Župnik : Umirite se, gospa. Morda se vse leiio poravna. Marija: Ah, da, gospod župnik, ravno zato vas prosim! Recite vi Berti jedno be- sedo ! Spomnite jo na hvaležnost, na četrto božjo zapoved, na dolžnost . . . Morda vas -sluša. Ona ima tako mehko srce . . . Župnik: Ali to je težka .stvar. Če ona neče Ponikvarja, siliti je ne more nihče. Niti ne sme. To ni šala, gospa. Marija : Ali, prosim vas, gospod žup- nik, pomislite. Iteraci smo, ako noče. Vsi, tudi ona. In potem pomislite: Pepi! Pepi vmes: Mene pustite v miru, rekel sem vam že jedenkrat. Kaj me vlačite v vso stvar! Marija : Vidite, to ima človek za svoje skrbi, 216 župnik : Hm, hm ! Marija; Ah, gospod župnik! Župnik : Storil bom. kar je v moji moči. Marija: Ah, vedela sem, gospod žup- nik, da se usmilite na.ših skrbi. Takoj \-am pošljem Jk"rto. In vi ji rečete . . . Župnik : .Samo, če ne preeenjuj(.'te mo- jega upliva. Berta je jako samostojen značaj, zdi se mi. Marija: Ali vendar, vendar... J'akoj jo pošljem. Oglasite se, prosim, tudi pri meni, predno odidete. V sprednji sobi bom. (Odide.) Trinajsti prizor. ŽuiJiiiU in Pepi. Pepi : čestitam, gospod župnik ! Prije- ten posel vas čaka. Župnik : Odkritosrčr.o rečeno, tega ne storim rad. Mešati se v tako kočljive stvari . . . Pepi : Nu, Inerte se ne pregovori tako lahko . . . Župnik : To me tolaži. Jaz ne bi rad uplival na koga v tako resnem vprašanju. Pomislite, to je korak za celo življenje. Tu je najbolje, da je človek samo sebi odgovoren. Nositi tuja očitanja, to je ne- kaj strašnega. Jaz vem ... Z menoj se je tako zgodilo . . . Pepi : Tako, gospod župnik ? Jaz bi rad čul. . . Župnik: Da, ko sem bil mlad . . . Vi- dite, prej ko sem napil ono nesrečno zdra- vico, stopilo mi je zopet vse pred oči. Nisem mislil, da postanem duhovnik ta- krat . . ., Imel sem dekle, zlato dekle, povem vam. A mati ni hotela. Hotela je, da postanem mašnik ... A jaz nisem mo- gel . . . Sel sem na Dunaj. Jedno leto sem bil gori, in potem mi je zbolela mati . . . Kaj bi govoril ! . . . Na njeni smrtni poste- lji sem ji moral obljubiti, da postanem duhovnik ... V smrti še, sem se ji moral vedno in vedno zopet zaklinjati . . , Pepi : In tako ste postali duhovnik ? ... Župnik: Da, tako sem postal duhovnik. Pepi : In ste srečni ? Župnik: Sreč-jn?! Prej mi je bilo grozno, a sedaj sem se umiril. .Vii vendar mislim... boljše bi bilo, da ni tako ... Pepi: In mislite, da je imela vaša mati pravico, terjati od vas tako obljubo ? Župnik : Pravico ? Kdo bi o tem raz- mišljal . . . Jaz sem ji to obljubil, nisem mogel drugače . . . Pepi : Bili ste mehki. Župnik : Imel sem jo rad. Pepi : Ne, tega bi ne smeli. Pomislite, kak grozen egoizem je bil v njej še prav do zadnjega ! Župnik: Kako to? Ona je hotela samo moje dobro. Pepi : Ne, ne, ona je hotela imeti sina mašnika. Mati duhovnika je hotela biti .. . Župnik : Molčimo o tem. Jaz nikdar tega ne razmišljam. Pepi : Da, vsi se bojimo za svoje ideale. Vsi zatiskamo oči, zakaj resnica je včasih trda in neusmiljena. (Dolga pavza.) Štirinajsti prizor. Prejšnja, Beita. Berta pridu : Nekaj mi imate povedati, gospod župnik ? Župnik: Da, imel bi. Obljubil sem go- spej materi. Pepi: Gospod župnik ti ponovi: Ču- vaj svojo srečo ! Župnik: (iospod Pepi! — Vidite, go- podična lîerta, mama, vaša mama me je naprosila, da vam rečem . . . da vam sve- tujem . . . Zelo nesrečna je. Pomislite, na- krat nekaj tacega ! Ona je bila vedno na- vajena na obilico . . . . Berta: Vi, gospod župnik, govorite o tem, da /zamem Ponikvarja, ne? Župnik : Da, da. Berta : Jaz sem se že odločila. Urediti imam še neke svoje stvari . . . Tako rekoč s svojo dušo moram obračunati . . . , da 217 vem . . ., da sem na čistem . . . Ali dru- gače ! Ne, ne ! Gospod župnik, prihranite si vsaki trud ! Župnik: Oljljubil sem ... Berta : Razumem. In to obljubo ste zvršili. Lahko bi mi govorili še mnogo o ljubezni, o dolžni pokorščini, o hvaležnosti, (J četrtej zapovedi božji... Ali vidite, čemu?! Jaz to vem, sama sem že vse o tem pre- mislila v teh dneh. O, toliko!... Cudiie misli so se podile v moji glavi. Tako tuje, čudne . . . Tako sem na primer mislila . . . Recite, mi gospod župnik, ali bi ne morala biti še jedna zapoved božja v krščanskem nauku ? Se jedna ... za nas otroke ... v naš prid . . . Ne uničuj svojih otrok sreče in ne ubijaj njihovih duš! ... O, gospod župnik ! Župnik : Gospodična Berta, vaše be- sede so pregrešne. Ne smem jih poslušati ! Berta: Ah, da! Nečem vas žaliti, go- spod župnik ! Ravno vam se imam zahva- liti . . . Ah, tako sem vam hvaležna, go- spod župnik ! . . . Župnik: Meni?! Zakaj?! Berta: Vid'te, ko ste govorili ono na- pitnico, mi je bilo, kakor da se mi je zabliskalo pred očmi. V trenotku ste pro- budili, kar je spalo v moji duši, a za kar jaz nisem vedela. Mojo srečo ste mi od- krili ! Tako jasno je postalo v meni, tako jasno . . . Župnik : Ah, moj Bog, jaz sem tega kriv ? ! . . . Berta : Tako sem vam hvaležna, go ¦ spod župnik ! Jaz bi bila morda podlegla brez tega . . . brez te zavesti, da je nekaj v življenju . . ., da je nekaj krasnega pri- pravljeno zame . . . Ali zdaj ? ! Ah, tako sem jaka ! Ne upog'nem se ! O ne !.. . Makso! Niti videla ga nisem do dane^! Niti . . . Gospod župnik, jako sem srečna ! Župnik: Kaj sem naredil! In jaz sem obljubil vaši materi ... In vendar . . . Jaz sedaj grem, gospodična Berta ! Kakorkoli se vaša osoda obrne, bodite srečni ! Pepi : Tako je prav, gospod župnik ! Berta, tudi jaz sem srečen ! Župnik: Z Bogom, otroci! Jaz grem! Morda ni prav, da molčim, ali ne morem drugače! Z Bogom! (Odhaja.) Berta ga s|)remlja : Z Bogom, gospod župnik ! Petnajsti prizor. Berta, V'^ii. Berta se vrne . .Sreča je prišla nad me. Pepi ! Pepi: Pojdi sem, da te vidim. Nu ? Berta : Tako sem pogumna in jaka. Ne resigniram, ne, ne ! Mlada sem in pra- vico itnam do sreče. Pravico ! (Zagriiijalo pade.) NOCTURNO. DEMETER. CELJE. Noč oblačna brez zvezda, misel mračna v dnu srca : Oj, da morem, ljubica, k tebi v mirni stan v poset, ko mrak ovija tihi svet in vrag slepi, in vene cvet — Potni lasje, motne oči, telo drhtelo bi stiasti . . . Zaman, dan beli se zlati, presladko ljubica še spi, in angel poleg nje stoji in limbar bel nad njo drži. O DETOMORIH. NADA. TRST. Med najgroznejše zločine spada gotovo detomor. Ako čitamo poročila o porotnih razpravah naletimo, žalibog, tudi na Slo- venskem pogostoma na take žalostne slu- čaje, ki so pripravni, da v nas omajejo prepričanje o vrlmi in nepokvarjenosti »do- brega« slovenskega naroda. Toda ne ! »Tout comprendre est tout pardonner !« Kdor razume, odpušča ! Ginljivejše še pač ni nihče opisal brid- kosti »nezakonske matere«, nego naš veliki Prešeren. 211 ,,Oče so kleli, tepli me, mati nad mano jokali se ; moji se mene sramvali so, tuji za mano kazali so." Toda to bi še ne bilo najliujše gorje. A tudi „on, ki je sam bil ljubi moj, on, ki je pravi oče tvoj, šel je po svetu, Bog ve kam : tebe in mene ga je sram !..,'• Pa vkljub v.sem težavam Prešernova »nezakonska mati« ni prišla pred sodnike, kakor Goethejeva, ter bi bil človek zares nagnjen veseliti se, poleg našega pesnika, tudi našega ljudstva. Tako veselje pa bi bilo, kakor sem že g'ori namignila, šoviiiistična samoobmana. Zal, da nimam na razpolago statistike o detomorih na Slovenskem, ali vsaj v Avstriji ako se pri nas za take stvari sploh kdo briga. Zanimiva bi bila na vsak način, in dalo bi se iz nje kaj naučiti. Imam pa pri rokah tako statistiko kaznil- ničnega ravnatelja Rüsto\v-a iz Wronke na Nemškem, katero hočemo v naslednjih vr.sticah- na kratko razmotrivati. V šestih letih, kar je Rüstow ravna- telj ženske kaznilnice v Wronke, se je nahajalo v njegovem nadzorstvu 258 od- raslih (nad 18 let starih) kaznjenk, od katerih je bilo go, torej približno tretjinka, obsojenih zaradi detomora in podobnih zlo- činov. Med njimi je bilo 6 udov, tri soproge in ena zapuščena žena ; velika večina, 90%, pa je bilo deklet. Polovica kaznjenk so bile služkinje, skoro vse rojene na kmetih. O vstopu v kaznilnico vprašajo na Nemškem vsakogar, zakaj je storil zločin, zaradi katerega so ga kaznovali. Rüstow navaja te odgovore glede detomorilk, Ce- trtinka jih je odgovorila, da so se bale sramote, štiri (t. j. 5**/^) so navajale one- svcščenje (omotico) o porodu, polovica — revščino. Poslednjega izgovora, po Rüstowu, sicer ni vzeti vselej doslovno ; gmotne stiske so bile le malokdaj pravi vzrok, ampak mnogokrat bojazen pred očitanjem staršev, sorodnikov, gospodarjev, prepoved, da dotičnica ne sme več v domačo hišo, g-rožnja, da zgubi službo itd. Toda bistveno je podlaga v vseh teh slučajih vendar le gmotna negotovost, ki priča o žalo- stnih gospodarskih razmerah, pa tudi o nepovoljnem razmerju med starši in otroci in med uslužbenci in gospodarji. Se manj natančen vzrok je, kakor meni Rüstow, bojazen pred sramoto. Pisa- telj utemeljuje svoje menenje z dejstvorn, da v krogdi, iz katerih prihajajo kaznjenke v njegov zavod, v tem obziru ljudje niso posebno občutljivi, ker se n. pr. nihče ne pohujšuje nad preranimi porodi v zakonu. Sploh pa da na\edbam kaznjenk ni preveč verjeti ; vsaka mora na vprašanje nekaj odgovoriti in odgovarja tako, da napravi kolikor mogoče dober utis na ravna- telja. Sicer pa da ju v detomorilkah mej vsemi kaznjenkam.i še vendar najbolj razvit čut časti in poštenosti ter je pri njih še največ izgleda, da se poboljšajo. Toliko bolj se pisatelj čudi, da je baš takim ne- srečnicam po prestani kazni najtežje dobiti primerne službe. Zlasti ženske se upirajo, da bi vzele tako padlo sestro v svojo bli- žino. To da je sicer časten znak za dotično gospodinjo, vendar pa se ne sme iz tega čuta izcimiti farizcjstvo. Tako Rüstow. Ako gornje podatke rektificiramo na resnično vrednost, prepri- čamo se, da zakrivi največ detomorov strah pred negotovo bodočnostjo. Sirota mati, ki bo imela skrbeti sedaj za dva, namesto za enega, ne sme pred oči svojih starišev in sorodnikov, ako jih sploh ima ; brezsrčni gospodarji jo »pravočasno« odpuste, da ne bodo imeli »sramote« v hiši ; zapeljivec noče nič več vedeti o dekletu, kateremu je malo poprej prisegal — večno zvestobo. Reva stoji pred alternativo, da gladu umrje ona in otrok, ki ga še nosi pod srcem, ali pa da uniči otroka in tako reši vsaj sebi golo življenje. To je sicer strašno, a razum- ljivo je. 219 Mora li pa tako biti in ostati ? Ne ! Pred vsem je seveda dolžnost roditeljev in gospodarjev, da svarijo in kolikor mogoče branijo svoje hčere in služkinje, da ne za- idejo na polje lahkoraišljenega ljubimko- vanja. Ako pa se je zgodila nesreča, je dolžnost matere in očeta, gospodarja in gospodinje, da stoje dekletu v najtežavneji dobi življenja na strani se svetom in po- močjo ter dajo ohranijo pred hujšim padcem, pred zločinom. Težko je umeti, da bi se našla mati, ki bi v takem slučaju zapustila svojo nesrečno hčer. A nerazumljivo je tudi, da je na svetu še tako trdosrčnih gospo- darjev in gospodinj, ki, mesto da bi skrbeli za to, da pride nesrečna služkinja v kako 'porodiluico, jo spode izpod strehe. Kdo jo hoče v takem položaju vzeti v službo? Naj bi gospodarji pomislili, da so kolikor toliko sokrivi nesreče, naj bi skušali popraviti svojo krivdo s tem, da skrbe za bodočnost matere in otroka. A še važnejši faktor, ki je prvi pokli- can, da pride v okom strašnim zločinom detomora, imamo, in to je — država. Za- konodajstvo zadeva velik del odgovornosti, da se tolikokrat pripeti krušenje zakona po detomorih. Ukljub. novemu pravdnemu redu nima namreč v Avstriji nezakonska mati nobene moči nasproti očetu svojega otroka, dokler otrok ni na svetu; nima nikake pravice do podpore pred porodom. Ako bi tudi do zadnjega trenotka pred težko uro mogla delati in si služila kruh, po porodu je brez vsake pomoči. Če z otrokom ne umre prve dni od lakote, postavi sodišče varuha, ki ima tožiti očeta za vzdrževanje otroka. Pomisliti treba o tem, da stanuje varuh le tedaj v bivališču matere, ako je ista polno- letna; če še ni stara 24 let, postavijo nje- nemu otroku varuha tam, kamor je pristojna, t. j. kjer je bil doma nje oče ali pa, če je nezakonska hči, njena mati. Da taka od- daljenost znatno ovira brzo rešitev prav de, ker je vsaka zveza med materjo in varuhom združena z dopisovanjem in š poti, — je umevno. Dokler se ne najde očeta in pra- vočasno ne iztoži alimentov, preide zopet več mesecev, in ves ta čas je uboga ženska brez vsake pomoči. Takšni so avstrijski zakoni v resnici, tako jih razlagajo najvišja sodišča, in ti- sti, ki so hoteli uporabiti neke para- grafe našega občega državljanskega zako- nika v korist in varstvo mater in otrok v najkritičnejši dobi (§§ 22, 166. 26g, 274I, so o tem propadli. Na Nemškem so v tem oziru mnogo na boljšem. Dotična točka nemškega za- konika se glasi: Že pred rojstvom otroka se sme na predlog matere z začasno na- redbo odločiti, da ima oče takoj po rojstvu izplačati materi ali varuhu svoto, ki je potrebna za trimesečno vzdrževanje otroka ; to svoto ima oče v primernem času pred porodom deponirati. V dosego take za- začasne odredbe ne treba dokazati nevar- nosti, da bi se tirjatev zgubili. Take zakonske določbe bi živo potre- bovali tudi pri nas. Ako obvarujemo ne- srečne nezakonske matere pred najhujšo gmotno silo ob času poroda, padlo bo tudi število detomorov, teh tako žalostnih znakov prosvetljene nove dobe. A dokler se ta naša želja ne izpolni, naj vsakdor, komur je to mogoče, širi pravo človekoljubnost, krščansko usmiljenost do padlih rev v krogu starišev in go"podarjev : tudi to bo koristilo. jE-LI KAROL VELIKI - SVETNIK? LEDA. TRST. V julijskem zvezku letošnje ».Slovenke«, v polemiki s »Slovenskim učiteljem«, ki je bil v članku »važnost ženske vzgoje« postavil pristašice ženskega pokreta v isto vrsto z največjimi razuzdankami pro- padajočega rimskega cesarstva ter nas mej drugim dolžil, da se sramujemo dela 220 in rodnega jezika, da hočemo vse kritiko- vati itd., zapisala sem tode: »G. k, ki je tako temeljito podkovan v zgodovini starega veka, našel bi tudi v srednjem veku »eman- cipirank«; kakor jih on imenuje, podobnih razuzdanim rimskim damam.... Morda je slišal kaj o Karolu »Velikem« — progla- šenem svetnikom, o Ludviku »Pobož- nem« in o krasnih vzgdedih. ki sta jih dajala glede nravnosti....« Na te besede mi je odgovoril »Slo- venski učitelj« v 16. številki pod zagdavjem »v obrambo«. Nočem se baviti z obdolžit- vijo, da je mojo polemiko narekovala »maščevalnost«. Nisem namreč jaz tista, ki je pisala članek, »o vzgoji v sirotiščih«, vsled katerega je ».Slovenski učitelj« pri- občil oni surovi — to ponavljam tudi jaz — napad na osebo bivše gojenke dotičnega zavoda. Kdor je citai članek ga. — k, ra- zumel bode, da isti sam na sebi zadostuje, da vzbudi opravičeno jezo v vsakem po- štenem človeku. Ali mi je pa jeza »razum zaslepila«, kakor je našel »Slov. učitelj«, o tem imajo poleg njega soditi čitateljice ».Slovenkine«, ki se menda ne strinjajo z obsodbo, katero je izrekel nad menoj ta list. Ne bi se dalje brigala za izvajanja ».Slov. učitelja«, da se ni podstopil zavračati »nekih obdolžitev«, ki sem jih jaz baje »nagi-al:>ila iz socijnlističnih brošuric«. Taka trditfiv da je ona ghîde Karola Velikega — svetnika. Prav za prav bi se mi v tem pogledu ne trebalo zagovarjati. Rekla sem namreč le, da je Karol Veliki bil proglašen svet- nikom, nisem pa trdila, da ga rimsko-ka- toliška cerkev kot svetnika časti,' niti sem pisala, daje bil proglašen svetnikom od pra- vo\'elj.ivnega papeža. Toda tak izgovor bi dišal po sofiste- riji, ki se meni upira. Zato razjašnjujem svojo trditev glede svetništva Karola V^e- likega z besedami ».Slov. učitelja«, ki piše: protipapež Paškal (IIL) je na zahtevanje cesarja Friderika liarbarosse leta 1165. (28. decembra 1864) izdal kaninozacijsko bulo. Toda cerkev je ni nikdar priznala. Le v .\henu (kjer se nahaja grob cesarjev) se sme častiti Karol Veliki kot »blaženec«. Tako »Slov. učitelj«. Nočem se dotikati žalostnega poglavlja o protipapežih niti opozarjati na nesoglasje, kije po mojem menenju v tem, da cerkev sicer ni priznala kanonizacije Karola Velikega, a da vendar dopušča, da se ga v Ahenu časti kot »blaženca«, —navesti hočem le to, da mi ni znano, da bi se bil pravi papež Alek- sander IIL, ali pa kateri si bodi njegovih naslednikov, uprl tej kanonizaciji. Toliko sem smatrala za svojo dolžnost priznati resnici na ljubo. Nikakor pa se ne morem strinjati s tem, kako »Slov. Učitelj«, brani Karola Velikega družinsko življenje. V Dippold- tovem in Lorentzovem življenjepisu tega cesarja najdemo dokazov, da je bil Karol Veliki strasten oboževalec ženske lepote t e r d a j e i m e 1 poleg legi- timnih ž e n v e d n o p o v e č p r i 1 e ž n i c. Ako Imenuje »Slov. učitelj« take zveze m o r g a n a t i č n e zakone — habeat si- hW Že okolnost, da je prvo svojo legitimno ženo. Desiderato, hčer longobardskega kralja Desiderija, meni nič tebi nič spodil, da se je potem lahko zvezal z lepo Hil- degardo, nam Karola Velikega ne kaže baš v najlepši luči! S tem sem popravila svojo trditev glede Karola Velikega. .Sedaj pa je na ».Slovenskem učitelju«, da popravi on kri- vico, katero je storil slovenskim »emanci- pirankam«, ko jih je postavil na st.an Mesalini. Ali bo dovolj možat za tak korak?*) '^) Sodeč po dosedanji skušnji, bi prorokovala, da ne bo; y »obrambi« namreč zatrjuje, da si ni svest uikake izmed onih |)regreh, ki so se mu očitale«, z drugimi besedami, da tudi ni ! a g a 1, ko je pisal, d.a so pisa- teljico članka >vzgoja v sirotiščih« morali iz r a z- n i h v z r o k o v odsloviti iz vprašavnega zavoda. V „obrambi" ]ia sedaj govori le še samo o i z s t o- p i v š i il in t) i v š i h gojenkah.... Kako se to strinja? Uredništvo. 22 1 KRESNI SPOMIN. ZORANA. (Prijateljici.) Tožno v samoslanskem vrtu bleda luna je sijala ; a na vinorodnem griču je gromada ])lapolala . . . Tam ob oknu v polutemi, pa skrivaj midve sve stale, o svete neznanem čaru v mladih srcih sve sanjale . . Kje so sanje, kje so nade porojene v kresni noči r — Kje gradovi sO prelestni, upi v srečo bajno vroči ? V duhu gledam tvoj obrazek, v temni samostanski halji . . . V svet nadeje le kot vešče so bliščale nama v dalji , . . POLITIČNA IN JAVNA PRAVA ŽEN. DR. M. S. POLIČEVIĆ.) Zgodovina nahaja ženo povsod v po pubioma podrejenem položaju. Pravo, ki določa razmerje med članovi družbe, je to podrejenost vedno posvečevalo; tudi v Rimu je ista obstajala v vsej svoji strogosti. Kr.ščanstvo, pri vsem tem, da je težilo in šlo na to, da ublaži šege, ni mnogo spremenilo položaja ženinega. Kanonsko pravo ni moglo nikakor oprostiti Evi greha, v katerega je zavela Adama. Barbarska družba, ki je prišla po pro- pasti grškega in rimskega sveta, osnovana na sili, ni bila niti najmanj voljna, da bi priznala osebno pravo ženi ; večno varuštvo je bilo nje redno pravno stanje. Ekonomsko in družabno življenje se je menjalo in razvijalo v teku srednjega veka, neomožene ženske so pomalem re- ševali pravne omejenosti, ki jih je obteže- vala v vsakdanjem razmerju v obsegu zasebnega prava. Pozneje, vsled propadanja fevdalizma, je pravo nasledstva prehajalo i na žene, *) Cpiick-ii KiLii/Keiiiiii r.iaCHiiK, 1901. op. 10. (II. 6.) in one so vdobivale moči, a to samo z ozirom na imovinsku pravo. A kmalu potem so se razkosane su- verenitete začele skupljati, in vsa politiška moč je šla v korist vladaleev ; zmeda med zasebnim in javnim pravom se je zaćela razsvetljevati in točneje določati ; s tem pa, in zbog dvojnega pokreta v učinkovanju dej.stev in idej, je pri.šla žena v okrožje zasebnega prava, v tisti ogel in kotič, ki ji je edino ostal. Prišla je francozka revolucija. Tudi ona ni dovršila z enim samim udarcem spremembe v položaju žene ; ali ona je vsaj z enim mahom dovršila ločitev med zasebnim in javnim pravom, a privela je v sfero tudi prirodno pravo. V tem pravu nahaja vsako človeško bitje osnovo svojih pravic, ki jih mora imeti in uživati ; na temelju njega se morejo odstraniti vse krivice iz preteklosti in prejšnjih šeg, ka- tere so posvečevale tradicije vekov. Po revoluciji so bila za nekaj časa zbrisana človeška prava, a temu je bila nujna posledica tudi propast državljanskih pravic žene. Ali pa morda prirodno pravo ni večno ; ali pozmjše pravo, ki počiva na njem, more zastarati ? In, zares, pravo žen se je zopet začelo gibati in zahtevalo se ga je ; prešlo je La Manche in potem ocean. Agitacija je rasla od dne do dne in posta- jala -vse močnejša, tako da je zaribala vse javno menenje ; državniki in vlade so bili pribiljeni, da so to menenje in naglašane zahteve upoštevali ; pa i sami zakonodavci so ga začeli ceniti. Pri političkih igrah, v nekaterih deželah, so obstojala javna prava žen kot vrednosti, ki se kupujejo in pro- dajajo na borzi ; kvotirajo se, spekulira se ž njimi, eni špekulirajo z upom, drugi se strahom, da se kmalu uzakonijo na tržišču. Lahko bi se mogli vprašati, se li ne nahajamo na razpotju spremembe v dru- žabnem redu ? In tisoč zamolklih glasov, ki izrekajo grajo na zaprtem polju politike, ne bi bilo 222 lahko najti in spoznati pravega odgovora; bilo bi zelo nevarno, da se prevarimo in da ne vzamemo samo onega glasu, ki hipno nadvlada nad ostalimi. Ali nad po- litiško areno, kjer se bije boj raznih strem- ljenj, ki hočejo zagospodovati družbi, imamo pomirljivo polje, kjer so dobro nameščene vse stvari, da jih moremo jasno videti. To polje je — pravo. V .rojnem pogledu : zakonodavstva, prasoznanstva in nauke se ono udeležuje v tej borbi in beleži vsako potezo, uvaja pa v življenje le ono, ki za- pušča vidne sledi. Kakorkoli se bo ta predmet premikal, bodisi naprej, bodisi v po zabljenost, časih dolgotrajno, on zapušča gotovo sled, katero lahko zabeležimo kot krivo črto, ki kaže pot v svojem oscili- ranju. V tem kratkem popisu prava raznih držav o položaju žene z ozirom na uživa- nje njenih javnih in politiških pravic se ne nameravamo spuščati v popolno zgodovin- sko razlaganje ; to bi bil predmet popolne studije te stvari. Mi se hočemo zadovoljiti s tem, da zabeležimo te pravice, kakor jih nahajamo v nF.ši dobi, ter ocrtati samo meje, ki jim jih je dal civilizirani svet za- časno, kajti ;ii dvomiti, da se bodo te pra- vice žen razvijale bolj in bolj, ker so pud- ložne istemu zakonu, kakor vsa ostala prava, — zakonu evolucije. * Individualna su v ere nit e ta. Dokler je bila suvereniteta pravo osebnega dosto- janstva, kakor za časa rimskega cesarstva in pri barbarskih narodih za dobe prvih vekov, je bila žena nujno izključena, brez pravice do nasledstva prestola. Ko je na- stal vlastelinski (fevdalni) sistem, in pozneje, ko se je vlastelinu priznalo pravo do lua- sledstva imovine, so davali vlastelini svoje imetje v nasledstvo svojim hčeram. A kmalu potem, ko je absolutizem pograbil vso oblast v sv'oj(î roke, je ta sistem po- stal neugoden za nasledstvo žen. Na Fran- cozkem je bila žena za časa monarhije vedno izključena od nasledstva ; tako je v Belgiji, Italiji, Luksenburgu, Romuniji, a v .Srbiji je bilo tako do najnovejše ustave iz tega leta. Pravo namestništva, kot dopoliula kra- ljevske oblasti, je bilo pač povsod priznar.o. Navada je, da se isto liaje najbližjim so- rodnikom mladoletnega kralja : na Špan- skem, Portugalskem, Ruskem, Italijanskem, v nekaterih državah Nemčije, v Avstriji, v Luksenburgu; tu so žene časih izključene, časih imajo pravo, in daje se jim ga, po okoliščinah. Na Ang-leškem, Holandskem, Švedskiun in Norveškem, Danskem, v Belgiji, Ro- muniji in na Grškem se namestništvo ne dosega po zakonu, marveč se odrejuje s po- sebnim zakonom ad hoc, kdo bo imel na- mestniško oblast. Kolektivna s u v e r e n i t e t a. V ustavnih monarhijah ne pripada izključna oblast v celoti samemu vladarju, ampak tudi narod je iste deležen po svojih za stopnikih ; to se vidi v kolektivni suvere- niteti, v pravici na udeležbi pri volitvah zastopništva v narodnih (državnih) zborih. Na Francoskem se z ozirom na poli- tiške pravice, ki so dandanes v veljavi, ženam ne priznava pravica udeležbe na volitvah in dosledno ne morejo niti biti vpisane v volilne imenike, niti imenovati svojih kandidatov. Na Angleškem bi se po nekih virih dalo sklepati, da so Angležinje XV. in XVI. veka imele to pravo do udeležbe pri volitvah. Toda to samo po nekih krajih kar ni zapustilo globlje sledi, tako da je pozneje docela izginilo. V novejši dob: je Anglija, stresana po francoski revoluciji, občutila močno giba- nje, organizacije tajnih društev so se leta 1815. razširile nad celo Anglijo, in tu so žene igrale znatno ulogo. Akademski radi- kalizem se svoje strani je podpiral prava žen. — 223 Ustop Gjona Stuarta Mila v parlament smatralo se je kot znamenje, da hočejo ženam dati pravico glasovanje.- INInogo prošenj so žene poslale parlamentu. Bila (postava) o volitvah je bila .spremenjena 1. 18Ó7., a ženam se ni dalo nikake pravice. No, dasi pristaši ženske emancipacije v Vel. Britaniji niso dosegli tega. kar so hoteli, čutili so se zadovoljne s tem, kar se je zgodilo leta i88r. na nekem zavrže- nem kraju britanskega cesarstva, na otoku Manu. Ta otok leži v ir.-^kem morju ob .Škotski, ima 54.000 prebivalcev, jezik in pleme sta keltska. Ta otok je imel nekdaj svoje äkralje«, Anglijo predstavlja tu upra- vitelj, katerega imenuje kralj. Otok ima samoupravo z dvema zbornicama. Zakone, katere sprejemata ti zbornici, potrjuje kralj brez angh^škega parlamenta, ki se v to niti najmanj ne meša. Po zakonu iz 1. 1881. se priznava na Manu pravico glasovanja ženam, ki so lastnice nepremičnin in pla- čujejo 4 lire ster. (okolo 80 kron) davka. V Zjedinjenih državah severne Ame- rike so, zlasti po državljanski vojni in po osvobojenju črncev iz robstva, nastale po- voljne okoliščine za emancipacijo žen. Pod predsedništvom De Grantovim se je razpravljalo o ustavnem vprašanju : ali imajo žene po amerišlodna služba pristopna ženam, razven v državi Wyoming. In tako vidimo, da žene vršijo službo zdravnic, učiteljic, nadzornic v kaznilnicah, upraviteljic raznih zavodov, pri pošti in brzojavu, pri šolskih upravah itd., a rešeno je danes tudi že vprašanje, da zamorejo žene biti i odvetniki (na Francoskem). * * * Kakor smo videli iz teh kratkih be- ležek, je zakonodavno gibanje daleč od tega, da bi bilo to vprašanje že rešeno ; stojimo še le pri prvem začetku; povsod nahajamo o tem isto stremljenje. Velika ameriška republika, svobodna tradicij in 225 predsodkov starega sveta, z najglasnejšo demokracijo, z družbo kaj smelega in pod- jetnega duha, ki o ničem ne sumnja, katere ne prestrašijo paradoksi, Zjedinjene države nam morda podajo najčudnejši in najpo- učnejši prizor. Amerikanci so odstranili dru- žabne zapreke, ki so se vzdigale proti ženam ; oni jih puščajo ne samo v javne službe manjše važnosti, marveč tudi v biroe. Stara Evropa od svoje strani briše prah vekov se svojih zakonikov. Odstranja večni sistem varuštva, ki je tlačil žene, daje jim svobodo razpolag-anja z imetkom in z osebnostjo ; toda ona se brani, da bi jim priznala pravico izven zasebnega delo- kroga. Gotovo po vsem svetu so dali ženi nekako neodvisnost, toda le v sferi občnih, krajevnih interesov, v kolikor ti interesi ne posegajo v politiško delovanje. Istodobno odprli so ženam vrata viš- jih šol in vseučilišč; one se zamorejo zdru- ževati v svrho pouka. Čedalje večjo svo- bodo jim dajejo, da bi mogle koristno uporabiti svoje znanje, ako bi bile primo- rane, da iščejo iz istega koristi. Država jih sprejema v službo in daje jim pravico, da se morejo posvetiti svobodni obiti. Kolikor bolj je zoženo mesto žene v politiškem življenju kakšne države, toliko večja in težja je odgovornost zakonodavca, ker ne daje ženi in ji ne zagotovlja popol- nega razvitka njene osebnosti in njenega dostojanstva, kar je pa zlasti škodljivo v obsegu njenega zasebnega življenja. NOVE KNJIGE. Fr. Prešeren, Poesien. In deutscher Übertragung gesammelt und herausgege- ben von Dr. Fr. Vidic. Im Verlage des Herausgebers. In Commission bei Alfred Holder. Nemci imajo v svojih prevodih zasto- pane skoraj vse znamenitejše prikazni v svetovnem slovstvu. Komaj izide kako imenitno originalno delo, že sledi .skoraj v istem času nemški prevod, da, često po več prevodov, s katerimi tekmujejo razne tvrdke med seboj. Orgaidzacija je tako iz- vrstna, da se Nemec, ki razume le svoj jezik, vendar v slovstvu brez težave sve- tovno izobrazi. Tudi razni plodovi slovenske Muze so se prelagali v nemščino, toda v tako malem obsegu, da bi si Nemec, ki sodi slovstva le po zastopstvu v svojih prevodih, stvaril samo mnenje o bornosti naše literature. Zakaj se je tako malo prelagalo, ne bomo globoko preiskovali. Razni činitelji so vpli- vali : poglavitno je pač, da nam sicer ne manjka dobrih, pač pa nam nedostaja epohalnih del, ki bi po njih na mah zaslulo slovensko ime ; taka dela bi priva- bila tuje podjetnike k nam, dočim jih mo- ramo zdaj iskati in lepo prositi mi. Raz- mere nam dovolj jasno osvetljuje dejstvo, da se je nemški Prešeren (!) izdal le v samozaložbi ! R(.'s se v novejšem času tudi na tem polju deluje pri nas nekaj več. Posebno priznano najboljši prevoditelj, prof. Funtek, je tu neprestano delaven. Spretnega pre- voditelja se je pokazal tudi dr. Gojmir Krek v svoji študiji o Aškercu in v malem že prej ; kot tretji se jima pridružuje izda- jatelj naše knjige, ki pa je prevajal pro- zaične sestavke. Ali vse to so doslej -- o Samhaberu seveda ne govorim — le kosci, Dr. Krekovo delo že po svojem namenu. Zdaj se nam pa podaje skoraj celoten Prešeren. Izpuščena je »Nova pisarija« — Dr. Vidičev razlog za to ne velja prav — ona dva literarna soneta, vsi zabavljivi in drugi napisi, pesmi v »Dostavku«, razen treh, in seveda vsi prevodi iz nemščine. Namesto teh so nam prav dobro na novo došle originalne nemške pesnitve Prešer- nove, kolikor so bile izdajatelju pristopne, skupno 16. — Prevodom je pridejal izda- jatelj »Predgovor«, ki pojasnjuje zasnovo knjige, ter kratek životopis Prešernov. Pod črto je tuintam kaka stvarna opazka ; naj bi jih bilo več, ker je gotovo marsikaj izmed namigavanj bralcu — zlasti ino- rodcu — neznano. Prevedene pesmd so uvrščene v obče v onem redu, ki nam je znan iz vseh do- sedanjih Pr(;šernovih izdaj : Lieder, Balla- den und Romanzen, Verschiedene Gedich- te, Ghaselen, Sonette, die Taufe an der .Savica. Že iz te razdelitve vidimo, da so 226 one tri iz »Dostavka« uvrščene drugje, in da so originalne nemške priklopljene pre- vedenim. Kolikor morem spoznati je ured- n-k te pesmi skušal vriniti v sorodno oko- lico, kar odobravamo z ozirom na občinstvo, ki mu je knjiga namenjena, dasi bi sicer želeli, da bi se n. pr. izvirne nemške zdru- žile v celoto in podale kot »dodatek«, ker so le v koliziji z naslovom »ui deutscher Übertragung« ! — Zakaj sta sicer pesmi >Prošnjas (»Bitte-) in »Ukazi« («Gebote«) morali prememti mesto, ne morem dognati. »Gesammelt und herausgegeben« čita- mo na naslovnem listu. To se pravi, da Dr. Vidic ni prevajal sam , in vendar so trije soneti njegovi. Ker so zastopani poleg Prešerna razni prelagatelji, se razume, da ni knj ga niti po duhu prevodov niti po besedilu jednotiia. So dobri prevodi, ali so tudi slabi. Naglašalo se je tudi drugje, da bi bil urednik moral biti mnogo iz- birčneji ; tudi bi smel ob potrebi sam po- seči vmes ali pridobiti koga drugega. V podrobno presojo posameznih prevodov se ne spuščam, ker bi se moral obračati k prevelikemu številu prevoditeljev, deloma že mrtvih. O treh prevodih, ki jih je oskr- bel Dr. Vidic sam, se pač smjmo izraziti, da ne spadajo med najboljše v knjigi. V stavku: »Wenn einem ward vom Glück zutheil die Schelle« (s löi.) bi si Nemec, ki ne pozna izvirnika, ubijal gdavo, kak >kraguljček« (Schelle) ima pesnik v mislih; Da je Schelle — Maulschelle, ne bo dognal. Žarimo »Leuten—leiden« dobe le pesniki- prvaki licencijo; slovnica se upira izrazu (s. 153.) »zur Schaue« i. dr. Tudi dikcija v obče bi se morala še opiliti- n. pr. s. 148- Wie 's Lehen Zinsen stelle (sic!) Kakor pripomni izdajatelj sam (s. IIL), je skušal iz vseh prevodov, ki so mu bili na razpolago, izbrati najbolje. Pri tem odločuje kolikor toliko okus. Meni se zdi n. pr. Waldeckov prevod soneta »O Vrba..« lepši kasor Pennov. Istega prelagatelja prevod soneta »Ni znal mo'itve žlahtnič trde glave« mi skoraj bolj ugaja kakor sicer gladek brezimnika H (ali ni to neki visokoroden gospod ?) Prevodi sploh malokdaj . dosczajo ori- ginal, pri tako subjektivnem pesniku, kakor je Prešeren, je to tem težje. Slovenci ne bodo iskali užitka v tej zbirki prevodov; opazovali pa bodo z zanimanjem svojega ljubljenca v drugi obleki; zlasti so jim. kakor rekoč, dobro došle one izvirne nem- ške pesmi Prešernove, v kojih leži uprav literaren pomen te izdaje za slovensko občinstvo. In Nemci? Bojim se, bojim, da bo knjiga padla neopažena kakor kapljica v širno morje njih lastne produkcije, in da jo bodo vrhutega požrli veletoki inih pre- vodov. Kak literaren historik morebiti po- brslia po njej. — Knjiga prvič ni »Ereig- nis«, ki deluje z elementarno silo, in drugič je način objave in razprodaje pone- srečen. Da b> knjiga prišla v svet, moralo bi jo jo vzeti energ-ično pod svoje okrilje kako veliko založništvo s svetovnim reno- mejem, kakor seje n. pr. sedanjemu dvorn. svetniku Dr. Gregorju Kreku posrečilo za svojo »Sla vische Anthologi e« pridobiti tvrižjko »Cotta«, — da, potem bi ne jemali knjige v roke le skeptiki, ki že a priori hočejo v njej najti le slabosti. — S tem sem se približal mislim, ki sem jih izrazil v začetku. Facit bo najbrže, da bodo knjigo, namenjeno Nemcem, kupovali v pretežni večini .Slovenci že iz ple- tete, sporadično tudi drugi Slovani, ki ne znajo slovenščine — kdo se je uči? — najmanj pa Nemci! To obžalujemo tudi glede na lep konkreten namen izdaje: čisti dobiček je namonjem fondu za Prešernov spomenik. — Eden v spe h pa je do- sežen: Nemcu je omogočeno spo- znavati našega Prešerna, ako hoče. Vsekako gre zbiratelju hvala za trud in ])ožrtvovalnost. Bolje pa bi nemara bilo, ko bi še bil počakal nekaj časa, da bi si mestoma oskrbel boljših prevodov, da bi pesnika izdal celotnega in morebiti le pri- dobil založnika, čegar ime bi že bilo re- klama. Kar se tiče Prešernovega spomenika, se res mudi ; ker pa je stoletnica zamujena in se oni fond menda vekša le p:> obrestih, bi bilo omenjenim načinom manj zamu- jeno, kakor jezdaj prenagljeno! Dr. J. T. Fr. Malograjski. »Z viharja v za- vetje«. Roman in življenja preproste de- klice. (Zabavna knjižnica »Slov; Matice« XII. zvezek). V Ljubljani 1900. To je knjiga, ki se čita in se bo go- tovo še mnog-o čitala ter bi se še bolj, ko bi prišle Matičine knjige med širše ljud- stvo. — Že označba »roman in življenja preproste deklice« da slutiti, kak duh bo 227 pfeveval spis; pripravljeni smo ria ro- mantiko. In res je ne manjka, pa istotako res čuti dandanašnji svet nekaj potrebe po romant ki, zdaj, ko se je nasitil ali pre- mastne ali iz samega vonja obstoječe hrane. V nekaki omamljenosti sledi bralec oni preprosti deklici, ki, krepak, zdrav otrok prirode, mora izkusiti tolike gnilobe člo- veškega življenja, ki se suva v duševne in telesne bridkosti, druga za drugo. »Re- vica«, pravimo nehote, pozabivši, da je vse izmišljeno. Saj je za človeka iluzija toli- kega pomena, vir raznih sladkosti : radi se ji včasih vdajamo kar namenoma. Ljubke Rezike se oklenemo ; smili se nam, ko jo brezvestni ljubimec, ki pri njej ne pride do svojega namena, žrtvuje koketki, s strahom jo spremljamo na nadaljnjih potih, ki jo večkrat peljejo pogubi v žrelo ; kako trepetamo za njo pri egiptovskem kon- zulu, misleč, da propade — čudež jo reši, in v naglici ne pomislimo, da je čudež. Ko jo Albin v drugič zapusti, smo ne- koliko iznenađeni, da konec ni tako »lep«, kako smo že pričakovali ; ali potolažimo se, ko spoznamo Albinovo podlost. V ro- dovniški obleki dobi preganjana in toliko- krat ogoljufana deklica zavetje za svojo hrabro ohranjeno nedolžnost. In kaj se še poleg tega glavnega de- janja vse godi v romanu ! Tepeži, nezgode, veselo družbovanje, poskusen umor, vojska — vse to se razvrščuje pred nami. Nove osebe nastopajo in stare se porabljajo tako, da smo na koncu poučeni o vseh ; dobro zmaga, hudo se kaznuje. Popeljemo se v tuje kraje, vpogledamo pa tudi v duše po- sameznih oseb. Dejanja je mnogo, moti- vacija je obsežna. Dogodek se podi za dogodkom, tako da je pričakovanje vedno napeto. Spominjamo se svojih mladih let, ko smo take romane čitali z ognjem in srcem. Dispozicija je preudarjena. Dobro sta n. pr. porabljeni Tržačanki; ona tajnost, ki obdaja njuni osebi, zbuja trajno napetost, dokler ne doseže vrhunca v odkritju, da sta Rezika in Brigita sestri. V zbujanje pozornosti je porabljeno često običajno sredstvo, da se iz situacije povzame naj- prej odstavek v direktem govoru, potem mu sledi široko pripovedovanje od kraja. Značaji se v obče dobro spopolnjujejo v svoji individualnosti od .stopnje do stopnje ; dušev- ni preobrati se redno vtemeljujejo zadostno, le sklep Rezikin, da postane redovnica, se zbudi in izvrši prehitro za tako odlo- čilen korak. Značaji so, izvzemši edino Re- ziko in v nekih ozirih mladega cerkovnika, le temni ; v tem svetlejši luči se blišči Rezika ; ker se pa pisatelj vsaj tenden- cioznosti ni vrgel v roke, se nejednaka razdelitev luči in teme manj opazi. Osebe se bližajo preveč tipičnosti ; da je zapeljivec in srčni ljubček obligaten — logar, smo že kar navajeni. Pisateljevega op'sovanja in premišlje- vanja je v romanu preveč. Svoje mnenje bi moral položiti osebam v usta, ne pa ga izražati sam naravnost. Tudi značaji se morajo risati le posredno v živem raz- voju dejanja, ne naravnost. Opazke kakor »Ta tolažba je jako značilna« (str. 4.), »da se mu je zdelo to potrebno, je pomenljivo in značilno« (str. 127.) in »Značilno za Albina je« (str, 144.) — si dela k večjemu bralec — na robu knjige ! Tupatam se tudi ne moremo strinjati s pisateljevimi nazori. Neumestna je sodba »o ženskah« na str. 47., ki se glasi: Albin... »si je bil naredil tudi že svojo trdno sodbo o ženskah. Ve- del je (torej je to res?! Op. réf.), da so večinoma površne, nesposobne za globo- keje čute in da malokdaj dolgo žalujejo po kaki izgubi, ker se preveč bavijo z mislijo, kako bi to izgubo nadomestile. In kakor hitro se jim to posreči, je pozabljena tudi nezgoda! »Proti nastopnim stavkom ne pripomnimo ničesar, ker izražajo le z a- sebno prepričanje duševnega slabčeka Albina. Po nekod se je pisatelj malo za- letel, da na.stanejo protislovja; s. 152 : »Bil je (Končnik) sicer kmet, a že po njegovi zunanjosti se je poznalo, da je boljši kmet in da živi v obilo.sti, zakaj bd je zdrav, krepak in poleg tega ne ravno — grdega lica« —• je li zdravje, krepkost ali celo negrdo lice (!) v kaki vzročni zvezi z obi- lostjo boljšega kmeta? S. 16: (Končnik) ima »precej obilen trebuh, vsled česar je nosil spodnje tri gumbe pri telovniku zmeraj odprte« — tako si ne predstavljamo »ko- renjaka«, kakor se imenuje K. na isti strani; in če mu je »obraz od pijače ne- koliko zaripljen« (n. m.), bi rekla pač le ljubeča usta, da je bil »ne ravno grdega lica«. S. 14. »Vedela je (Meta), da je lepota za žensko velik dar božji, a da ji je lahko tudi vir nesreče, da celo pogube, na to navzlic lastni žalostni izkušnji m 228 mislila« — mislila je, ali ravnala se ni po tem ! Jezik je gladek, tekoč, v malem se- veda poboljšljiv ; na s 2 —3 n. pr. se na- haja šestkrat veznik »a«, trikrat napačno ali nepotrebno: 1. »Kakih 38 let stara, a še krepka in čedna ženica« — kakor bi ženska v teh letih bila le izjemno krepka in čedna! 2. »na vzvišenem, « ravnem pro- storu« — saj je prostor lahko vzvišen in raven. 3. »Onkraj cerkve je župnišče, a za cerkvijo šola« — zakaj bi neki ne bila za cerkvijo šola? Na s. 152 je tiskovna pomota: med njo (namesto »njim«, namreč Končnikom) in med Tržačanko. Roman je za »Zabavno knjižico« jako pripraven. Dr. J. T. Cankarjevo dramo »Jakob Ruda« upri- zorijo v piihodnji sezoni na kralj, srbskem pozorišču v Belgradu. Prevel jo je naš so- trudnik g. Miloš Ivkovič. »Novi akordi«, zbornik za vokalno in in.strumentalno gl.isbo. Urejuje dr. Gojmir Krek. Založništvo L. Schwentnerja, Lju- bjana. Upravništvo: Dvorski trg št. 3. v Ljubljani. Cena za celo leto 8 K, za pol leta 4 K. 50 st, posamezni zvezki po 2 K. Izhaja po 6-krat na leto. Vsebina 2. zv.: A. Laj o vic, Dunaj: »Sanjarija« za klavir; Dr. Benjamin Ipa- vec, Gradec: sCe na poljane rosa pade«, za srednji glas in klavir; Josip Prochâzka Ljubljana: »Vabilo« za moški zbor; Dr. (iojmir Krek, Ljubljana: »Vabilos za mešan zbor; Viktor Parma, Črnomelj: »Mandolinata« za klavir; Dr. Gustav Ipa- vec. Št. Jurij ob juž. železnici: »Tiček« za mešan zbor; Danilo Fajgelj, Gorica: »Fuga« za orgije; Risto Savin, Praga: »luudc« za klavir; Fran Ferjančič, Ljubljana: »Pokojnici v slovo« za ženski zbor; Dr. (iojmir Krek, Ljubljaua: »Jaz nimam več palm...« za tenor in klavir. — Pridržujemo si strokovno oceno za prihodnjič; danes »Nove akorde« toplo priporočamo. BELEŽKE. »Rdeči prapor« se je vrgel na nas z vso svojo vojsko. Nastopila je proti nam zelo bojevito tudi gospa Ada Kristan ter dokazala, da je izvrstno dresirana soć. demokratka, in druzega nič. .Sulmajsterski ton, v katerem nas obdelava »R. p.«, priča, da .so v uredništvu tega lista ljudje, katerih ni resno jemati. Nam se ti ljudje usmilijo, ker jih je nemila usoda opeharila za pamet, da so jo zamenili za soc. demo- kratiške dogme. Sedaj se pa mučijo s tem, da hočejo vpreči v te dogme vse, karkoli ima opravka s človeško družbo., oziroma s človeškim umom. Vse, kar se jim upira, proglašajo za nesm selnost, za ignorantstvo. No, mi se ne bomo prepirali z »R. p.«, ker se nam to ne zdi ni vredno, ni potrebno. Šli bomo svojo pot dalje. Le da veliko vznemirjenje in začudenje iz glav gospodov urednikov »R. p.« prepodimo, po- vemo jim glede članka ga. Abditusa sle- deče: i Slovenka« ni glasilo kake stranke ali kakega društva in tudi ne glasilo ured- nice, marveč glasilo slovenskega ženstva, kateremu pa ne misli to glasilo ničesar diktirati. Slovensko ženstvo lahko svobodno voli mej strankarskimi prepri- čanji, samo lahko sodi in išče resnico. Urednici ne pride na um, da bi hotela slov. ženstvu sugerirati bodisi taka ali taka načela, kakor je 10 navada naših SOG. demokratov. — Vse, kar prinaša »Slovenka«, ima le namen razprav- ljanja in vsestranskega pojas- njevanja ženskega vprašanja. Naše so- trudnice in sótrudniki so lahko pristaši najrazličnejših strankarskih prepričanj, da le stvarno razpravljajo o predmetih, ki spadajo k ženskemu vprašanju. Da pa ten- denca lista sloni na krščanskem načelu, je več nego umevno. Ako torej uredništvo priobčuje primerne spise soc. demokra- tov, ne pomeni to nič druzega, nego svobodo- miselnost našega lista, ne pa nepobitnost dotičnih naček Uredništvo, ali točneje urednica, tudi ve prav dobro, kaj hoče, ter prav dobro pozna svojo nalogo, čeprav gospodi okrog »R. p.« marsikaj iz »Slov.« ne gre v glavo. Sicer pa gosp. Abditus ve, kako je prišlo, da smo ga zaprosili za razprave o ženskem vprašanju. Pripomnimo še, da tega gospoda menda ne dičijo ti- pični znaki naših soc. demokratov : stran- karska zagrizenost ali bolje — zbesnelost. Pa še nekaj imamo na srcu Na uho povemo namreč uredništvu »R. p.«, da so tisti vrabčki, ki čivkajo po strehah o tem, da je uredništvo »Slovenke« pod železno 229 kontrolo nekega konsorcija, ali veliki laž- njivci ali pa slabi dotipneži. O svojem nastopu je urednica pač dobila neko občo direktivo, a to le vsled vesti, ki so krožile v javnosti, da se namreč za njo skriva ¦ g. Kristan, da torej »Slovenka« preide v roke soc. demokratov. Od tedaj pa se konsorcij v uredniške posle nikdar več ni vtikal, in o rokopisih, ki imajo priti v »Slovenko«, ne odloča nihče drugi, nego urednica sama in eventuelno — suša v uredniški miznici. Tudi pouk, ki ga je uredništvo »Slo- venke« baje potrebno, naj ne dela sivih las hudim urednikom »R. p.« Naše ured- ništvo je namreč tako preskrbljeno z najbolj- šimi učnimi pripomočki, praktičnimi in teoretičnimi, da »Rdeči prapor« o tem res ne more priti v poštev. Ko je bil list že stavljen, došla nam je 34. št. »R. p.«, v kateri g-. E.Kristan odgovarja na neko notico v »Edinosti«, nanašajočo se na »Slovenko«. G. E. K. je storil urednici tega lista veliko uslugo, da je končno pojasnil bivše svoje razmerje clo »Slovenke« oz. njenega sedanjega ure- dništva. Omenjeni gospod pripoveduje nam- reč, kako da je bil od tega uredništva naprošen za sotrudnika ter za sodelovanje že pri stestavi programa, pri poskusih za pridobitev novih sotrudnikov itd. To je gola resnica, in resnica tudi, da se je g, E. K. prošnji trudoljubivo odzval. Njegovo pripovedovanje moramo popolniti le v to- liko, da je bil za sotrudništvo oz. sodelo- vanje naprošen temeljem osebnega pri- jateljstva, brez ozira na njegovo no- torlčno soc. demokratično prepričanje. Nova urednica je bila tedaj, ko je sprejela ured. »Slov.«, oborožena sicer z najlepšimi ideali, najboljšimi upi in največjim navdušenjem, a na uredniškem polju je bila popolna novinka ter so uredniški posli zanjo pomenjali tem večje težave, ker je bila v boju za eksi- stenco zaposlena tudi drugod. Umevno je torej, da je bila le vesela, da je imela v Trstu prijateljev, ki so jej hoteli iti pri začetnih uredniških poslih na roko. No g. E. K. je novi urednici celo prerokoval, da jej po parmesečni praksi uredovanje ne bo delalo nikakih težav več ter tudi ne bo potrebovala nobene tuje pomoči. Da bi pa hotel g. E. K. svoje prijateljsko raz- merje do urednice izrabljati v strankarske namene ter uplivati na urednico v tem zmislu, da bi »Slovenko« urejevala v soc. demokratičnem duhu — na to urednica ni mislila in še danes o g. K. tega ne misli Ali ne tedanje šikane katoliških slovenskih listov je bilo treba odgovoriti in lepo bi bilo od g. E. K., ako bi bil tedaj vpošteval razmere, glede katerih si je moral IdUI ven- dar popolnoma na jasnem, ter mučen po- ložaj urednice in bi bil že takrat pojasnil svoje stališče napram ».Slovenki« kakor je to storil sedaj, namreč v smislu, »da ima vsak sotrudnik s tem, kar napiše, upliv na uredništvo«. .Sedanja urednica ni nikdar skrivala svojih načel in jih tudi v bodoče ne bo. Da ta načela ne soglašajo s temeljnimi nauki soc. demokracije, je res, a mislila je, da bi v nekaterih točkah — z malo dobre volje — tudi naši soc. demokrati lahko podpirali »Slovenko« ter bi ji zato dobro došel vsak stvaren soc. dem. sotrudnik, in g. K. tem- bolj, ker je že preje pisal za ».Slovenko«. No, zadnji napadi »Rd. prapora« pa so nas poučili, da se z ljudmi, ki zmerj ajo onega, ki se z njimi ne strinja, ne da pak- tirati. In s tem — amen. Uredništvo. C. kr. umetno-obrtna strokovna šola v Ljubljani. Dobili smo poročilo tega za- voda o šolskem letu 1900-1901, iz katerega posnemamo glavne podatke, tičoče se po- uka za deklice. Naznačeni zavod obsega poleg podnevne šole za obdelovanje lesa podnevno šolo za umetno vezenje in čipkarstvo s strokovnimi oddelki za a) umetno vezenje, b) šivanje čipek, c) pletenje (kleklanje) čipek; dalje obseza zavod javno risarsko šolo za de- klice. Podnevni šoli za umetno vezenje in čipkarstvo je namen, vzgajati umetniško izvežbane vezilje in čipkarice. Poleg tega naj oživi ostanke istovrstne domače indu- strije, ohranjene še na Kranjskem, in naj n;t podlagi pravih, zakonom sloga primernih principov in po vzgledih dobrih vzorcev omogoči splošno racijoiialno izurjenost v belem in pisanem vezenju ter v čipkarstvu. Pouk je deloma teoretiški, deloma praktiški in obsega predmete : nemški jezik, slovenski jezik, računstvo in knjigovodstvo. 230 elementarno prostoročno in strokovno ri- sanje, prenašanje vzorov na blago, rezanje obbk, osobito pa praktiška dela v ateljejih, katerim je odločeno največje število učnih ur. Tu se učenke po prignanih učbah si- stematiško poučujejo, seznanjajo se z naj- važnejšimi metodami izdelovanja in deko- racije, z vsakovrstnim materijalom in njega dobavo, ter spoznavajo vse zahteve, katere stavlja sedanji čas do umetnoobrtnih roč- nih del. Za absolventinjc se nahaja na zavodu poseben kurz, v katerem izdelujejo predmete za praktiško uporabo in se pri- pravljajo za samostojno izvrševanje priučene umetnosti. Dela učenk so njih last, ako predstav- ljajo učni načrt, n. pr. vzorni prti, vzorni trakovi i. t. d. Redne učenke dobivajo v to potrebni materijal od šole zastonj. Hospitantinje si morajo materijal in priprave za delo na- pravljati ob svojih stroških. Namen javne risarske šole za deklice je, odraslim deklicam in damam dajati priliko, da se urijo v kopiranju vzorcev za ženska umetna ročna dela in v risanju sploh, osobito pa v risanju po naturi. Pouk se vrši vsako sredo in soboto popoldne od 2. do 4. ure in je brezplačen. Pri vstopu je treba odšteti vpisnino 2 K, ki se porabi za nakup učil. Risarsko pri- pravo si mora vsaka obiskovalka sama preskrbeti. Podnevno šolo lahko obiskujejo redne učenke, to so take, ki se hočeje učiti v smislu učnega načrta v vseh predpisanih letnikih, in i z r e d n e u č e n k e ali ho- spitantinje, ki se udeležujejo le ne- kateri;; učnih predmetov in žele torej, ne glede na predpisani učni načrt, popolniti le nekatere praznine svojeg'a znanja. Deklica, ki hoče vstopiti v šolo kot redna učenka, mora dokazati, da je ugodno dovršila ljudsko šolo in da je stara 14. let. Učenke, se sprejemajo tudi v (sicer možki) oddelek za pletenje košaric. Šolsko leto se prične z dnem 16. sept, in končuje dne 15. julija. Hospitantinje smejo vstopiti tudi med šolskim letom, ako to prostor dopušča. Za domačinke je pouk na vseh od- delkih brezplačen. Inozemske (redne kakor tudi izredne) učenke plačajo na leto 200 K šolnine. Redne učenke dobe potrebne šolske knjige, pisalne in risarske potrebščine večinoma brezplačno pri ravnateljstvu šole. Zavod ima primerno šolsko knjižnico poučne in zabavne vsebine. Ravnateljstvo zavoda ima za učence in učenke v evidenci tudi boljša in zanes- ljiva stanovanja, ter se starisi vedno lahko obrnejo nanj pri izbiranju istih. Za popolno oskrbo je plačati približno 24 do 40 K na mesec; stanovanje samo velja mesečno 4 do 8 K. Iz naznanila o pričetku šolskega leta igoi/igo2. posnemamo: Šolsko leto igoi/igo2. se prične v sredo, dne 18. septembra 1901. s slovesno službo božjo. Redne učenke, ki hočejo vatopiti v šolo, naj se v spremstvu svojih roditeljev ali njih namestnikov zglasé pri ravna- teljstvu C. kr. umetno obrtne šole v Lju- bljani dne 16. ali 17. septembra od g. do 12. ure zjutraj, ali od 3. do 5. ure pop. S seboj jim je prinesti izpustnico ljudske šole in dokaz, eia bodo dovršile 14. leto svoje dobe v.^aj do i. januarja igo2. Izredne učenke (hospitantinje) se takisto vpisujejo dné 16. in 17. septembra, potem pa tudi med šolskim letom, kolikor to do- puščajo šolski prostori. V javno risarko šolo sprejemajo obiskovalke celo leto. Pouk v oddelku za pletenje ko- šaric traja jedno oz. dve leti. Poročila se je dne 3. avgusta 1901, na Bledu znana pesnikinja in naša sotrud- nica Fra niča Vida Vovkova z gosp. Karolom Je raj e m, članom c. kr. dvor- nega operneg-a orkestra. Čestitamo! Popravek. V pravilih »Splošnega slov. ženskega društva«, katera smo priobčili v zadnji številki, je stavek o plačevanju pod- pornine nejasen. Treba ga umeti tako: da podporni člani plačajo najmanj dve kroni na leto. Favliha. Od Amazonke dobil je nekdaj moralno [klofuto ; Na Amazonke sedaj — brizga vodeni srd. Sophos. 231 V kavarni g ,TR&QYMA" in „MMŠKA" g Kjer sta shajališči vseh Slovanov v îrstu priporoča lastnik Anton Šorli Na razpolago so vsi slovanski in drugi -—— častniki.-- surame za partilap cenieiii gostom. Slovenke Pozor „Secesion/' Kuhinjska posoda od sivega emaj- liranega železa, prekaša vse druge enake izdelke na trpežnosti in vztrajnosti ter je zelo po ceni in brez konkurence. Za- loga popolne kuhinjske oprave. No- vost te vrste je patentovani strOJ za kuhanje kave ali čaja, ki deluje sam od sebe, ne da bi ga bilo treba nad- zorovati. Izključno prodajo ima Anton Amadeo zaloga železja, kovin in kuhinjskih potrebščin TRST — ulica Barriera vecchia 5 - TRST Spomin]aite se družbe a ^ <5> ^ SV. Cirila in jÄctoDa in zavoDa sv. Jfikolaja v Trstu. ^ Zavarovanje življenja je eminentne važnosti za vsacega človeka, osobito pa za gospodinje in matere. v marsikateri obitelji je življenje moža oziroma očeta edini kapital, od katerega je odvisen blagor cele družine. Ako mož predčasno umrje in zapusti nepreskrbljeno udovo z otroci, je često cela rodbina izpostavljena najhujši bedi. Skrbni soprogi toraj ne more biti vsejedno, ako so soprog oziroma otroci zavarovani ali ne. Z zavarovanjem na življenje je možno: Varovati družino za slučaj smrti roditeljeve, preskrbeti otrokom doto, zagotoviti obstanek za- konskim, množiti rodbinsko premoženje, višati privatni kredit trgovcu, obrtniku itd. Pod najugodnejšimi pogoji sprejema „SLäVIJÄ*' vzajemno zavarovalna banka v Pragi zavarovanja na smrt in doživetje, dote otrokom in pokojnine. Ker ves čisti dobiček pripada členom, se po petletni zavarovalni dobi zmanjšujejo uplačila. Doslej se je členom plačalo dividende K 716541'28 Keserve in fondi znašajo „ '20579494'88 vsa dosedanja izplačila pa „ 62'J22942'86 1'ojasnila radovoljno daje Generalni zastop banke „Slavlje" v tjubljani — v Gospodskih ulicah št. 12, — 232