Policaj piviiUravi
m
ff
imwmimmwwiin rtumeminni
Strokovni Hst za povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo »Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani",
List Izhaja 20. vsakega meseca.
Za člane v „Zvezl“ včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20 — polletno Din 10, četrtletno Din 5'—; posamezne številke 2 Din.
Cena inseratom: '/ta strani D 51— vključno davek.
Uredništvo In upravnlštvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16.
" Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od,8.—18. ure.	■
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 10. vsakega me-m 	 seea,	s	tem	dnem	se	uredništvo	zaključi.	======
Štev. 6.
V Ljubljani, 20. junija 1927.
Leto XIV.
Gostilničarstvo in trgovstvo.
Odkar je mariborski veliki župan segel po razčiščenju in odpravi nelegitimnih trgovskih točilnic, ki so jih vse vsled nepravilnih interpretacij taksnega zakona kakor tudi pravilnika k temu zakonu od 1. 1925.. trgovci vse vprek, bodisi manufakturisti, špeccristi, ali s takozvanim mešanim blagom, branjevci, kramarji itd. , pridobivali s pripomočjo političnih oblastev, katera so naše ugovore in proteste enostavno prezirala, k temu pa še finančna oblastva širo-koustno zatrjevala, da organizacije gostilničarjev nimajo k temu ničesar opraviti, je zagnalo trgovstvo silen krik in vik, kaka krivica se jim godi, ako se hoče povzročiti odpravo’ teh kramarskih točilnic. Tudi »Trgovski list« se je v enem svojih člankov lotil te odredbe in hoče braniti trgovstvo za obdržanje teh nepravilnih razmer, ki so se zavlekle na velikansko škodo go-stilničarstva, le vsled neurejenega položaja naše neurejene zakonodaje in tudi vsled nejasnosti določb pravilnikov, iz katerih je v marsikaterem členu razvidno, da je stvaritelj pravilnikov imel v marsičem dobro ,a pregloboko misel, katere pa ni spravil vse na papir, radi česar se je dalo te odredbe interpretirati sem in tja, kakor je pač kateremu bolj služilo.
V dotičnem hranilnem spisu trgovstva se posebno povdarja, da bi se trgovcem, ki so pred letom 1925 po prejšnjih zakonih pridobili, točilne pravice, ne smelo istih odvzeti, ker pravi pravilnik, da ostanejo po prejšnjih zakonih pridobljene pravice veljavne. Povdarjamo, da tudi gostilničarske organizacije proti tistim, ki so imeli po trgovskem načinu prodajanje pijač v zaprtih posodah, niso nastopale,
vendar pa proti vsakemu prostemu točenju v odprtih posodah razen žganja, ki se je svoje čase največ točilo le po trgovinah in iprav malo po rednih gostilnicah, razen kjer si bodi po deželi. Odločno pa smo bili že od nekdaj proti podeljevanju rednega gostilničarskega točilstva' v odprtih posodah, bodisi samo za potrošnjo v lokalu ali preko ulice, ker smo in ostanemo na stališču, da trgovec ne sme in ne more biti točilec in gostilničar, kakor ne sme in ne more biti gostilničar trgovec in izvrševati oboje v enem in istem lokalu. Bodimo torej resni, pošteni in pravični. Krik in zavijanja določb pravilnika od člena 82 dalje je umetni eksperiment, ki ni v nobeni strani upravičen, 'ter je tarnanje o škodi, katero bi trgovstvo imelo vsled odvzetja teh nepravilno si pridobljenih pravic utrpeti, ironija, ker bo s tem trgovstvo postavljeno zopet v isti štadij, v kakoršnem je bilo in kakoršno more kot tako biti in na to tarnanje višja oblastva sigurno ne bodo ničesar dala, kakor niso dala dolgo časa posluha našim ugovorom, katerih smo v zadostni in upravičeni meri doprinašali, ker smo bili resnično s to nepravilno manipulacijo sltavljeni pod obsodbo: biti ali ne biti.
V našh tendencah obstoja popolnoma drugačna misel, ker povsodi povdarjamo, da je tudi že rednih gostilničarskih obratov preveč in naj taki, ki nimajo pogojev obstoja, odstopijo, ker je naš princip vedno le ta, da bodi manj gostilen, pa tiste dobre, čim več pa je takega točilnega obratovanja, tem slabše je za vse, tudi za občinstvo, ker izmed take množice točilnih obratov le nekatermiki zamorejo uspevati ali pa biti v položaju, da svoje obrate
redno vodijo in so lahko zdržema pripravljeni in založeni tudi v prehranjevalnem oziru služiti pravilno svojemu poklicu.	i	i	;	'
Smemo tedaj smatrati, da je zakorio^ dajalec v členu 105 pravilnika v ta namen stavil določila, da morajo (taki točilci, ki so si tudi pred v veljavnosti sedanjega pravilnika pridobili eventualno točilne pravice, spraviti te v sklad z določili čle-• nov 82 do 85 pravilnika, ker sicer naj izginejo. Osobito, ker je rečeno, da v krajih, ki ne štejejo 5000 prebivalcev, se take točilnice sploh ne smejo ustanavljati, je tedaj jasno, da je bilo mišljenje zakonodajalca že tedaj tako, da tudi stari prejšnji točilci ne bi imeli pravice nadaljnega obstanka, oziroma nadaljnega izvrševanja točilske obrti, ako niso podani vsi pogoji, predpisani v citiranih členih.
Menimo, da ima o krivičnosti in škodi govoriti le oni, kateri je bil prvi na svojem mestu in izvrševal mu dodeljeno koncesijo pravilno po točno začrtanih predpisih, nima pa pravice tožiti o škodi drugi, ki se je ravno z namenom oškodovati prvega, poslužil slučajno obrtno predpisnih razmer z namenom, da bi oškodoval kot trgovec pa obrtnika. Menimo, da dotični članek v Trgovskem listu z dne 28. maja 1927 št. 60 pod naslovom « Trgovski točilci alkoholnih pijač* ne bo izviral iz krogov naše Trgovske in obrtniške zbornice, katera tudi interese gostilničarske obrti hvalevredno brani in zastopa. Ako pa bi nas naša dobra vera in prepričanje varalo, pa se pridružujemo dopisniku uvodnega članka našega tovariša v Celju, lei izvaja v Gostilničarskem listu z dne 26. junija t. 1. sledeče:
Interesi' goštiiničarsiva in trgovstva so se začeli križati takrat, ko se je uveljavil nesrečni novi pravilnik o gostilnah iti ostalih obratovalnicah, hi je žariesel V našo gostilniško obrt konkurenco nekaterih trgovcev, ki so bili do sedaj in so deloma še danes upravičeni točiti alkoholne pijače stoječim gostom. In ker je temu tako; to jej da se naši interesi križajo, po-teiii lie moremo pripadati vsi eni in isti zbornici, ker je tej instituciji težko zastopati interese obeh stanov obenem. Treba bo, da se ločimo in hodimo vsak po svoji poti, pa tudi, Če na sredini obnemoremo iti poginemo, Boljše je, da častno propademo; kakor da še tladalje podbiramo ih šbdelujemo z istim stanom1; ki hoče videti iiašb bogubo, ne da bi imel on od riaŠe pogube bogve kako velike koristi.
Takrat, ko se je nesrečni pravilnik o gostilnah uveljavil in nam zasejal na vsakem vogalu po eno točilnico in upravičil tudi delikatesne trgovine, trgovine t mešanim blagoht in špecetijo ter branjerije, da šmejb točiti alkoholne pijače, še hi riitf-čfe zmenil ža hesrečo, ki je zadela iiašo goštilhiškb Obht; Ne Oblasti; ne Zbornica; še manj pa trgovci in njih organizacije šo polagale kakšno važnost na tako stvar, ampak se je do danes vedno le ponavljalo, da je popolnoma pravilno, da se je postavila gostilničarjem konkurenca. Nobenega pomilovanja ni bilo za nas. Vse je odobravalo določila novega praviiiiika ih ilihče ni hotel slišati; koliko škodo trpijo naši gostilničarji s itako neupravičenimi določili tega pravilnika.
Sediaj, ko se nam je že dolgo časa trajajoča krivica deloma popravila, je vse na nogah. Vsak trgovec in njegove organizacije hočejo prepričati oblasti in javnost, kako velika krivica in škoda Se je prizadejala trgovskemu stanu, ko se je uklonilo točenje alkoholnih pijač po trgovinah, do česar niso bile po zakonu nikoli upravičene,
Strokovno glasilo «Trgovski lLst», ki bi moralo biti po naslovu «časopis za trgovino, industrijo in obrt» nepristransko, ugotavlja v članku, ki ga objavlja v št. 60 z dne 28. maja 1927, da bo povzročilo striktno izvajanje odloka velikega župana mariborske oblasti, ki smo ga objavili v zadnjem našem listu, številnim podeželskim trgovcem ogromno škodo. Ni pa to glasilo, ki bi moralo zagovarjati obenem tudi interese obrtništva, kamor prištevajo tudi gostilničarštvo, nikoli ugotavljalo, koliko škodo so trpeli do sedaj naši podeželski gostilničarji, ko so jim odnesli trgovci na ta način precej zaslužka. Kaj ni nas ta stvar prav nič pogodila? Samo trgovci so sedaj žrtev nam deloma popravljene krivice brez povrnitve škode, ki smo jo toliko let trpeli?
Radovedni smo, kaj bi rekli trgovci; njih organizacije in »Trgovski list«, če bi začeli prodajati po naših gostilnah cikorijo, kavo, sladkor, moko, fižol, krompir itd. za dinar ceneje kakor trgovci in bi jim na ta način odvzeli vse odjemalce, kakor so, nam odjemali do sedaj oni brez
vsakega obzira tiaše gošte in s temi tudi
zaslužek;
Če trpijo taki brezobzirni trgovci sedaj ogromno škodo zato, ker so investirali v svoje obratč zd preurejevanje prostorov denar, ne moremo biti krivi lili; ampak oni sami, ker bi bili morali kot pravi trgovci uvideti, da se taka stvar ne bo dolgo držala, ker se s tem uničava gostilničarski staii. Kef pd iiiŠti hoteli tega prostovoljno uvideti, naj trpijo sedaj škodo, ki ni v nobenem slučaju tako ogromna, kakor jo slikajo,
Svetovna vojna ni prizadejala ljudstvu toliko grozot, kolikof jih bo prizadejala vojska stanov, ki še je pričela z uvajanjem točenja alkoholnih pijač po trgovinah v ogroirliiti škbdb gostilriičarštva Iti tujskega prometa ter s tem v zvezi tildi ; v škodo vsemu narodnemu in državnemu gospodarstvu.
tz teh razlogov apeliramo na merodajne oblasti; naj nikakor tte ukinejo izdaile pravične in na zakohu sloneče odredbe, š katero se je Ugotovilo; da še trgovine z ineš. blagom, špecerijske trgovine ih bfa> njarije ne morejo prištevati k obratovalnicam iž či. 82 pravilnika o gostilnah In se je na podlagi te ugotovitve ddrediloj da sc s 1. julijem 1927 zaprejo vsi tako obrati; ki bi s točenjem ne prenehali.
Trgovine z mešanim blagom, Špecerijske trgovine in branjarije
se ne morejo prištevati med podjetja iz £>, 82. pravilnika o gostilnah.
Odlok velikega župana mariborske oblasti v Mariboru z dtie 23, aprila 1927, št. O. br. 710/2, s katerim je odredil, da še s 1. julijem 1927 ukinejo vse točilnice alkoholnih pijač v trgovinah z mešanim in špecerijskim1 blagom ter v branjarijah, jc razločen ih jasen kakor beli dan hi se bolj jasno tudi ni moglo povedalti, kakor govori ravnokar omenjeni odlok. Vzlic jasnosti besedila odloka so prizadeti točilci in njih prijatelji hoteli tolmačiti to odredbo po svoje, tako, da bi jim prišla kar najbolj v korist. Na razne strani so besedilo obračali, da bi ne veljalo za nje, ampak k večjemu za naše gostilne, ki' prodajajo obenem !tudi delikatese. Zglasila se je v tej zadevi tudi deputacija pri velikem županu, katera je tudi skušala interpretirati to jasno odredbo po svoje.
Da napravi veliki župan temu konec, je izdal dodatno k svojemu prvotnemu odloku še naslednji dodatni odlok, s katerim pojasnjuje ponovno in še natančneje, kako se naj interpretira čl. 82 pravilnika o gostilnah in kdo sme točiti alkoholne pijače in kdo ne. Upamo, da bodo to pojasnilo razumeli sedaj tudi točilci in njih prijatelji, ker je jasno povedano, da se bliža konec umazani konkurenci, ki so Jo delali do sedaj trgovski točilci tudi na ta način, da so točili pijače na kredit z vpisom v knjižico kakor pri oddaji drugega blaga,
Zadevni dodatni odlok se glasi sledeče: Veliki župan mariborske oblasti.
0. bf. 141 <7/8.	Maribor, 1. jun. 1927. Točilnice po pripombi 4 k tač,
post. 62 taksnega zakona.
Vsem sreskim poglavarjem, vštevši Čakovec in Prelog.
Dodatno k tuk. okrožnici d. br. 710/2 z dne 23. 4. 1927 pripominjam, kar Je pravzaprav samo po sebi razumljivo, da se tuk. nalog tla Ukinitev točilnic alkoholnih pijač v trgovinah z mešanim blagom In s špecerijskim blagom ter v branjarijah S
1. julijem 1927 ne nanaša na obrate, ki so v posesti pridobljene pravice.
0 taki pridobljeni pravici je možno govoriti le pri oftlh obratih, kojih imetniki so si svojedobno pridobili koncesijo po § 16 d, obrtnega reda ali koncesijo za točenje po zak. z dne 23.ji!nija 1881 drž. zak. št. 62, ker so Itaki točilci z ttovim taks. zak. in njegovimi izvršilnimi pravilniki prešli med točilce po pripombi 4. k tar. post. 62 taks, tar. zak. o taksah. Nikakor pa. rti možlto priznati pridobljene pravite 'trgovcem, ki imajo obrtni list za trgovino z rfiešariim blagom ali za prodajo alkoholnih pijač v zaprtih steklenicah, ker jih ta obrtna pravica ni nikoli upravičevala k točettju alkoholnih pijač ali njih prodaji za konzum v poslovnih prostorih, Isto velja glede onih, ki so si bili pridobili koncesijo za nadrobno prodajo žganih alkoholnih pijač po zakonu z dne 23. Junija 1881, drž* zak, Št. 62, ki v odstavku 3 § 1. izrecno ometija, da prodajalec alkoholnih pijač na drobno ne sme dopuščati, da bi
sc oddane pijače konsumirale v njegovih prostorih.
Pripomba 4. k tar, post, 62 taks. tar. zak, o taksah omenja kot bisltveili znak semkaj spadajočih obratovalnic obrate, ki točijo (naravtlo da upravičeno) pijače v odprtih in zaprtih posodah za konzum v poslovnih prostorih.
Eiiako pravi člen 82. pravilnika o gostilnah, da spadajo Semkaj gotove zajtrkovalnice, če se v njih točijo alkoholne pijače, in to seveda zopet upravičeno.
Le na prvo imenovane obrate, to je na one, kojih imetniki so si svoječasno pridobili koncesijo po § 16/d o. r. ali koncesijo za točenje po zakonu z dne 23. junija 1881 drž, zak. št. 62 se more nanašati čl. 27 pravilnika o trošarinski pravici.
Slednjič pripomnim, da bi bilo prizivom proti' tamk. odločbam, izdanimi v smislu tuk. okrožnice O. br. 710/2 z dne 23. aprila 1927 priznati odložilna moč.
Zastopnik velikega župana dvorni svetnik: dr. Starč s. r.
Občni zbor.
Zadruge gostilničarjev v Kočevju
se je vršil dlne 24. 3. 1927 ob 10. uri dopoldne v gostilni Honigmana v Kočevju, ki pa v začetku ni bil sklepčen.
Gospod predsednik Josip Beljan je na to zopet otvoril sejo ob 11. uri, pozdravil
prišle člane in izrekel spomin in čast umrlemu predsedniku Lovrencu Honigmann, na kar so se v spomin njemu dvignili iz svojih sedežev vsi navzoči.
Nato preide gospod predsednik na dnevni red s sledečim razporedom:
1. Volitev novega predsednika in novega odbora. Za posvetovanje tega jo nastal 5 minutni odmor.. Po preteku teh 5 min. se je oglasil eden navzočih članov ter navedel osebe, za katere se želi. da se jih izvoli. Izvolitev se je izvršila enoglasno in sicert so bili izvoljeni sledeči gospodje:
Za predsednika Gustav Verderber, za namestnika Josip Bel jan, v odbor pa Franc Zdravič, tajnik, Josip I>ornig, blagajnik, Franc Schleimer, namestnik, Fri-drih Petsche, nam., Rajmund Erker, nam., Johan Zurl, revizor, Karl Erker, revizor.
Zaupniki v mestu in na deželi:
Za Kočevje Gustav Verderber, Željne Franc Zdravič, Banjaloka Jurkovič Miha, Osilnica Vertnik Alojz, Kočevska reka, Nove laze, Mrava in Gotenica Matija Cetinski, Medic Leopold, Michitsch, Livold Zdravič Franc, Mozelj Kresse Karl, Koprivnik Wuchse Johan, Stara cerkev Pov-še Jakob, Mala gora Perz Richard, Stari log Samide.
2. Poročilo o delovanju:
V lteu 1926 se je obravnavalo 85 zapisniških št., osebnih pravic je bilo podeljenih v 9 slučajih, krajevnih pravic v 3 slučajih, skupaj 12 slučajev, odpadlo je 6 gostilen. Navzoči so sprejeli to poročilo na znanje.	•
3. Denarno poslovanje:
Razen prispevka za Zvezo je bilo v 1. 1926, odnosno do danes. 24. marca 1927 Din 1975.70 na upravnih stroških izplačano.
Dohodki v letu 1926 in do danes 24. 3. 1927, prevzeto od prejšnjega predsednika in poslana članarina znaša Din 7803.33 ter je naložena večji del v hranilnici v Kočevju, nekaj pa v poštnem čekovnem prometu. To se je sprejelo od navzočih na znanje.
4. Zadružne naklade in strokovno glasilo «Gostilničar«.
Na predlog g. J. Beljana se za leto 1927 članarina ne iztirja in se jo za to leto oprosti in to z ozirom na kapital zadruge, katerega je toliko, da se članarino za leto 1927 lahko pogreši. Plačati se ima Gostilničarski Zvezi za leto 1925 dolžni znesek 2824.50 Din, potem' na zveznih prispevkih Din 20.— za člana za leto 1926. V teh 20 Din prispevka od vsakega člana je spojena tudi naročnina strokovnega lista Gostilničarja tudi za letos, torej more dobiti vsak član list «Gostilničar», kateri se plača od Zveze brezplačno na podlagi teh Zvezi plačanih Din 20.— od vsakega člana. Za leto 1928 naj se članarina iztirja odnosno pobere letos, da se bo v bodoče plačeval v naprej, ne pa kakor dose-daj, eno leto nazaj. Članarina za leto
1928 se določi Din 25.—. Ta predlog je bil soglasno sprejet.
5. Inkorporacija.
Na predlog g. Beljana: Za nove osebne pravice za mesto Kočevje Din 1000.—, druge kraje Dni 500.—. Za stare prepis* gostiln na dediče itd. splošno za vse kraje Din 50.—.
6. Vpisnina za vajence Din 50.—.
7. OproStnina Din 50.—.
Ssklenilo se je, da mora učna doba za vsakega vajenca znašati najmanj 3 leta, za pridobitev osebne pravice mora p« znašati zaposlenost v gostilniški obrta najmanj 5 let, sicer se ne sme predlagati v dobavo.
Ta predlog je bil sprejet enoglasno.
8. Slučajnosti:
Debatiralo se je glede točilne takse z željo, da bi se ukinila in pobirala za to primerno večja užitinina, dalje se vsestransko pritožuje glede točenja in prodaje vina na drobno v trgovinah, radi česar se godi gostilničarjem, ki so obreme njeni z različnimi davki, velika krivica, medtem ko plača trgovec svojo točilno takso in lahko dela kakor gostilničar.
Nato se je staremu odboru za poslovanje zahvalilo in seja občnega zbora zaključila.
Redni občni zbor
Zadruge gostilničarjev, krčmarjev, kavar-narjev, žganjetočnikov, izkuharjev in mesarjev v Kostanjevici
se je vršil dne 31. marca 1927 ob 11. uri dopoldne'V priostorih zadružnega podpredsednika Josipa Kodriča pri Sv. Križu pri Kostanjevici s sledečim dnevnim redom :
1. Poročilo odbora in k temu poročilu spadajoči sklepi.
2. Volitev novega odbora (načelstva), zadružnih delegatov in preizkuševalne komisije.
3. Slučajnosti.
Občni zbor je bil sklican za 10. uro in ker ob tem času ni bila navzoča prepisana Četrtina članov, otvori načelnik zborovanje eno uro pozneje, t. j. ob 11. uri, kon-stakira, da je bil zadružni zbor pravilno sklican in da je po § 18 zadružnih pravil občni zbor sklepčen in poda sledeče poročilo načelstva: Pretečeno leto zadružnega poslovanja je bilo neplodovito in je to v prvi vrsti krivda, malomarnost in površnost nekaterih članov odbora. Vse tri, v letu 1926 sklicane seje, so bile nesklepčne, ker so se teh sej udeležili samo po trije odborniki, večinoma samo načelnik in tajnik in še en odbornik od Sv. Križa, odnosno enkrat iz čateške občine. Iz Št. Jerneja ni bilo kljub opetovanemu vabilu nobenega odbornika, ki ga pogrešamo tudi danes na občnem zboru.
Za neudeležbo se tudi noben odbornik ni nobenkrat opravičil. Samo ob sebi je umevno, da po tej poti zadružno poslova-
:	nje ne more naprej in je bolje, da se za-
druga razide kakor da vse sodelovanje od strani članov in odbornikov čisto miruje. Načelnik in tajnik sta odločena, da ne sprejmeta nikake funkcije več, ako ni i upanja, da se bodo razmere spremenile. Predlaga, da se pri volitvah odbora ozira le na one člane, ki dajejo jamstvo, da bodo sodelovali in da delo ter odgovornost ne bo počivala samo na dveh itak že preobloženih odbornikih. Edino pod takijmi pogoji bi eventualno še mogla ostati tudi v novem odboru. Po tem; uvodnem poročilu da načelnik besedo tajniku in blagajniku Kuntariču, ki predloži zadružno statistiko o članstvu. Članov je bilo v letu 1926 skupno 74, med temi 14 mesarjev. Denarni promet izkazuje 4191.25 Din prejemkov in 438 Din izdatkov ,tedaj 3752.75 Din prebitka, kljub temu, da večina članov ni plačala letnine za lansko leto.
Nato se izvolita za računska pregledovalca člana Stritar in Piletič, ki takoj pregledata blagajniško knjigo s prilogami In Izjavita, da sta našla vse v redu ter predlagata dosedanjemu odboru absolutorij, čemur se zborovalci soglasno odzovejo.
Po tem poslovnem poročilu je sledila debata in so se podali razni predlogi in nasveti, od katerih so bili' soglasno sprejeti sledeči: 1. Zadružna letnina oziroma članarina se zniža od 10 na 5 Din, da bo znašal skupni zvezni in zadružni prispevek sedaj samo 25 Din za člana. 2. Pristojbina 250 Din kot pristopnina ostane zanaprej samo za one člane, ki se na novo etablirajo in dobe krajevno pravico šele po 1. januarju 1927, za koncesije, ki se samo prepišejo, se zniža pristopnina na 100 Din. 3. Izterjanje zaostankov, kakor tekočih prispevkov se naj za naprej vrši potom tiskanih opozoril in plačuje se naj po čekih poštne hranilnice, kamor naj zadruga 'takoj pristopi. Položnice naj bodo označene z zneskom, ki ga je treba plačati.
Načelnik odredi volitev novega načelstva in se na predlog člana Kerina sklene, da se voli z vzklikomL Nato se predlagajo in izvolijo v odbor gospodje:
Za načelnika L. Bučar, za nač. namestnika Jos. Kodrič, za tajnika in blagajnika Ivan Kuntarič, v odbor Stritar Jos., Piletič Karol in Recelj Janko, za odb. namestnika pa Kalin Jos. in Radaj Martin.
V preizkuševalno komisijo se izvolijo gg. Horvat Ivan, Šebela Anton in Simončič Josip, 'ki si med seboj izvolijo svojega predsednika.
Za delegate na občni zbor Zveze gost. zadrug, kakor na event. druga zborovanja izven zadruge se izvolijo gg. Bučar, Šebela, Kerin in Radaj. Določi se pri tem za delegate odškodnina za potovanje po 150 Din za osebo.
Obenem se sklene priporočati' gg. delegatom, da pred odhodom na katerokoli zborovanje po možnosti dajo sklicati od-borovo sejo, da jim odbor da potrebna navodila.
Na predlog odbornika Stritarja se sklene, da odpošlje zadruga na zborovanje vinogradnikov v Mariboru, ki se vrši dne 2. aprila dva zastopnika, da se tudi na teni' mestu pojasni težavno stališče go--stHničarj.ev-vinogradnikov, ki občutno trpe vsled finančni© in trošarinskih predpisov, katerih odločbe so le v oviro živahnejšem« vinskemu prometu, enako tudi doklade občin na državno trošarino zadevajo v visoki meri naš vinski pridelek.
Na to. zborovanje se odpošljeta odbornika Bučar in SKritar ter se jima povrnejo stroški za železnico.
Ker poteče doba za odmero točilne takse, se na predlog odbornika Piletiča sklene, odposlati zvezi ponovno zahtevo za odpravo te krivične takse, posebno pa naj se odpravi dosedanja odmera na podlagi prostorov in naroča zveznemu odboru, da se z vso energijo zavzame za odpravo točilne takse povsod, kjer je uvedena drž. trošarina. Dokler pa se ta točilna taksa ne ukine, naj se jo odmeri na podlagi prometa.
Ker se k. točki slučajnosti nihče več ne oglasi k besedi in je dnevni red izčrpan, zaključi' načelnik zborovanje.
Občni zbor.
Gostilničarske zadruge v Ložu
se je vršil dne-28. maja 1927. Na dnevnem redu je bilo čitanje zapisnika, poročilo načelstva, poročilo blagajnika, volitev načelnika in njega namestnika ter 6 odbornikov in 3 namestnikov, volitev pregledovalcev računov, lin 2 dfelegatovt za Zvezin občni zbor, določitev članarine za tekoče leto in raznoterosti. Navzočih je bilo 24 članov. Mnogi so se radi izostanka opravičili. Po konstatirani sklepčnosti otvori načelnik ob 10. uri zborovanje ter imenuje skrutihatorjem gg. Karla Kovača in Jožefa Zabukovca, katera naj funkcionirata 'tudi kot overovatelja zapisnika. Zapisnik zadnjega občnega zbora se po prečitanju odobri. Načelnikovo poročilo navaja, da je bilo od lanskega občnega zbora dvoje odborovih sej. Članov ima zadruga sedaj 72, 11 pomočnikov in 19 vajencev. V tem času so bile izdane 4 koncesije, ugasnilo pa jih je 5. Nadalje poroča načelnik, da je bil izdan od Velikega župana odlok, s katerim se ustanavlja, da sme imeti vsak obrtnik, ki sam deluje v obrti po največ 2 vajenca in ako deluje s pomočniki, ponajveč na 2 pomočnika 1 vajenca več. Načelnik pojasni tudi spremembo predpisov o ocenjevanju polletne točilne takse po tar. post. 62, ter razne druge zadružne zadeve, ki so se v času od lanskega letnega občnega zbora reševale. Zborovalci) sprejmejo poročilo načelnika z odobravanjem na znanje. — Blagajniško poročilo poda g. Ivan Benči-na^katero izkazuje, da je bilo v pretečenem letu dohodkov Din 3029.30 para, izdatkov pa Din 1874.—, tedaj prebitka Din 1175.30 para. Skupno premoženjsko sta-
nje izkazuje s prejšnjim fondom, ki znaša 1663 Din 22 para koncem leta skupno Din 2838.52 v gotovini razen tiskovin in drugega inventarja. Računska pregledovalca tovariša gg. Fran Žnidaršič iz Starega trga in Anton Bravc iz Loža podasta izjavo, da sta račune pregledala in v redu našla ter predlagata izreči gospodu blagajniku zaupanje in absolutvorij, kar je bilo soglasno sprejeto. Pri nato vršečih se volitvah je bil soglasno izvoljen gosp. Alojzij Žnidaršič kot načelnik in njega namestnikom g. Ivan Benčina iz Starega trga. Slednji prevzame ‘tudi blagajniške posle. V odbor pa so bili izvoljeni gg. Ivan Žnidaršič iz Viševka, Karel Kovač iz Starega trga, Ludvik Keržič iz Nadleska, Rudolf Zabukovec iz Loža, Franc Zakrajšek iz Runarskega in Anton Tuirk iz Ravnika, kot namestniki pa gg. Feliks Kandare iz Dan, Anton Bravc iz Loža in Stefan Kovačič iz Sv. Trojice. Preglednikom računov se izvolita gg. Fran Žnidaršič iz Starega trga in Ivan Lenarčič iz Nove vasi. Kot delegata za zvezin občni zbor pa Alojzij Žnidaršič in Ivan Benčina. Članarina se določi za tekoče leto kot dosedai Din 30.—, v tem je vračunjen tudi prispt-vek k Zvezi kot naročnina za stanovski list «QostiIničar». Kdor ne bi v pravem času plačal te zadružne doklade, se sklene kaznovati ga z globo Din 50.—.
K raznoerostimi predlaga g. Karel Kovač, da naj se načelstvo ponovno zavzame in stori potrebne korake, da bi Sc ustanovila na Rakeku za -kraje na Notranjskem meroizkusna postaja. Po končanem zborovanju zaključi načelnik ob 12. uri občni zbor.
Vabilo.
Prijatelji in tovariši gostilničarske zadruge ljubljanske prirede v proslavo 15-letnice naČelovanja gospoda Fran Kavčiča prijateljski sestanek na dan 6. julija 1927 ob 2. uri popoldan v prostorih slavljenca na Privozu št 4, Karlovška cesta.
Da se tudi zunanjim tovarišem nudi prilika počastiti svojega sodruga, ki načeluje tudi Zvezi že od leta 1920, sklicuje Zveza za isti dan, t. j. 6. julija ob 2. uri popoldne v isti lokal odborovo sejo, na katere dnevnem redu je:
1. Razgovor in določbe smernic predlogom, ki jih bo stavil delegatom ob priliki sestave novih sikupin za točilno takso.
2. Sklepanje o protestu proti pavšali-ranju takse na gostilničarske račune.
3. V zadevi odprave trgovskih točilnic.
4. Ugovor in predlogi proti tridnevni zapori točenja ob volitvah.
5. Posvetovanje o ustanovitvi »Samopomoči« za vse gostilničarstvo ljubljanske oblasti.
6. Raznoterosti.
Z ozirom na važnost vseli točk sc prosi vse gospode načelnike odbornike Zveze zanesljive udeležbe te odiborove seje.
Ker se vrši ob tem času tudi Velesejem v Ljubljani, bodo cenjeni odborniki lahko dopoldne porabili čas za ogled velesejma.
. Z zveznim pozdravom L. s.
Cerer, 1. r., podpredsednik.
Raznoterost*.
Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu prične novo šolsko leto 5. septembra t. 1. in traja do 1. aprila 1928. V njo se sprejmejo notranje in vnanje gojenje. Prošnje za sprejem je vložiti najpozneje do 15. avgusta t. 1. pri vodstvu gospodinjske šole v Šmihelu, .pošta Novo
mesto, kjer se dobijo tudi: vsa potrebna pojasnila glede preskrbnine itd. Prošnji, ki je kolka prosta, je priložiti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo.
Računski listki pavšalirani. S finančnim zakonom za leto 1927./1928. sc je spremenila pripomba 3. k tarifni postavki 34. taksne tarife zakona o taksah, in sicer tako, da se na račune v hotelih, restavracijah, gostilnah, kavarnah itd. pobira taksa povprečno, to je pavšalno v naprej, in ne tako kakor do sedaj, da se je ta taiksa pobirala od gostov za vsak potro-šetk Din 0.20. Pavšalno takso mora seveda plačati gostilničar iz svojega žepa. Pavšalirana taksa se pobira po želji taksnega zavenca, to je gostilničarja, polrnc-sečno, mesečno ali trimesečno v naprej. Višino povprečne takse določa pristojno finančno oblastvo na podstavi zbranili po-
Centralna vinarna d. d.
V LJUBLJANI - Sp. Šiška, Frankopanska ul. 11
Telefon 2573.	Telefon 2 73.
opozarja cenj. obč nstvo na svoja zajamčeno pristna prvovrstna domača, štajerska in dolenjska vina. Na zalogi pa ima tudi zajamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše.
,,Centralna vinarna" kupuje v Dalmaciji le grozdje in preša sama, druga vina pa kupuje le od vinogradnikov.
Pridite in poskusite!	Niste obvezani, da tudi naročite!
iatkov o povprečnem1 prometu gostov za vsak tak lokal. Če se določena povprečna, oziroma pavšalna »taksa ne plača pravočasno, jo izterja pristojno finančno ob-lastvo cksekutivno. Pavšalna taksa se pobira samo v krajih s preho 2000 prebivalci in v vseh kopališčih in letoviščih.
Tovariši,
podpirajte tvrdke, ki inserirajo v našem listu.
Vinska trgovina in restavracija
Peter Steptt, Sp- Šiška 256.
pilpororoča p. n. gostiln Carjem svojo veliko zalogo zajamčeno ni avnlh vin Iz dolenjskih. goriSkih, IsT-skih In štajersk h vinskih gor!c. Telef. it. 262
Hotelirji! Kavurji! Gostilničarji!
Stole po nizki ceni za h(te'e, kavarne in gostilne razpro daja skladišče. — Zahtevajte iponudbo dokler traja zaloga!
TVORNI CA
Sovijenog potiuttva d. d.
Karlovac, Hrvatska
Zaloga stekla, porcelana In svetlljk
FR. KOLLMANN, Ljubljana
dovoli gostilničarjem In kavarnarjem pri večji naročbl izdatno znižane cčfte. -------------------------rf+Hr1------
Jedilno orodje
navadno In alpaca, voščeno platno za na mize, šifone, klote, čipke, vezenino, razne tapetniške žnore, modno in toaletno blago, se kupi naj-
ugodneje le pri:
blizu Prasarnovaoa spomenika ob vodi
Ob 40 letnici svojega obstoja priporoča veletrg. ANDREJ MEJAČ v Komendi pri Kamniku
svojo veliko zalogo raznovrstnih, priznano dobrih
katera se stavijo z lastno priliko na dom, ali razpošiljajo franko po železnici na postajo kupca!
.'vnb?!
Jeleni
Ljubljana, Stara pot štev. 1
(poleg Leonišča)
priporoča svoj priznano dobri
»
MAJARONCKOV špiritov in vinski kis.
Ustanovljena leta 1886.
Telefon štev. 25»
IslMMia tifaraa mteaHB roita. atfatfa itn.
Ljubljana, Slomškova ulica št. 27
priporoča:
sodavico, pokalice, naravni malinov In citronov sok, nadalje izborne sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno oltronado, jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
Pristna prav dobra RDEČA DOLENJSKA VINA
Tazpošilja v vsaki množini po najnižji dnevni ceni
JOSIP KODRIČ
vinogradnik Sv. Križ pri Kostanjevici Dole i sko.
J Bobra vina, domačo šunko, salame in S kranjske klobase priporoča gostilna j 3van Bricelj j v Stepanji vasi Jfa planirjn.^	r Priporoča se najstarejša slovenska ple- | skarska in ličarska delavnica j 3van Bricelj Dunajska cesta 16 j Belo solidno. Cene zmerne. K A. Strokovna izvršitev gost. stolov in miz. k
Pilile si sami Vašo la-vodo (asiluioie	
orlg.
Mlet s
sini
(Svetovni patenti)
Ceneš in bore od obič. soda-vode!
Milostim! Hiiiln! Iimtoa kvaliteta I
Zahtevajte prospekte n ponudbe od s^oprodiie 23 SH.
s
Hngo Gyenee k. d., Zagreli
Draškovičeva ulica iteir. 46.
Mesne izdelke
in prekaieno meso
vseh vrst, najboljše kakovosti
praški način izdelave priporoča
Centralna vnovčevalnica
tvornica mesnih Izdelkov,
Ljubljana
Dolenjska cesta 23. Zeleni hr b.
Telefon 164.
Dnevno sveii Izdelki I Nizke cene.	Toina	postreiba
fr
fr
N
S
Raznovrstno
mineralno vodo
kakor;
Rogaški Tempel vrelec,
„	Styria vrelec*
„	Donati vrelec*
Radinski zdravilni vrelec, GiesshUbelsko slatino. Preblausko slatino Gleichenberški Emin vrelec, Gleichenberški Konstantin vrel Karlovovarski mlinski vrelec,
Nieder Selters,
Franc Jožefovo grenko vodo* Hunyadi Janos grenko vodo* Gubersko Srebrenico
priporoča:
A. Šarabon, Ljubljana.
veletrgovina špecerijskega blaga In glavna zaloga domačih In Inozemskih mineralnih voda.
Ceniki na razpolago!
V zalogi ja tudi najboljša francoska galerta za
H
n
F
H
¥
n
n
N
H
S
a
M
B
B
M
M
M
m Z vsemi v Špecerijsko In delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namenim! In buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje | ■ ln najsolidneje tvrdka ■ I T. MENCINGER, Ljubljrna, vogal Sv. Petra cesto In Resljeve ceste. 1			
Delniška pivovai		na Laško	
marčno pivo	eksportni ležak		temno Porta- pivo
BBOBSEPHC
čistiti tn trphn ter preUsla omiliti le zelo enostavno!
V zalogi imamo špecijelno francosko želatino „LAINfi“ tvrdke Clermont & Quigaard, Pariš. K vsaki pošiljki pridenemo točno navodilo.	Glavna	zaloga:	Zahtevajte	cene	1
Drogerija. „SAN ITAS", Celje in Ljubljana.
Glavna zaloga rudninske vode
In veletrgovina špecerijskega blaga
= IVAN JELAČIN, LJUBLJANA =
nudi po najugodnejših cenah:
Rogaški Tempel vreleo, Styria in Donat vrelec, Radenski zdravilni vreleo In rfezne druge domače In Inozemske rudninske zdravilne vode«
Zahtevajte ceniki	Ustanovljeno	1888.	Točna	postrežbaI
tfTo *Te> fiAfrcTa- aTo. *>Tft	Ata cT> tlft7r
m
m m
m
^ pekarija, slaščičarna in $5 kavarna f*
Sl
Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
mtvft tS* t#? «4* ■«¥» S*
AVGUST AGNOLA
LJUBLJANA
Dunajska cesta 13.
(§3
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
i š^de
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repii
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica Štev. 18.
Igprje 1
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol - mazilo, ki
je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri
TRNKOCZT, lekarni, Ljubljana Slovenija. _
eeeeeeeeeeee
Posredovalnico za sini
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Gosposvetska cesta itev. 16
posrodnja brezplačno zi vsa slnibo ličočo
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodar]) Iz Ljubljane plačajo 1 Din, ■... : z dežele 4 Din. — ■■ ■ --=
Tovariši gostilničarji I Poslužujte se te ugodne prilike I
Z A M«ŠK E
oddaj«
Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
JELAČIN * KOMP.
LJUBLJANA.
Svojim znancem napravite veselje
s primernim darilom in to je le mogoče, če se iste kupi pri tvrdki
JOSIP PElELItlC, UOBUMU
ki ima veliko zalogo jedilnega orodja, žepnih robcev, rokavic, nogavic, pletenine, srajce za gospode, toaletne potrebščine, samoveznice, angleške Sifone, fine klote, vezenino, čipke, torbice, nahrbtnike, palice in še veliko, veliko drugih lepih ln potrebnih stvari po znatno znižani ceni.
Na veliko In malol	Na	veliko	In	malo!
tovariši, podpirajte tvrdke, ki inserirajo v listu.
Pivovarna „UNION“ v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakori
marčno, dvojno marčno in izvozno i pivo v sodčkih in steklenicah,	J
*	Dob* so tudi tropine In slada« cimo, ki so kol ilvlnska krma salo priporočljivo.	J
no
. & L Skabeme
Mestni trg 10. UUBUANA Mestni trg 10.
Manufakturna veletrgovina.
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
Različno sukneno, volneno In svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje pralno blago za bluze, predpasnike in domače obleke. Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre, kakor
tudi garniture.
Posteljno perilo, kakor rjuhe brez šiva, gradel za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste .in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli (n barvasti namizni
prti, platnene brisače i. t. d.
Črno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje.
Vsakovrstni šifoni, batisti in ceflrji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste.
Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
Izdaja in zalaga Zveza CMtUattaraUS zadrug v Ljubljani. — Odgovorni urednik Ivan Hercog. — Za »Nair. tiskarno: Fr. Jezeršek