h. sTevlIta. t LMfjnl, i ftfFtt, 17. ttbniarfa 1916. mx. leio. .Slovenski Narod' velja ¥ Ljubljani na dom dostavljen: celo leto naprej • * • • K 24*— pol leta „ • 12— Četrt leta . • • 6*— :?a mesec • IS 2*- v upravništvu prejemam celo leto oaprej • 9 • • K 2*— P°Meta . 11-— četrt leta . ..... 550 na mesec . ..... 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, arcdniitvo: Enaflova nllca st 5 (v pritličju levo,) telefon it 34. likal« vtak dan iveCer liTiemal neielje in premike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru, Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamncije, inserati i. t d, to je administrativne stvari — Posameina številka velja 10 vinarjev. —— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna*1 telefon št 85. .Slovenski Narod' velja po posti: za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej pol leta M „ četrt teta m m na mesec m m . K 25— • . 13— . . 6-50 - . 2-30 za .Nemčijo*: celo leto naprej - • 1 1C 32h— za Ameriko in vse druge dežele-; i celo leto naprej « » • <• K 35.— Vprašanjem glede Inserafov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka-ttpravnistvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova nllca it 5, telefon st8S* Vojna z Italijo. ARTILJERIJSKI BOJI NA ITALIJANSKI FRONTI. Dunaj, 16. februarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Artiljerijski boji ob primorski fronti in sosednih delih koroške fronte trajajo. V odseku pri Doberdobu je prišlo do bojev z metali min in z ročnimi granatami. Ob Javorčcku smo osmič odstranili neko italijansko stražo. Polje pred našo novo pozicijo v pokrajini ob Rombonu je pokrito s mrtvimi sovražniki. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H d f e r, fml. m m * ITALIJANSKO URADNO POROĆILO. 14. februarja. Včeraj mnogotere artiljerijske akcije, posebno intenzivne sc biJe v odseku gorenje Soče, od koder je naznanjeno tudi gibanje sovražnih čet in zvišano sovražno delovanje glede del v prekopih in na cestah. 15. februarja. Ob gorenji Soči se je včeraj živahno nadaljeval topovski boj. V odseku Mrzlega in Vodil - vrha (Krn) so bili porušeni sovražni jarki in zavetja. Na podgorski višini so vrgle drzno prodirajoče patrulje nešteto bomb na sovražne jarke. Tudi na kraški planoti je zasula naša artiljerija nekaj sovražnih jarkov, ko je pregnala branitelje. Sovražni letalci so napadli Brentanico v Lagarinski dolini, Schio v dolini Leagra in Latisano v ravnini Taljamenta. Skoda je majhna, žrtev malo izključno v civilnem prebivalstvu. Bombardiranju Schia napravil konec napad jedne naše alske skupine. V smeri na Gorico je napadel lastni letalec sovražno letalo in je pognal v beg. Boji ob soški fronti. Na Rombon so obračala našo »zornost vojna poročila. Jako važno pozicijo na Rombonu, ki se razteza severno Bovca proti italijanski meji, so osvojili naši vojaki in sovražnika pognali iz nje. Pozicija v rombonskem masivu, pred par dnevi pridobljena, je izredne važnosti, zato pa se trudijo Italijani, da bi jo dobili nazaj, pa četudi žrtvujejo obilo LISTEK. Zločin v Ortiiilo. Francoski spisal E. G a b o r i a n. (Dalje.) Zdravnik sc je pri teh detektivo-vih besedah tako zganil, da je prevrnil stol, in vzkliknil. Sauvresv!« »Da, Sauresy! In tisto pisanje, ki je je morilec tako srdito iskal, da je pri tem vse razbil, obsega skoro gotovo neovržni dokaz, da je bil tudi Sauvresv umorjen.« Ker oče Plantat vzlic detektivo-v im izzivalnim pogledom ni hotel ničesar pripomniti, je Lecoq po kratkem presledku nadaljeval: »Kaj naj bi sicer mladega, bogatega, srečnega aristokrata pripravilo do tega, da hladnokrvno stori strahoten zločm in preneha postav-nopravilno, namreč pod svojim imenom, živeti? Ali mar zapeljivost kakega dekleta?« Zdaj se je oglasil tudi oče Plan-*at. Bil je precej bled in bol jginjen, * *kor kdaj porrej te 4ao- . _ za njo. Italijanske protinapade naše čete odbijajo po vrsti in držijo dobljeno pozicijo. Zapadno Svete Lucije so dosegle naše čete lep uspeh, ko so napadle višino 58S in jo osvojile s saperskim napadom. Višina je važna, ker obvladuje cesto iz Sela v VoiČe. Tudi to pozicijo so hoteli imeti Italijani nazaj, toda vsi njihovi tozadevni poskusi so bili zavrnjeni. — Včerajšnja poročila govore o bojih tudi cb Doberdofcski planoti, glavna prizadevanja Italiianov pa so se vedno ob gorenji Soči. Pred dobljeno pozicijo na Rombonu ležijo številna italijanska trupla. Na Javorče-ku so naši pregnali že osmič neko italijansko stražo. Nadaljujejo se topovski boji na celi fronti, iz česar bi se dalo sklepati, da se Italijani pripravljajo na večji napad. Naše čete so pripravljene pa naj prične sovražnik kjer hoče. Bcj: ob koroški fronti. Sovražna artiljerija obstreljuje naše pozicije na obeh straneh Zaje-zerske in Jezerske doline na koroški fronti. Istotako grmijo italijanski topovi na fronto med Belo in Višar-iami. Ta prostor sicer ni velik, ali važen je, ker veže Dravsko dolino, oziroma beljaško kotlino z italijanskim prostorom za pohod iz Ge-mone. Skozi ta prostor vodi le malo komunikacij, ki so pa zavarovane ne enkrat ampak večkrat z zapornimi vtrdbami. Tudi v vsakem drugem oziru je ta prostor kar najbolje vtr-jen. Poskus, prebiti to fronto, bi bil za Italijane gotovo tako drag kakor pri Gorici, kajti prostor ne dopušča, da bi se mogle tu razviti močnejše sile. Mogoče pa je obstreljevanje teh pozicij le bolj demonstrativnega značaja. Bombe na italijanska mesta. Dne 15. februarja so vrgla avstro - ogrska letala, kakor poroča »Agenzia Štefani-, zjutraj ofc li 4. ure nekaj bomb na Rimini. \ sled učinkovitega ognja odbijalnih topov so se odstranila takoj v scverno-vzhodni smeri. Napravljena škoda je neznatna. Dve osebi civilnega prebivalstva sta ranieni. — Poškodba bazilike v Paveni je po poročilu Sc-cola« mnogo hujša kakor se je prvotno poročalo. Ne le veža. ampak tudi fasada in strop vhoda sta poškodovana. — Po časniških poročilih je bilo ubitih v Milanu 12 oseb in 40 ranjenih. — V Chiasso so došli iz Milana blagovni vlaki, pokriti z drobci bomb in deloma težko poškodovani. Iz tega sledi, da je moral biti pri bombardiranju Milana zadet tudi blagovni kolodvor. — Francosko časopisje rohni proti avstro - ogrskim letalcem, češ, da so imeli namen, pokvariti odhod francoskih gostov iz Italije. Francoski državni podtajnik Thomas je bil navzoč pri bombardiranju. — Da se bližajo avstro - ogrska letala, je bilo obveščeno vojaško poveljstvo pravočasno, ali general je obvestilo obdr-ža! zase. Dvig-ni!o pa se je več italijanskih letalcev, da bi zasledovali napadalce, ali njihov napad ie ostal popolnoma brezuspešen, kajti hitrost italijanskih letal je mnogo manjša od hitrosti avstro - ogrskih. Okoli 100 italijanskih s annelov je eksplodiralo v zraku, ali nobeden ni zadel sovražnih letal. — Italijanski listi, zlasti v Milanu, besnijo radi bombardiranja Milana, sodrga v Milanu je zopet začela pleniti in razdevati lastnino nemških podanikov. Mrlan so obstreljevala naša letala sedaj že drugič. Ednajst naših letal je priletelo nad Milan in opravilo svoje delo izborno. Cilj bombardiranja je bil veliki kolodvor, ogromne tovarne strojev, tovarne avtomobilov ptirejene za izdelovanje municije. V zračnem boju so bila italijanska letala prisiljena, umakniti se. — Na Schio, gorenjeitalijansko mesto z 10.000 prebivalci, je bilo vrženih več bomb. Scbio se nahaja v območju petega italijanskega armadne-ga zbora in v 13. odseku alpskih trdnjav. Mesto, ki leži ob železnici Vi-cenza - Arsiero, ima več tovarn za izdelovanje vojaškoopravnih predmetov in veliko tovarno za izdelovanje vojaškega sukna. — Monza je okrožno mesto v milanski provinci, 20 kilometrov od Milana proti severovzhodu. Mesto je bogato na umetniških delih in dragocenostih, v okolici so večje tovarne za stroje in telefonsko predmete. Prebivalcev šteje 22.000. — Bergamo je glavno mesto prc/vince jednakega imena v krasni legi pod Alpami. V Bergamu je važno železniško križišče. Prebivalcev je 4.3.000. V predkrajih so važne kovinske in tekstilne tovarne. — Treviglio je okrožno mesto v provinci Bergamo in postaja železnice Verona - Milan. Prebivalstva 12.000. — Brescia, lombardsko provincijalno glavno mesto s 60.000 prebivalci, je za letalske napade važna radi državne tovarne za orožje, zato pa so jo naši letalci tudi že dvakrat uspešno napadli. Napad na Milan je napravil po celi Italiji velikansk vtisk. Vse občuduje na tihem avstrijske letalce radi velike daljave, katero so napravili, da so izvršili napad. Pluli so nad mesti, ki imajo brez števila obrambnih topov. Časopisje v Italiji pa kriči, da so bombardirali nevtrjene kraje in da so žrtve največ žene in otroci. Poškodovano ni nikako umetniško delo Ministrski svet v Rimu. Italijanski ministrski svet 15. t. m. je trajal štiri ure. Navzoči so bili vsi ministri. Salandra, Sonnino, Da-neo in ZuneHi so poročali o pogajanjih in sklepanjih s francoskimi ministri. Sonnino je poročal obširno o ujedinjenju glede vojne akcije, kakor tudi o sklepih glede gospodarskih vprašanj in konference četverozvez-nih držav v Parizu. Ta konferenca se bo vršila najbrže še v tekočem mesecu. Klici proti Briandu ob njegovem odhodu. Iz Rima poročajo v Curih: Ko je Briand zapustil kolodvor, se je čulo več žvižgov in klicev: tudi ta preliva našo kri, tudi ta zavlačuje vojno! Demonstrantje so vpili, detektivi so se zaman trudili, ustaviti jih. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Kakor poročajo nekateri italijanski listi, odda vlada več tisoč delavcev v francoske municijske tovarne. Da je Italija zaplenila premoženje turških podanikov v državi se nahajajoče je vzrok to, kakor trdi »Corriete della sera«, da je tudi Turčija zaplenila premoženje italijanskih podanikov v svoji državi. AVSTRIJSKO LRADNO POROČILO. Dunaj, 16. februarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Polola.5 nespremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO Berlin. 16 februarja. (Kor. ur.) VVolffcv urad poroča: Veliki glavni stan. Balkansko bojišče. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. — * ■ Itaiijan: se v VaH>ni ne bodo mogli držati. »Giornale d' Italia« poroča: Grško časopisje smatra, da se italijanske čete v Valoni ne bodo mogle držati, temveč da se bodo umaknile na grško ozemlje., Italijanski poslanik iz Drača v Rimu. Italijanski poslanik v Draču je dospel 15. t. m. v Rim in šel takoj v notranje ministrstvo, kjer je imel dolg pogovor s Sonninom o alban- skih dogodkih in sedanjem položaju v Draču. Položaj pred Solunom. Berlinski listi poročajo: Petro-gradski listi objavljajo razgovor nekega dopisnika z odličnim francoskim generalom v Solunu. Ta general trdi, da je Solun postal naravnost grandijozna trdnjava, ki je tudi v modernem smislu skoraj nezavzet-na. Sovražnik gradi velike utrdbe v Srbiji, da se zavaruje proti vsaki reakciji. S posebno skrbnostjo se pripravlja sovražnik na ofenzivo proti Solunu, ker dobro ve, da je solunsko vprašanje v odlični meri vprašanje prestiža. Veliko vlogo pri napadu na Solun bodo brezdvomno igrali nemški 42 cm topovi, računati je celo z možnostjo, da bo sovražnik poskušal s srbske meje obstreljevati en-tentino b rodov je pred Solunom. Če-tverozveza da je na taka presenečenja pripravljena. Kdaj da se bo napad pričel, pa se še ne da reči. Nemški prestiž in življenjski interes Bolgarije zahtevata, da se vse poskusi pregnati entento iz Soluna. »Journal de Geneve,« poroča iz Soluna, da bo preteklo najmanj še mesec dni. predno se pričnejo odigravati v Makedoniji odločilni do- »Kar se zdaj na koncu namignili, tega še sami ne verujete,« je dejal oče Plantat. Laurenca ni nikdar ničesar izvedela. Sicer sem pa vam, gospod Lecoq posvodočil toliko spo šlovanja in zaupanja, da se ni bilo treba dotakniti skrivne in morda smešne rane na mojem srcu. Vaš dar za poizvedovanje in za kombiniranje vas je pripeljal na pravi sled. Toda vsega še vedno ne veste. Jaz bi bil še dalje molčal, a vzroki mojemu molčanju so izgubili vsako moč. Zalo vam bom povedal, kar mi je znano.« Plantat je odklenil miznico na svojem pisalnem pultu in je vzel iz nje sveženj spisov, ki ga je položil na mizo. »Poslušajte me, gospoda. Štiri leta je tega, kar sem začel zasledovati strahotno dramo, ki se je mino-lo noč tako krvavo končala. V začetku me je vodite zgolj radovednost; bil sem svoj čas odvetnik in žilica mi ni dala miru; pozneje sera zasledovanje nadaljeval z vso pozornostjo, upajoč, da rešim obstanek in čast osebi, ki mi je bila jako ljuba. Zakaj nisem ničesar tega razkril, kar se mi je posrečilo izslediti? To je skrivnost moje .vesti, poudarjam pa, da si ne morem ničesar očitati. Še včeraj sem zatisnil oči, da bi ne videl, kar se mi je kazalo . . .« Zdanilo se je in jutranja svetloba je posvetila v sobo. »Predno začnem s svojim poročilom«, je rekel Plantat. »vaju opozorim, da smo že celih štiriindvajset ur neprestano na nogah. Če sta trudna, je bolje, da se prej malo od-počijeta.« Zdravnik in detektiv sta pa izjavila, da ne potrebujeta počitka, nakar je vzel Plantat v roke na mizi ležeči akt in ga začel čitati. XII. V starosti 36 let je bil Hektor grof Tremorel vzor odličnega gospoda iz najimenitnejše družbe. Bil ie pa tudi vzor lahkoživca. Mlad, eleganten, močan in bogat, je užival življenje, kakor malokdo in zapravljal je denar tako brezmiselno in brezvestno, da je kmalu prišel na jako slab glas. Bil je pa tudi do blaznosti nečimern in pripravi jen na vsako dejanje, samo da ohrani svojo pozicijo. Zdi se, da je bilo tudi njegovo geslo: Po meni potop! A potop je nastal še pred koncem. Nekega jutra mu je naznanil sluga, da je prišel uradni odposlanec in mu vse zarubil. Grof se za to ni dosti zmenil, kajti vedel je, da mu ostane v najslabšem slučaju še toliko, da bi mogel nekaj časa skromno izhajati, a jezilo ga je, da bo konec njegovemu dosedanjemu načinu življenja. Zato je rekel, da pojde iz Pariza in se zakoplje v kakem pozabljenem koncu Francije, kjer ga nihče ne pozna. Odprl je svojo pisalno mizo in zbrskal svoja zadnja sredstva: imel je še nekaj nad desettisoč frankov. S temi bi bil vsaj nekaj Časa lahko živel, a varoval jih je svoji ljubici in sklenil, da si konča življenje. Njegova ljubica se je imenovala Jennv Fancv, a dala si je sama to ime; pravzaprav ji je bilo ime Pelagija Tapsuet. Stanovala je v krasnem stanovanju, ki ga ji je bil opremil grof Tremorel in znana je bila v krogih lahkoživega sveta ne samo po svoji izredni lepoti, nego tudi po svojih izredno lepih in dragih oblekah. Vzlic temu se je dolgočasila in si marsikdaj želela, da bi se mogla povrniti v svoje prejšnje jako ponižne razmere. Fancv ni grofa Tremorela še nikdar videla tako veselega in ljubeznivega kakor tisti dan, ko jo je bil povabil na obed v odlično restavracijo. Pri črni kavi ji je potem grof razkril svoj položaj. »Povabil sem te na to pojedino,« je rekel grof, »da bi laglje prenesla novico, ki ti jo moram povedati: Mojega premoženja je konec; prišel sem na nič.« »Nikar se ne šali!« »Še nikdar v svojem življenju nisem govoril tako resno, kakor sedaj. Verjamem, da se ti zdi gorostasno, kar sem ti povedal, a govoril sem resnico.« »Če je res tako, potem seveda . . .« »Seveda ne moreš več biti moja ljubica. To je popolnoma naravno. Toda, ne boj se: ne zapustim te tako, da bi bila že jutri v denarni zadregi Stanovanje sem plačal, pohištvo sem ti daroval in dam ti še ves denar, kar ga sploh imam.« Smeje se, je vrgel grof vse bankovce, kar jih je imel, na krožnik in ga kakor natakar dobro jed prezentirah svoji ljubici. Ta pa denarja ni hotela vzeti, nego je poskušala grofa potolažiti. Zdaj, ko ni grof ničesar več imel, je dekle spoznalo, da ga ljubi. Oalfe nrttodnjl«.); r stran 2. .SLOVENSKI NAROD*, dne 17. februarja 1916. 3*. stev. godki. Drugega mnenja Je »Journal des Debats«, ki pričakuje nemški napad že med 15. in 21. februarjem. Cetverozveza namerava zasesti Patras in Vola, Iz Aten poročajo: Tukajšnji politični krogi sodijo, da bodo ententne čete v najkrajšem času zasedle grški pristanišči Patras in Volo. Razgovor z Radoslavom in Žekovom. Dunajski listi objavljajo razgovore z bolgarskim ministrskim predsednikom Radoslavovom in genera-lisimom 2ekovom. Oba sta s sprejemom na Dunaju jako zadovoljna. Dr. Radoslavov, ki je konferiral tudi z zunanjim ministrom baronom Buri-anom, izjavlja, da obisku m konferenci ni pripisovati nikakega političnega pomena, že radi tega ne, ker vlada med Bolgarijo in Avstrijo v vseh vprašanjih popolno soglasje. Splošni položaj je sploh povsem zadovoljiv. Ali se bodo tudi Italijani pridružili solunski ekspediciji, je težko reči; pošljejo naj, kolikor čet hočejo, mi se ne bojimo. Odnošaji med Bolgarijo ter Grško in Romunijo so povsem prijazni. Na vprašanje, ali bodete te dve državi ostali do konca nevtralni, je odgovoril Radoslavov: »Zdi se mi, da.« — Generalisi-mus Žekov je izjavil: »Dosedanji uspehi zavezniških armad nam jamčijo, da bodo tudi zadnji uspehi in zmage te vojne na naši strani.« Radoslavov se vrne danes ali jutri v Sofijo, kjer bo v sobranju poročal o uspehih svojega potovanja. Nov nemški poslanrk v Sofiji. Berlin, 16. februarja. VVolffov urad javlja: Nemški poslanik Micha-helles v Sofiji je odšel se zdravit v Kissingen. Ker je poslaniško mesto v Sofiji jako važno in ne more ostati dalj časa nezasedeno, bo imenovan za Michahellesovega naslednika dosedanji poslanik v Kristijaniji grof Oberndorff. Michahelles je bil povodom svojega odhoda iz Sofije odlikovan z redom Rdečega orla s hrastovim listiem ter dobi. čim ozdravi, drugo poslaniško mesto. K.ie |e kralj Peter? Listi poročajo iz Aten, da se je kralj Peter že nastanil v vili Ahile-jon na Krtu, kjer da hoče do konca vojne ostati. Druga poročila pravijo, da se nahaja srbski kralj še vedno na otoku Evboji. Položaj v Romuniji. Listi poročajo iz Bukarešte: Kralj je sprejel Petra Carpa, ki se je nedavno vrnil z Dunaja v posebni avdijenci. Vlada je izdala poziv, da naj občinstvo izroča vse zlato državni banki. Že pred par dnevi smo zabeležili vest, da sta se sestala Bratianu in Radoslavov ter se pobotala o važnih bolgarsko - romunskih vprašanjih. Ta vest se danes ponavlja s pristavkom, da se je vršil sestanek obeh ministrskih predsednikov na romunskih tleh in da ste se Romunija in Bolgarija druga drugi znatno približali. Bolgarska vlada je zahtevala 3d romunske vlade dovoljenje za prevoz 150 vagonov živil. Po drugih vesteh je kupila Bolgarija na Romunskem 300 vagonov pšenice. Romunska vlada je odredila, da se morajo vsi inozemci, ki so se po izbruhu vojne priselili v Romunijo in še niso 40 let stari, podvreči naborom, brez obzira na to ali so bili v svoji domovini vojaki ali ne. Ta odredba naj pač omogoči vstop številnih v Romuniji se nahajajočih romunskih prebežnikov Iz Ogrske v romunsko armado. Vojna z Rusijo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 16. februarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Položaj je neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba pi. Hofer, fmL m • NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 16. februarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Na celi fronti pada sneg in se nI nič posebnega zgodilo. Vrhovno armadno vodstvo. • m m Ponesrečena ruska ofenziva. Neki angleški častnik, ki se je vrnil z besarabske fronte, poroča o neuspehu ruske ofenzive. Pravi, da so ruski uspehi komaj omembe vredni. Prebiti sovražno fronto, je popolnoma nemogoče. Izgube so velikan- ske. Zaradi te ponesrečene ofenzive je bilo 15 ruskih generalov prestavljenih. Car na ruski zapadni fronti. Cer Nikolaj je obiskal 11., 12. in 13. t. m. zapadno fronto. Bombardiranje Chotina. Iz črnovic poročajo, da so naši letalci po uspešnem poizvedovanju metali bombe na kolodvor in javna poslopja utrjenega besarabskega mesta Chotin. Ruska municija iz Japonske. Iz Tokija poročajo, da so ruska naročila municije na Japonskem sedaj monopolizirana, tako da Rusija ne bo več kupovala municije v drugih državah, tudi ne v Zedinjenih državah. Za Petrograd. Iz Petrograda izvedo v Koda-nju: Drugič je bil osebni promet na glavni progi Moskva - Petrograd za en teden, in sicer za čas od 23. februarja do 1. marca ustavljen. Železniški promet je rezerviran samo za transport živil v stolno mesto. Zapadno bojišče. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 16. februarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Angleži so sinoči trikrat zamanj napadli od nas osvojeno pozicijo jugovzhodno Ypresa. Izgubili so v celem približno 100 mož na vjetnikih. V C ham nagni so Francozi ponovili svoj poskus zopet osvojiti svojo pozicijo severozapadno Tahure z isthn neuspehom kakor prejšnji dan. V splošnem ie bojevanje oteikočeno vsled viharnega deževja. Vrhovno armadno vodstvo. • ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 16. februarja. Po silnem obstreljevanju vse fronte pri Ypresu in eksponiranih delov južno od Hooga je izvršil sovražnik več infanterij-skih napadov. Med Yprskim kanalom in železnico iz Cominesa, je vdrl sovražnik na fronti kakih 600 yar-dov v naše najspredneje jarke; vsi drugi napadi so se ponesrečili. Silno bombardiranje z obeh strani traja. Obstreljevanje Belforta. Iz Ženeve poročajo, da je imelo nemško obstreljevanje Belforta strašen učinek. Artiljerijski ogenj je poškodoval cele ceste. Kakih 50 hiš je bilo zrušenih. Natančno število mrtvih in ranjenih še ni znano. Premožnejši sloji beže trumoma iz trdnjave in njenega območja. Iz Bazla: Trdnjavski poveljnik v Belfortu je odredil, da mora tretjina civilnega prebivalstva zapustiti območje trdnjave. VOJNI SVET V PARIZU. »Dailv Telegraph« poroča iz Rima, da odslej ne bo nobena -ntent-na država storila nobenega koraka na lastno odgovornost. O sakem napadu se mora skupno sklepati. Centralni generalni štab ent nte se sestane prihodnji teden v Pariza. Vojaški krogi v Rimu so pre ričani, da bo skupni nastop ententn; vojsk imel odločilne posledice, ker se sovražnik ne bo mogel ustavljati istočasni silni ofenzivi na vseh frontah. Ententa bo pričela kmalu povsod z ofenzivo, pred majem pa se ne bo nobeno važno vojaško podvzetje pričelo. »Petit Parisien« pravi: Nobeden ne more danes dvomiti, da stoji ententa pred novim razvojem. Dva kongresa se bosta vršila v Parizu, eden vojaškega, drugi političnega značaja. Prvi bo obstojal iz vrhovnih poveljnikov zaveznikov ter določil silo čet in vojnega materijala. Uresničili bodo princip, da je to enotna vojna, ena sama fronta, ena sama vojska en sam vir orožja in municije. Ni daleč dan, ko se bo Italija maščevala nad Avstro 1 Ogrsko in s tem tudi nad Nemčijo. »Times* pravijo, da je Italija odklonila svojo udeležbo na permanentnem voo položili na krsto lep venec. Pogojnega župnika je zadel šrarjnel, ko e stal pred vrati svoje sobe, in ga razmesaril. '/^>>x. * Vas Za goro. Večkrat čitamo o tej vasici v poročilih o bojih proti Lahom. Nahaja se za Sv. Goro proti Plavem na levem bregu Soče in ne Šteje več nego šest do sedem his\ \ikdo bi si pred leti ne mislil, da se 1 o o tej mali vasici kdaj pisalo in go- •^rilo. Italijani so ji pripomogli do veljave s tem. da so bili tam že večkrat hudo tepeni. Pa navadno se jo napačno imenuje; pravijo tej vasici Zagora«. Solkanci, Plavčanje in vsi, ki poznajo to vasico, jo imenu-Za gor6. Tako je edino pravilno, ora pa je spakedrano po vzorcu: e — Plava, Deskle — Deskla, WČ€ — Auzza, Ročinj — Roncigna. Okoli 1500 K denarja }e bil izgubil Karol Bunc, posestnik v Škrbini. )rožniki so preiskovali m našli pri ekem voiaku - najditelju še okoli 1200 K; za drug denar si }e bil kupil zlatenine. Umrla ie v Sežani gospa Terezija L e b a n , znana trafikantmja nasproti mestnemu vrtu v Goricu Dosegla je starost 54 let. Lekarne v Gorici. Odprte so v rici štiri lekarne: Ljubic, Pontoni, Cristofoletti in Kurner; zaprte so Gironcoli, Liberi in Tromba. Hiša, kjer je Oironcolijeva lekarna, |e poškodovana, lekarna malo, laboratorij tudi malo, lekarna Pontoni-a je deloma poškodovana, lekar-Ktirnerjeva in Ljubičeva sta ne-:>kodovani. Lekarnar dr. Cristofo-letti je pri vojakih, Gironcoli se na-iiaia v Gradcu. Kdo kaj ve? Ivan Pahor, 18. lovskega bataljona 2. nadomestna stotnija se je zadnjič oglasil 20. sep- :mbra 1915. Kdor o njem kaj ve, iaj to blagohotno sporoči njegovi nateri Jožefi Pahor, begunki v Pol-eeli, Breg št. 35, na Štajerskem. nevne vesti. — Odlikovanje. Njegovo c. kr. apostolsko Veličanstvo je podelilo pred kratkim gospe Bertice B u s -ser, soprogi ameriškega konzula v Trstu, srebrno častno kolajno Rdečega križa z vojno dekoracijo. — Delovanje gospe Busser za Rdeči križ je v prvi vrsti osredotočeno na Kranjsko, kjer je sodelovala pri upravi doma za okrevajoče na gradu Ponoviču pri Litiji. Ta dom je ustanovila iz svojih sredstev neka druga ameriška dama, grofica Gas-juet - James Je New. Torka, ki brv* v času vojne na gradu Ponoviču pri Litiji in še sedaj vzdržuje omenjeni dom za okrevajoče večji del sama. Ob izbruhu vojne z Italijo Je gospa Busser pomagala grofici pri pre-uredbi fn povečanju doma za okrevajoče ter je tekom poletja 1915 odlično sodelovala pri vodstvu, ko je bilo vedno po 100 lahkoranjenih in invalidov nastanjenih na gradu. Čeprav se je število okrevajočih tekom zime močno zmanjšalo, se gospa Busser še vedno močno zanima za zavod ter ga često obišče in skrbi posebno za nabavo živil in drugih potrebnih stvari. t— Najvišje pohvalno priznanje je izrečeno rezervnemu poročniku 2. bosansko - hercegovinskega peš-polka Francu Kavčiča. — Pogrešan vojak. Prostak Emil Jenko je služil pri 17. peš-polku 2. stotnija, ter je bil v boju na italijanskem bojišču težko ranjen, še meseca decembra 1915. Prepeljan je moral biti v kako notranjo bolnišnico države, ter ni o njem nobenega duha ne sluha. Kdor bi kaj vedel o njem, kje se nahaja, s( prosi, da to sporoči njegovemu očetu Ivanu Jenko, poštni poduradnik v pok., Ljubljana. — Časopisi in papir. Nekateri veliki časopisi so ali direktno last kake družbe, ki ima obenem tudi svoje papirnice (n. pr. »Wiener Tag-blatt«, graška »Tagespošta«) ali pa so sicer v tako tesnih zvezah s papirnicami, da gotovo ne pridejo v nikako zadrego za papir. Drugi listi pa so na milost in nemilost izročeni papirnicam, ki so jim papir strahovito podražile. V Budimpešti se je zgodilo, da eni listi komaj dobe najpotrebnejši papir in morajo ž njim štediti, drugi pa imajo papirja, kolikor ga hočejo, delajo velike priloge in z njimi umazano konkurenco. Zdaj pa hoče ogrska vlada vmes poseči in potom posebne naredbe stvar urediti tako. da eni listi ne bodo imeli papirja, kolikor ga bodo hoteli, drugi pa komaj toliko, da izhajajo. — Prodaja moke in kruha po okrajih. Ker se ho od 20. februarja smelo kupovati kruh in moko le v onem okraju, v katerem dobivajo stranke svoje krušne izkaznice, se iste opozarjajo na tozadevni razglas mestnega magistrata z dne 14. februarja 1916, št. 2551. kateri je objavljen v našem današnjem listu. Imena trgovcev in pekov se bodo objavila posebej. — Zakaj je primanjkovalo v LJubljani sveže slanine? Neki tukajšnji mesar (iz šentjakobskega okraja) je takoj že v začetku sezije kupoval po Doleniskem dan na dan prašiče in jih klal v Ljubljani, pa vendar je bilo zelo malo sveže slanine na stojnici, kajti mož je špekuliral na zvišanje cen masti in je šneh cvrl, mast pa spravljal za »boljše čase«. Baje se je celo njegwa žena nekoč pobahala: »Imamo ja dosti masti, pa je prej ne bomo prodajali, dokler ne bo po 16 kron.« Prav dobro bi bilo. ko bi se takim »dobrotnikom« svoj čas za mast napravile cene, primerne tedanjim cenam prašičev. Če bi je ne hoteli prodaj: n, je na razpolago neka druga porm . In ta bi ne bil osamljen. — Pasja steklina. Ker se ie v zadnjem času pasja steklina znatno razširila in je bilo že od steklih >sov popadenih in v Pasteurjev zav 1 na Dunaj poslanih več oseb, je, se ta nevarna bolezen zaduši, izdala oblast najširše odredbe, katerih naj se lastniki psov strogo drže, da ne zapadejo kaznim. Ker je pasji kontu-mac poostren, ne zadostuje, da imajo psi samo nagobčnike, marveč mora lastnik vsakega imeti še na vrvici. Pripominja se pa, da morajo biti nagobčniki taki, kakor so predpisani m ne samo »pro forma«. Vsakega psa, ki nima predpisanega nagobčnika in ni na vrvici, bo konjač vzel in v teku 48. ur pokončal, ne ozirajoč se, kake pasme Je, je li zdrav ali ne in naj bo vreden, kolikor hoče. Poleg tega bo pa lastnik takega psa še občutno kaznovan. — Toliko prizadetim na znanje, da ne bodo imeli nepotrebnih potov in eventualnega brezuspešnega moledovanja po pristojnih uradih. — Bolniška blagajna brivskih pomočnikov je imela snoči občni zbor, ki je odobril računski zaključek za leto 1914 s skupnimi dohodki 1795 K 84 vin. in izdatki 1739 kron 34 vin. ter pri aktivah 1760 K 44 v s premoženjem 962 K 58 vin. Odobren je bil nato rudi računski zaključek za leto 1915 z dohodki 1267 K 32 vin. m izdatki 989 K 44 vm. ter aktivi 1239 K 09 vin. in končnim premoženjskim stanjem 261 K 18 vin. Za slučaj, da bi moral predsednik g. Franchetti k vojakom, se bodo predložile knjige mestnemu magistratu kot obrtni oblasti za nadaljnje vodstvo blagaj. knjig pa se bo nastavil v tej stroki vešč uradnik. — Zbor brivskih pomočnikov y LJnb- c si je izvolil na svojem snoč-njem občnem zboru pod predsedstvom načelnika »Deželne zadruge brivcev v Ljubljani« gosp. Franchetti j a za načelnika gosp. Tomo B 1 a ž e n i n a, za njegovega namestnika gosp. Dorčiča, za odbornike gg.: Božiča, Beliča, Pavičića m Lupreta, za namestnika gg. C ve t ko vica in K 1 e i n a, v načelstvo bolniške blagajne pomočnikov gg. Blaženi-na, Dorčiča, Cvetkoviča in Pavičića, za namestnika gg. B o-žiča in Beliča in v nadzorovalni odbor bolniške blagajne gg. K o s t a-njevca in Lupreta ter za namestnika g. M a r k i č a. Glede delavnega reda brivskih pomočnikov je podal zadružni instruktor gospod S t e s k a nekatera pojasnila na tozadevno vprašanje novoizvoljenega predsednika gosp. B 1 a ž e n i n a. — Doktorjem vsega zdravilstva ie bil na graškem vseučilišču promoviran dolenjski rojak Fran G e r 1 o -vič, nadporočnik pri 27. pešpolku. — Šolska vest. V VIII. činovni razred sta pomaknjena profesor na mariborskem učiteljišču Mat. Pire in učitelj na mariborski vadnici Friderik Š i j a n e c. — Krone, franki, marke. Prera-čunjevaini kurz je danes 100 mark m 145 kron, 100 frankov = 150 K. — Umrl je v hiralnici v Ljubljani gosp. Franc Juh, stavb, risar, v starosti 41 let. Pogreb bo jutri ob 4. popoldne. Rajnki je bil brat gg. Josipa in Avgusta Juha. Naše so-žalje! Umrl ie na Viču gospod Fran Sluga v starosti 25 let. Pogreb je jutri ob 5. uri popoldne. Naše so-žalje! Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraiu Višnja gora občni zbor bo dne 23. svečana 1916 ob 1. uri popoldne v sobi št. 6 c. kr. okrajne sodnije v Višnji gori. Ako bi sklicani društveni zbor ne bil sklepčen, ob določeni uri, vršil se bode istega dne ob en četrt na 2. popoldne drugi društveni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih društvenikov. Fran Šetkia t. Dne 16. t. m. je umrl mestni nadučitelj v Črnomlju gospod Fran Š e t i n a. Pokojnik, ki ie vžival v celi Beli krajini velike simpatije, je bil dolgo let jako delaven član črnomaljskega mestnega odbora, ondotne posojilnice in okrajnega šolskega sveta in si je pridobil kot predsednik kmetske družbe za črnomaljski okraj mnogo zaslug za kmetijstvo. Za njegovo šolsko in gospodarsko delovanje je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem. Vzlic svoji starosti se je oglasil za prostovoljnega strelca in je vztrajal v vojaški službi, dokler ga niso zapustita moči. Bodi mu ohranjen blag spomin ! Kot odvetnik se je nastanil v Celju vpokojeni sodni svetnik Ivan Erhartič, bivši predstojnik celjskega okrajnega sodišča. Umrla je v Mariboru dne 12. februarja po kratki, mučni bolezni \ 30. letu svoje starosti zasebna uradnica gospodična Mici Pinterič. N. v m. p.? Umrl le v Zagrebu hranilnični tajnik dr. Milan Krešič ml. sin znanega hrvatskega gospodarskega strokovnjaka Milana Krešiča v 31. letu svoje starosti. »Samo enkrat!« Tragikomedija v 3 dejanjih z Albert Pauligom v glavni vlogi. Izborna Albert Paulig slika. Ta smeh vzbujajoči junak filmskega odra je danes po pravici nemški Maks Linder imenovan in nam daje tu posebno priložnost s svojo komiko, do vesele zabave. Albert Paulig se nam kaže v tem filmu revnega na duši m lačnega pisarja, kateri si želi vsaj enkrat v življenju se dobro imeti, kakor srečni bogatinci narede, katere on opazuje skozi okna finih restavrantov. — »Prepadi«. Nravstvena drama v 4 dejanjih po povesti Rozi Porten. Dobra režija dr. Hans Oberlanderia nam prinaša tu krasne scene in odgovarja izborni vsebini. V glavni vlogi Toni Syl-va, ki je kot predstavljalka umetnica. — Te dve učinkoviti sliki se predvajate Jutri na posebnem večeru v »Kino Ideal«. Danes zadnjič: Hen-ny Porten t štiri defanjskl nravstveni drami »Konec koncev« r »Kino Ideal«. Corrigeuchfin. Opozarja se nas, da bi se imelo v predvčerajšnji notici »Navihani slepar« glasiti praviloma Rudotf Zagoršek , mesto Zagorski. Književnost — »Slovenski Trgovski Vest- nlk« ima v svoji februarski številki naslednjo vsebino: 1. V. 2.: Naša valuta, 2. T. V.: Koliko in katere knjige mora voditi trgovec z ozirom na kazenske določbe o kridi? 3. T. V.: Razsodbe obrtnih sodišč. 1. Uslužbenec mora na zahtevo delodajalca dopustiti, da ugotovi zdravnik bolniške blagajne zatrjevano bolezen. — 2. Visokost nagrade se ravna po visokosti zneska, v katerem je bila že dana; če ni tega pogoja, pa po krajnem običaju ali po visokosti mesečne plače. 4. Ot. Schmidt: Industrializacija trgovine. 5. Raznoterosti : t Albert Gaber. — O gospodarskem združenju Avstro - Ogrske z Nemčijo. — Pozor pred ponudbami inozemskega blaga. — Vreme in stanje setve. — Avstrijsko - ogrska vojna razstava na Dunaju 1916. — S pozivom na dobavo, sicer se poišče kritje drugod, se ne odreče dobavni dolžnosti. — Zaslužek Amerike od svetovne vojne. — Terjatve v Črni gori. 6. Društvene vesti._ Razne stvari. * Ponesrečil se je na Dunaju bivši domobranski minister grof Welsersheimb. Povozil ga je izvo-šček. Njegovo stanje je resno. * Umri je v Švici bolgarski pisatelj Petko Teodorov. * Samomor italijanskega diplomata v Londonu. Prvi tajnik italijanskega poslaništva v Londonu Cen-taro je izvršil samomor. Vzrok neznan. * Prepovedani ples. Okrajno glavarstvo v Plznu je županom naročilo, da z ozirom na resnost sedanjega časa ne smejo dovoljevati plesov, zlasti ker so se pri takih priredbah že zgodili izgredi. * Konfiscirano premoženje. Deželna sodnija v lnomostu je odredila konfiskacijo premoženja socijalno-demokratičnega poslanca za mesto Trident dr. Battistija radi veleizdaje. Dr. Battisti se nahaja v Italiji. * Ženska služba na Angleškem. Angleška vlada namerava baje razpisati nekak nabor žensk za poljska dela. One. ki se priglase,, dobe poseben znak, ki ga bodo nosile na rokavu ter dobe pravico do posebne uniforme. * Zbiranje zlata. Da bi se pomnožila zaloga zlata v naši monarhiji, pripravljajo nemške hranilnice posebno akcijo. Zbirale bodo stare nerabne zlate stvari in za to zlato dajale hranilnične knjižice.Kolikor bo vredno zlato, na toliko se bo glasila knjižica, obrestna mera pa bo pri teh knjižicah večja, kakor pri navadnih. * Iz mržnje denunciran. Pod tem naslovom poročajo zagrebške »Novosti«: Kmet J. Blagovič iz Li-ješča pri Žumberku. pešec 96. polka, se je vrnil od vojakov domov. Dva soseda iz Kranjske pa sta ga obre-kovala pri orožništvu v Metliki, da se ie grdo izrazil o cesarju. Blagovič ;e bil izročen vojaškemu sodišču, kjer bo cela zadeva prišla na jasno. * Vseučiliški profesor dr. Ar-nold SchrSder je napisal v »Kolni-sche Zeitung« Članek o bankrotu panslavizma. V Članku trdi tudi, da je edini srbski vladar, ki je hotel svoj narod približati evropski kulturi, kralj Nikita, pa tudi ta ni Slovan, temveč — madžarski Žid, ki se je priselil v Črno goro. oziroma vsaj potomec madžarske židovske rodbine. »Pester Llovd« pravi, da je gospod profesor očividno nasedel božanskemu dovtipnežu. * »Služili so Angliji«. »Frankfurter Ztg.« poroča iz Pariza: »Dis-cretion« piše. da se Je pri napadu na Dardanele 18. marca 1. 1. odigral tragičen slučaj. Ladja »lnflexible« je bila zadeta in da se prepreči, da bi se potopila, je dal poveljnik zapreti vse zračne celice pod vodo. Na ta način je vedoma zaprl tudi 25 pomorščakov, ki so bili na ta način žrtvovani strašni smrti. Ladja pa je bila rešena in poveljnik se je teh nesrečnih usode spomnil s temi besedami: »Mir dušam onih, ki sem jih moral žrtvovati, da rešim svojo ladjo. Služili so Angliji.« * Po nedolžnem zaprt visoko-šolec. K slučaju Golubović se nam piše iz dunajskih visokošolskih krogov: Dne 24. decembra 1915 je bila na Dunaju umorjena vdova Marija Zavrzel v njenem stanovanju. Prerezan ji je bil vrat.Kot storilca so zaprli slušatelja termične visoke šole Borislava Golubovića iz Banjaluke, ki Je tam stanoval. Obdolžen Je bil, da je svojo gospodinjo ubil in oropal. Sedem celfh tednov je sedel nesrečni mladenič v ječi osumljen takega grozodejstva, dokler se ni te dni dokazala njegova popolna nedolžnost. Doznalo se je, dfc je bil tehnik Golubović ob času, ko se je izvršil umor, v knjižnici visoke šole hi tam študiral. Oolubovič je izredno marljiv dijak in med tovariši poznan kot zelo plemenita duša. Veliko veselje le zavladalo med njegovimi prijatelji vi-soko*o!ci, ko so Golubovića zopet dobili v svojo sredo. * Kooenlkiiada na budimpeštanske« kolodvora. Iz Pešte poročajo: V četrtek zvečer ie nrisoei ored od- hodom nekega osobnega vlaka na budimpeštanski kolodvor artiljerijski ognjičar. Na straži stoječemu vojaku je zaukazal, da ga naj spremlja pri inspekciji vagonov. V vagonih je zahteval ognjičar Od tam se nahajajočih vojakov legitimacije. Štiri vojaki jih niso imeli in te je pozval seboj ter jih gnal v vojašnico v Mador-uteza. Tam je vprašal stražo, kje se nahaja arest in v spremstvu nekega priklicanega bosanskega vojaka je odpeljal ognjičar aretirano četvorico v zapore. Tam so mu morali »zasa-ČenL« oddati vse svoje stvari, med katerimi se je nahajalo tudi nad sto kron denarja. Ognjičar je celico skrbno zaprl ter odšel, da javi celo stvar na pristojnem mestu. Na njegovo poročilo še vedno čakajo, »ognjičar« je bil namreč pretkan lopov, ki je izvršil svoj drzni čin po vzorcu slavne kopenikijade. Sedaj ga išče policija. * Prihodnjost notranje uredbe Avstrije. Poleg vprašanja o »Srednji Evropi« pretresajo nemški politiki tudi vprašanje o bodoči notranji uredbi v Avstriji. Tudi v tem vprašanju ni edinosti med Nemci. Tako se je pred kratkim nemški »National-verband« v posebnem komunikeju izrekel za izpopolnitev avtonomije dežel. Pri nemških socijalnih demokratih je ta predlog naletel na jako ljut odpor, nemške nacijonalce pa je tudi nekoliko vznemiril. Nationalver-band je na to svoje stališče precizneje formuliral, češ, da ne misli na enostransko slovansko avtonomijo v jezikovno mešanih kronovinah, marveč na ustanovitev samostojnih okrožij za nemško delo na Češkem. Sicer pa namigava Nationalverband, da vse to ni toliko zraslo na njegovem zelniku kakor na zelniku krščanskih socijalcev. Tako torej štiri merodajne nemške frakcije niti glede načela, po katerem se naj uredi država, niso med soboj edine. Umrli so v Ljubljani: Dne 14. februarja: Terezija Niel, gostja, 67 let, Bohoričeva ulica 27. — Marijan Zajec, delavkin sin, 19 mesecev, Karlovška cesta 30. — Josip Marek, poddesetnik delavskega oddelka, v rezervni vojaški bolnici na obrtni šoli. — Stanko Plesničar, sin železniškega sprevodnika, 1 leto, Lepodvorska nlica 162. — Cecilija Magister, delavka v tobačni tovarni, 43 let, Kolezijska nllca 26. Dne 15. februarja: Ivan Cej, vrtnar - begunec, 5f5 let, Tržaška cesta 34. Dne 16. februarja, Mijo Bizjak, delavec - hiralec, 30 let, Radeckega cesta 9. V deželni bolnici. Dne 13. februarja: Josip Skalja, ubožec, 60 let. — Karel Golob, zasebni uradnik, 68 let. Današnji list obsega 4 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. dar ?oiatom na lojiSEo. + Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni brat, svak in stric, gospod Fran Juh stavbeni risar danes zjutraj ob 7. uri po dolgotrajni mučni bolezni, previden s tolaliU sv. vere, v starosU 41 let preminul. Pogreb pokojnika se vrši jutri v petek 18. t m. ob 4. uri popoldne iz Radeckega ceste št. 9, k sv. Križu. Posmrtnice se bcr6 pri sv. Jakobu. LJUBLJANA, 17. lebr. 1916. Žalujoči ostali. ^89586 44 - Dečka - ca vsa dela, starega od 14 do 18 let, sprejme Narodna tiskarna". 99 Kino . februarja 1916. Ideal" Išoe m izobražena vzgojiteljica manufokturist zmožna obeh deželnih jezikov, klavir i voa^čine prost, iiče Službo 8 1. ima prednost. — Plača po dogovoru. 1 marcem. — Ponudbe pod šifro l550 Naslov pove uprav. »Slov Naroda« j 50SH na uprav. »Sloven^k Naroda«. Zavod u oilopelio s! v katerem se pod nadzorstvom zdravnika različno akrfrljene hrbtenice, izbočeni hrbti, neenaka 1_ ======= pleča in boki zdravijo, se nahaja 585 v Stritarjevi ulici štev. 9, I. nsdstr. Pojasnila se dobe ob delavnikih od 3.-4. ure popoldne istotara. Št. 3429. 592 glede oddaje mestne kopeli ,Kolezije' v najem. Podpisani mestni magistrat oddaja mestno kopel v Kolezijah za dobo treh let, to je od 1. maja 1916 do 30 aprila 1919, v najem in sprejema ustne ali pismene ponudbe do vštetega 10. ma ca 1916 Predmet najema je le mestna kopel v Kolezijah in mestna hiša št. 9. v Kopališki ulici, ne pa tudi »Hribarjev ga« poleg Kolezije, ki je določen za park, s katerim ima občina sama razpolagati Natančnejše pogoje pove in pojasnila daje mestni gospodarski urad v navadnih uradnih urah. Mestni magistrat ¥ Ljubljani« dne 14 februari* 1916 v Rožni dolini štev. 107. pri Ljubljani, se proda iz prosle roke. V hiši je gostlna in trafika. Poizve se pri lastniku Alofziju Čehu. bliraoo tmm za tako" se išče: Ke sobi in ku htnja eventue no tudi vrt za stalnu stranjo. 578 P.nuibe pod ,,R. 3 57811 na upravn. »Slov. Naroda« okel: 16 r>