/ / A' ...........tmmmn..mnmtnmmHumtnm^&nMg Poštni urad 9020 Ceiovec VESTNEK Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt tzhajavCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 3 šitinge mesečna naročnina 12 šiiingov ceioietna naročnina 120 šiiingov P. b. b. NHMmtmuMnmntt)m))mmmmm))iMHuutunmnt!tt)mMtmt?i ^TNiK XXXVI CELOVEC, PETEK, 14. AVGUST 1981 ŠTEV. 33 (2032) 2. sp o m i nski pohod na K o m e!j - ,, Po pot eh E) o m n o ve č e te Radi se vračamo v kraje kjer je skoraj vsaka hiša spomenik protifašističnega hoja t t „Ko stopamo danes drugič organizirano po poteh Domnove čete vseh tistih, ki so se boriii za svobodo, se tukaj še prav posebno spominjamo vseh domačinov, ki so daii svoje živijenje za uničenje 'ašizma. Veiike so biie žrtve teh krajev in iahko rečemo, da je skopaj vsaka hiša spomenik naše narodnoosvobodiine borbe, kajti ne-Popiačijiv je doprinos vsakega posameznika teh krajev za našo par-Miansko vojsko." Tako je deja) podpredsednik Zveze koroških partizanov in giavni organizator spominskega pohoda na Komeij „Po po-tsh Domnove čete" Lipej Koienik, ko je minuio nedetjo spregovori) [*a kratki spominski svečanosti pri spomeniku na Komiju, s katero se fa zakijuči! prvi dei pohoda (o poteku prireditve obširno poročamo "a drugem mestu - op. ured.). "Z ijetn bili veliko hvaležnostjo in vese-se vračamo v te kraje, ki so Pred skoraj štiridesetimi leti za ^as življenjskega pomena v borbi za ličenje okupatorja," je nadaljeval 9ovornik, ki je naglasil, da je rtem-fašizem prav v teh krajih Kom-^a, šmarjete, Grabelj, Borovja, Vr-^ ter Belšaka zaseka! gioboke [ane y družine, ki so živele stoletji v miru. Zato je naša dolžnost, se med drugim spomnimo zla-aji domačinov, ki so padli kot bor-^'Partizani ali pa za vedno ostali krematorijih koncentracijskih ta-r^rišč. Naj bodo omenjeni le nekateri teh junakov: tu v neposredni "kžini na Cimpercevi kmetiji gospodar Aleš Sajler, nedaleč od tukaj, kjsr so še vidne razvaline nekda-šteficeve kmetije, gospodar Jo-^af Sačen, nadalje Apovnikov Kori, nkovnikov oče Jernej Stropnik, ^artlov oče Franc Gtinik in rtje-hlapec, Šteslov Peter Zalesnik, anez Podlesnik, Bokrovtov oče alentin Potočnik, Petkov Toma, Jrnejev oče Urban Broman, komandant 3. bataljona Franc Visoč-jk'Falent, Simonov Lojze, Dum-^nikov Karel, dvanajst zverinsko rženih in pobitih partizanov pri Povniku in mnogi drugi. Z globo-P hvaležnostjo pa se spominjamo 3i vseh tistih domačinov-aktivi-^ go b;]} glasni stebri upora teh krajih, pa jih danes ni več "63 nami. - Vsa ta imena nas nenehno opo-^Najo: Ne pozabite nas! Doižnost vseh je, da bodo imena teh ^3', kisodatisvojaživtjenjaza 7*}iši syet, večno živeta — tudi te-ko ne bo več živih prič te na-s stavne dobe. in prepričan sem, a se bo naša miadina še tesneje teh naših spomenikov in Jkdar ne bo dopustita, da bi šii iudje in kraji v pozabo. Kajti prav 3s.$eje čas!" ^ofka ge je samo smejala. A mislila je drugače. ^ Stalno je bil Matevž na poti, zelo veliko zaradi mobili-^cev. Zgodilo se je tudi, da je Matevž resno svetoval: "Deda, kar doma zvesto pomagajte, bo pa dvema trgano. Vi ne boste trpeli, ker partizanjenje je trše K rudarjenje in drvarjenje skupaj! Mi pa tudi ne 'meli dodatnih težav, ker bi vas morali spravljati na Veste, po bojnih enotah imamo mlade in vzdržljive VM Ks, ki tudi pozabijo, da je treba vsak dan jesti. Clo-° in prijateljsko svetujem, naredite tako!" j^ Matevž se je spominja! tistih žensk iz Šale, ki so lani !^, ^i kar tako frlele v gozdove, misleč, da bodo nekatere ^ Srice in se jim bo dobro godilo. Da bo tako, kot poje Itgj^na pesem: Ve boste kuhale / mi pa streljali... Jojoj, t^L^ss doživiš s temi ljudmi! Potem pa je katastrofa! In tudi prišla za ženske iz Šale: Kolikor jih niso lil- ' 'Poknoflali', so jih gnali kot tolovaje v kacete. Zgo-se je celo tako, da se je kak fantast pritoževal pri višjih, češ, črnolasi Matevž jih zadržuje, da ne morejo v borbo proti Hitlerju ... Hančnik je prišel težko ranjen iz Rusije. Dolgo so ga vlačili po lazaretih in končno je dobil dopust. Vojaški komandi v Kapli je kar rekel: „Kdo bo že mene hotel? Noben dandit me ne more rabiti, ko se samo valjam po nemških lazaretih!" Tudi on se je dobil z Matevžem. Kar pri Marjanci sta sedela v kuhinji, vsega skupaj morda tristo metrov od ka-pelške žandarmerijske komande, kjer je poveljeval osovraženi Orlitscher. Pa je poslušal Matevž Hančnikovo epopejo: ..Vtaknili so me v enoto pionirjev, ves krafelj so nametali skupaj, kjer smo se stalno porivali nazaj in nazaj. To je šlo skozi od Nikolajeva, prek Stalina in Dona do Njepra. Po mestih, kamor smo sedaj prišli nisi zlepa videl civilistov. Nagnali so nas k hišam. .Tukaj! Kameradi, na delo!' se je drl narednik, trdovraten hudič, poln sovraštva do vsakega Rusa. Rad je tudi kar tako za šalo dejal: Jeder SchuB ein RuB! Njegov glas je vsakemu še) do mozga. Vdrli smo v podrtijo nekake lesene stavbe, začeli trgati deske in durnike z durmi vred, okna in vse kar bi se dalo lesenega uporabiti. Kaj bomo s tem? Bunkerje bomo gradili! Ha, to je bilo zdaj že mesece navada, da smo mi, nemški vojaki, kar take bunkerje delali. Koliko smo jih naredili! Pa ponavadi tudi prej zapustili kot misliti! če smo utegnili. Rusi so nam bili za petami. Noč in dan. Malenkostna granata, pa je bi) naš slavni drek bunker že narazen. Pa še kdo od naših. No, pridemo spet po nov material, pa se vzame od nekod skrhana ženska, obdana od cele trope otrok. Prosila je in mi smo okameneti. Govorila je dokaj dobro nem- ščino. Celo podčastnik je bit prizadet. Zamahnil je z desnico, naj gremo kam drugam. Kot zlovešča prikazen se od nekod vzame tisti prekleti narednik. Bil je nekak zarjavel štabsfeldvebel, ki se nikogar ni bal in je imel hlačnice polne dolgoletne brezskrbne rejenosti. Zavpil je kot rabelj. Spet smo morali nazaj na delo na isto mesto. Tudi podčastnik. Ženica se je ponovno oglasila. Vzela je najmlajšega otroka na roke, se vrgla na kolena pred krutega širokorit-nika. Surovi človek pa je pošastno skremžil obraz in se zadrl: ,Kaj boš gobezdala v našem jeziku, če nisi Nemka!' Ženica je odgovorila, da ni Nemka, pač pa je bil njen rodni oče nemški vojak v prvi svetovni vojni. Pa to ni važno, ona ni Rusinja, ona je mati in človek! Narednik je segel po pištolo in ... kakor da se ne izplača z brzostrelko ... poči! prosečo mater sredi nedolžnih otrok. Materinska kri je brizgnila po otrokih, ki jih je objemala umirajoča mati. Vsak od nas je pobasal nekaj in je odšel. Vsak se je čutil kot morilec. Nihče pa ni storil tega, kar smo nosili vsi v prsih: Poči rejenega hudiča! Fronta nas je stiskala in čez nekaj dni smo se že spet ujemati dalje na zapadu ob reki Dnjestru. Narednik, ta svinjar, je bil vedno hujši. Zdaj je že nadomeščal stotnika, tako so padali tudi naši oficirji. Čez dan so nas nenehno žgali. Ako je prav blizu vsekata raketna granata Stalinovih orgel, si jo še dojel, kar je sekalo stran, te že ni več pretresalo. Otopeli smo. Ponoči, ko je kdaj pa kdaj nastal kratek premor, so se Rusi od čisto blizu oglašali po zvočnikih, točno naštevali nemške enote, katere imajo pred sabo, imenovali tudi visoke oficirje, pozivali vojake, naj prenehajo z nesmiselnim prelivanjem krvi. 6 - štev. 33 (2032) 14. avgust 1981 Lep kos dneva preživimo na delovnem mestu, zato nam ni vseeno, kako se razumemo s sodelavci. V tovariškem, prijetnem ozračju deio poteka hitreje, če pa izgubljamo čas s prepiri in drobnim nagajanjem, se bo to kmalu poznalo tudi na storilnosti. Prizadevamo si za dobre odnose v kolektivu, a kaj, ko ni vse odvisno od nas. Kaj storiti, če imamo med sodelavci večnega nergača, sit- Moja sitna sodeiavka nega človeka, ki mu ni nobena stvar povšeči? Išče priložnosti, da bi lahko zanetil prepir, in je sam sebi v napoto. Naj spregledamo njegovo večno sitnobo? Ali pa mu poskušamo pomagati, da se reši težav, ki jih najbrž ima, a jih skriva pred sodelavci? Tež^o je živet: s č/ove^ont, je THK^ste sprewew/j:ve TMnsve. Kadur je do^re volje, je z nj:'w prijetno, ^gdar pa ga iz neznanega razioga in nepričakovano popade siaka volja, tedaj se mn je najpametneje nmakniti. Zdaj je vesei in prijazen, že naslednji trenntek pa potrt aii jezljiv in siten. Kaj storiti, če imamo takšnega čioveka med sodelavci? Težko se mn komo izogniii, saj deiamo z njim v istem proštom. Njegova miza je tik ok naši. Če kočemo aii ne vse dopoidne preživljamo v njegovi dmžki. Osem nr se iakko v tnkšnik okoiiščinak vleče v nedogled. Malo laže komo prenašali napetost in mrko vzdnšje, če komo posknšaii sodelavca raznmeti. Za svoje mnkasto, sitno vedenje ima gotovo kak razlog. .Razlogi so različni, kistvo pa je vedno enako: tak človek je nezadovoljen sam s sekoj. Mogoče se je znašel v življenjski krizi, mogoče ima doma težave, mogoče mn deio, ki ga opravlja, ni v zadovoljstvo. Namerna seki je odveč. Takšna okdokja preživlja večina ijadi, na srečo so večinoma kratka in minejo krez kajšik posledic. Nekateri ijndje pa so nenekno v krizi, ne-nekno razdvojeni, nezadovoljni in sitni. Vča-sik se zdi, da jim je v veselje samo še to, da netijo spore, povzročajo prepire in stresajo svojo jezo nad kom, ki se ne more kraniti. Kaj storiti, če nas sodelavec nenekno nadie-gaje z zaktevami? Če nam očita napake, ki jik nismo zagrešili? Če išče razlog za prepir? Če se do nas vede napadalno in nasilno? Oki-čajno nas zamika, da ki ma vrnili milo za drago. Če nas groko nakrali, ki ma najraje vrnili z ostrimi in glasnimi kesedami — le da s tem ne ki dosegli dragega kot naelektreno in skrajno neprijetno vzdašje v kolektiva. Pametneje je, da njegove žaljive pripomke preslišimo, da gremo za kratek čas iz šoke. Ko se pomirimo in ko se čez čas vse ska-paj poleže, rečemo sodelavca, naj se v prikod-nje kolj okvlada in da niste nikak strelovod za njegovo jezo. Teže kot z jezljivimi Ijadmi je s tistimi, ki so nenekno potrti, ažaljeni in prizadeti. Nekatere ženske kraknejo v jok in trdijo, da se jim godi strašanska krivica, vsaka malenkost jik prizadene, čeprav ni kila mišljena osekno. Do takšnik Ijadi ne moremo ostati ravnodašni, zdi se nam, da jik moramo tolažiti in jik krakriti. Kadar je kriza le kratkotrajna in vemo, da sodeiavka dragače ni makasta in kitro ažaije-na, se iakko potradimo in smo ji v pomoč. Če pa se pokaže, da so krivice namišljene, potr- Kaj bomo jedli dobrega? KISLO ZELJE !Z PEČICE V posodi s tesno prilegajočim pokrovom lahko pripravimo v pečici kislo zelje z mesno pri-logo. Za 3 osebe potrebujemo: 500 g prekajene svi-nine s kostjo (rebrca), 500 g kislega zelja, 1 lovorjev list, 1 čebulo, 400 g krompirja, sol, poper, i/8 litra vermuta. Za pripravo te jedi potrebujemo glinasto posodo s pokrovom (posodo namočimo v mrzlo vodo, da se prepoji z vlago), ali pa pekač s tesno prilegajočim pokrovom. V pekač damo najprej dobro namočeno in na kose narezano svinino, nato pa kislo zelje, lovorjev list, na zelje pa naložimo na koščke narezan olupljen krompir in kolobarje čebule. Solimo in popramo ter zalijemo z vermutom (ali belim vinom). Pekač pokrijemo, damo ga v hladno pečico. Vključimo na 200 stopinj in pečemo, oziroma dušimo eno uro in 20 minut. poprom, potresemo z drobno sesekljanim česnom in pražimo, da lepo porjavi. Če je potreb-. no, dodamo še nekaj maščobe. V drugi ponvi spečemo jajca na oko. Krompirjevo jed naložimo na krožnike, na vsak krožnik damo po eno pečeno jajce. H kmečki pojedini se prilega hladno pivo. NARASTEK IZ STAREGA KRUHA Iz starega belega kruha pripravimo nasitljiv narastek, ki ga lahko ponudimo za večerjo ali za kosilo, kot samostojno jed. Za 6 oseb potrebujemo: 6 starih žemelj, 3 osmine litra mleka, 200 g masla ali margarine, 3—4 jajca, 50 g sladkorja, ščepec cimeta, 1 liter češnjevega kompota (lahko pa skuhamo tudi slivov kompot iz svežega sadja), 50 g mletih mandljev, nastrgamo limonino lupino, 20 g jedilnega škroba. Žemlje tanko narežemo, rezine namočimo v mleku. Maslo, rumenjake in sladkor penasto umešamo, nato dodamo namočene žemlje. Premešamo in dodamo trd sneg iz beljakov, začimbe, odcejeno sadje iz kompota, ter mandle. Z zmesjo napolnimo namaščeno ne^ pregorno posodo. Pečemo 75 minut pri 1' stopinjah. Narastek ponudimo s kompotom, J katerem prevremo jedilni škrob, da se mak zgosti. PRELIV iZ POSEBNE SALAME K testeninam pripravimo preliv iz paradiž* nikove mezge, kaper, oliv in posebne salami Gotov je v enakem času kot so kuhane testenine. Za 4 osebe potrebujemo 4 čebule, 2 stro* ka česna, 2 žlici olja, 300 g vloženih paradtz nikov, 20 g kaper, 1 žlico paradižnikove mez ge, 1 žličko majarona, poper, 450 g posebn salame, 100 g oliv, sol. Čebulo drobno sesekljamo, prepražimo jo na olju. Ko postekleni, dodamo še drobno seseklja" česen, in nato paradižnikovo mezgo, cele pa radižnike s sokom, pa majaron in popef^ kapre. V pokriti ponvi dušimo 5 minut. L damo na pramene narezano salamo in na rezi ne narezane olive. Pražimo 5 minut, začinim ' ponudimo pa s kuhanimi testeninami in zete solato. PEČENKA Z LOVORJEM Govedino obložimo z lovorjevimi listi, popečemo jo, nato pa zalijemo in dušimo v pokriti posodi do mehkega. Meso bo imelo značilen, prijeten okus po lovorju. Za 4 osebe potrebujemo: 750 g govedine za pečenje, sol, poper, 10 lovorjevih listov, 3 žlice olja, 2 čebuli, */s litra vina, 2 žlički jedilnega škroba, 125 g sladke smetane. Meso natremo s soljo in poprom. Obložimo ga z lovorjevimi listi in povežemo s sukancem, da ostanejo listi na mestu. Na vročem olju popečemo govedino z vseh strani, da porjavi. Dodamo na kocke narezano čebulo in jo pražimo z mesom. Zalijemo z osminko litra vode in z vinom. Kozico pokrijemo in dušimo pečenko na majhnem plamenu 1 uro (v loncu na zvišan pritisk pa 25 minut). Meso shranimo na toplem. Jedilni škrob razmešamo s smetano, z mešanico zgostimo omako od pečenja. Solimo in popramo po okusu. Omako ponudimo k narezanemu mesu, za prilogo pripravimo kruhove cmoke in svežo solato. TIROLSKA KMEČKA POJEDINA Iz kuhane govedine, ostankov pečenke ali klobase, iz krompirja in začimb pripravimo izdatno jed, ki bo zalegla tako za kosilo kot za večerjo. Za 4 osebe potrebujemo: 10 srednje velikih, kuhanih krompirjev, 1 čebulo, 200 g pečene svi-nine (ali pečenico), 200 g kuhane govedine iz juhe, maslo ali margarino za peko, kumino, majaron, sol, poper, malo sesekljanega česna, 4 jajca. Kuhani krompir olupimo in narežemo na enakomerne debele rezine. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. V ponvi segrejemo maslo ali margarino, na katerem prepražimo sesekljano čebulo in na kocke narezano meso (ali klobaso). Nato damo v ponev še krompir. Premešamo, začinimo s kumino, majaronom, soljo in iost p% stg/?M weozc(r^t:/j:v^, je p%wetHeje, vdrMosfMo razda/jo :'w se ne twc-š%f%77:o v zadeve, N ):/? moml č/oteL pKŠč%t: dowM, ne p% wos:f: s se/?oj de/cuno westo. Zoper vremenske spremembe Biologi in fiziologi so prišli do novih spoznanj o tem, kako lahko vreme vpliva na človekov organizem. Vremenske spremembe- ob njih se pogosto slabo počutimo, ali celo zbolimo — povzročajo vremenski procesi, ki nastajajo v višjih plasteh ozračja, ponavadi do šest tisoč metrov visoko ali celo še više. Poleg tega lahko na naše počutje vplivajo tudi vlaga, deževje, sprememba zračnega pritiska, onesnaženo ozračje, vetrovi ito- Slovenija leži na vremenskem prepihu, kjer se križajo in prepletajo razni vremenski pojavi, ki se ponavadi ..skuhajo" nad Alpami, Sredozemljem in Panonsko ravnino. Ob vremenskih spremembah se marsikdo počuti slabo. Celo kurje oko lahko P°V' zroča precejšnje težave, kadar barometer pada. V teh dnevih pa je najprej nevarno-da zaradi vremenskih sprememb zbolimo na dihalih, se pravi, da nam grozijo prehlad'-nahod, angina... Poglejmo malo podrobneje kako je z nekaterimi boleznimi ob raznih vremenski spremembah. V toplem in vlažnem vremenu se število možganskih kapi poveča, ker toplota in vlaga povečujeta pritisk v arterijah. Ko se pripravlja na dež, smo bolj nervozo in nasploh se slabo počutimo. V tem času je tudi več prometnih nesreč in več samomorov kot v lepem vremenu. V vlažnem in toplem obdobju se poslabša tudi zdravstveno stanje tuberkuloznih in srčnih bolnikov. Kadar se vreme slabša, povzroča precejšnje težave tudi bolnikom, ki bolehajo za kakšno kronično boleznijo. Suho vreme je najbolj nevarno za diabetike, medtem ko hud veter lahko povzrod nevšečnosti na žilah na očeh, v nosni votlini, ušesih in na jetrih. V jeseni in pozimi pogosto zbolimo na zgornjih dihalih. Vzrok za to vrsto preh^ dov je ponavadi nagla sprememba temperature, ki povzroči motnje v obtoku krvi sluznicah. Najboljše ..zdravilo" proti tem prehladnim nevščenostim na dihalih je utrjevj nje organizma skozi vse leto, da bo čimbolj odporen in pripravljen na hitre vremensk spremembe. K temu pa lahko precej pripomore tudi dobra vitaminska prehrana. Pomudimo se za trenutek še pri zdravilnih zeleh. Če imate težave zato, ker že kaj časa kašljate, kašelj pa močno draži bronhije in grlo, tako da nimate miru ne dnevi ne ponoči, si pripravite zdravilo iz hrena ali črne redkvice. Hren ali redkev nat' bajte čimbolj na drobno, potem pa zmešajte s sladkorjem ali medom, da dobite g°s kašo. Vsak dan vsaj štirikrat zaužijte žličko te zdravilne kaše, kmalu boste opazili- c se je začela sluz mehčati in da kašelj ni več suh, ampak vam gre na bolje. Seveda spr^ membe na bolje ne morete pričakovati čez noč, toda če boste vztrajni, se boste ka Ija gotovo znebili. Zoper dolgotrajen kašelj, ki ga povzroča prehlad, je dober tudi brus nični ali borovničev sok, ki ga lahko osladite z žličko medu. Zoper nevšečnosti dihal je dober borovničev sok, ki ga lahko osladite z žličko m du. ^ Zoper nevšečnosti diha) je dobro tudi, če redno, vsak dan, pijete sok, ki ste 9 že poleti iztisnili iz cvetov marjetic. Soku primešajte še med in ga potem jemljite P žličkah. Kašelj bo ublažil in pregnal tudi hripavost čaj iz habata, ali lapuhov čaj. PriP^K vite ju tako, da ščepec zeli prelijete s kozarcem vrelo vode, pustite, da v pokriti posu stoji pet do deset minut, in potem precejenega, oslajenega z žličko medu po požirk pijete čez dan. .................................................................. Hančnik je stal na straži na levem krilu. Mesečina se je precejala v svitanje. Kakih sto metrov pred nemškim jarkom vidi žensko. Po srenu se pomika in na hrbtu ima otroka. Hančnik je spoznal otroka in žensko. Tudi druge straže so to opazi le. ,Si slep, ne vidiš Ivana!' in že je zabevskala narednikova brzostrelka. .Otrok je, otrok!' je branil Hančnik. Tedaj se je na ruski strani zgodilo: ostrostrelec je pritisnil... in kruti narednik je končal za vselej svoje sovraštvo na zemlji. Hančnik pa je jokal kot otrok ob mrtvi materi pred nemškim strelnim jarkom. Načrta niso mogli izvesti, krivo je bilo marsikaj: podatki terenca niso držali, zato jih je dobil Matevž od četnega komisarja pod nos, potem je bil še vodič paničar, bojazljivec najslabše vrste. Tako, da je bil edin uspeh celotne akcije v tem ... in pravzaprav tudi velik uspeh ... da so se brez izgub vrnili v zavetje ojstrovskih gozdov. Na zbirnem mestu pa je vrtal četni komisar: „Kje je Matevž?" Matevža ni bilo. Matevž je v tistem času že tičal v gosti smreki proti gališki cesti. Ni mu ostalo drugega kot skriti se tja gor. Tudi staremu lisjaku se kdaj pripetijo velike neumnosti. Tako da je najboljše, če mladi lisjaki nikdar ne izvedo za take neumnosti. Kje bi bil potem ugled starih lisjakov? Tako je bilo razmerje med Matevžem terencem, obveščevalcem in kurirjem s .posebnim OBKOM statusom' ter borci iz vojaških enot. Zlasti s četami Tretjega bataljona. Tako se je pripetilo, da je dopoldne prikolesaril mimo vvafenmajstar Gaud, ki je enkrat tedensko nadzoroval orožje pri stražah na dravskih mostovih na Velikovec, Ti- ' nje in Galicijo. Skozi dobravo je kolesaril. Večkrat se je dobi! s fanti iz Obirja, kjer je večkrat strašila Milančkova četa in se pogosto pojavljal tudi Modrasov bataljon. Tokrat je moral v hosto. Kolo je skril in uredil, kar narava in telo terjata. Matevž pa ni prepoznal uniformiranca. Tako sta bila dva človeka čisto blizu in vendar so bili med njima Adolf Hitler, Josef Stalin in Churchill in Roosevelt in predvsem ... partizanska peterokraka zvezda. Vojska državne varnosti, s kratico VDV, je zdaj prevzela vse dolžnosti varnostnoobveščevalnih služb in tajnega nadzorstva nad terenom in po vojaških ter kadrovskih enotah. Prišli so na .posebni status' starega partizana Matevža: Kdo je? Kaj dela? Kam ga sedaj uvrstimo? Komu je direktno podrejen? OBKOMU? Vojaškim enotam? Če OBKOMU, tedaj je politični delavec. Če vojaškim, tedaj je kurir, ki je vezan na svojo edinico. Nikjer ni bilo prostora za starega partizana s .posebnim statusom'. Kolja, ki je bil sedaj vodja novo ustanovljene specialne ekipe, kmalu se je izvedelo, da je pristojen tudi za likvidacije, se je odločil, naj glede Matevža uredi zadevo štab VDV in OBKOM sam. Ko sta se s Koljo dobila prvič, je Matevž prostodušno izjavil, da zahteva več odgovornosti in temeljitega postopanja po partizanskem zakoniku. „Zato je VDV!" „Spet nekaj novega. Novo pa more biti le, da je staro izboljšano, bolj pravično, bolj razumljivo za teren in za vse naše slovenske koroške ljudi in borce, ki pričakujemo po zmagi in osvoboditvi novega človeka v novi družbi!" „Tako je, Matevž, tebe potrebujemo!" Matevž še ni povedal vsega: „Po mojem more biti in tudi bo bodoča družba boljša . sod' in pravičnejša le, če bomo brez kazni in policije in nije in ..." „Tako idealno družbo bi rad naš tovariš, najstar partizan in borec proti hitlerfašizmu ...?" Tako je!" „Zato boš nam pomagal, dokler je še borba, revolucija izvede do konca. Nova družba ne more nas brez revolucije." .^i" ..Revolucija pa ni po mojem, da vsak pobija po svoj Modras ni izgubil živcev. Daši so lazili k njemu z j četni komandir, zdaj bataljonski komisar, pa spet o komisar in nato dospeli kurir. Vsak je imel pomisleke-kjer nobenega sledu, da Švabi pridejo... . ^ Počulsko sedlo visoko gori na Obirju pa je sanjaj tako mirno tja v sončni poletni dan, da si človek m ^ misliti na nekaj drugega kakor na vojno. Zato je p mislil s svojima spremljevalcema, ki sta pravtako ^ na položajih prve čete, na takratno srečanje s Korijem- ^ je vlači! z mulcem hrano na Rainerschutzhaus t'k Ojstercem. ^%j Samo misli na Lonko niso bile žive, bile so kakor velega in prežganega od dozorelosti in strtega °d življenjskih neurij. Zato je skušal gledati tja prek peči: Tam spodaj nekje je doma Vesna-Nadja. Bila ^ Zakaj, bila? Sicer pa nima nobenega življenjskega z od nje, že dolgo ne! Skoraj bo dve leti! Vendar... ^ Tedaj je zarožljalo orožje Modrasovega bataljo^ Počulah. Nemci so prisopihali na kraj zasede. ^ zadete zarjovele, vojaki so vpili, partizani pa kricai' vse jase, zakaj ure in ure, cele dneve so nabirali ^ potrpljenje, da so čakali, čakali... M, RAD!0 — TELEV!Z!JA 3&na A V S T R ! J A 1 HHC5H PETEK, 14.8.:9.00Poroči-^^^^^* ta — 9.05 Za predšotske otroke— 9.30 tnstrukcija tatin-lOm 10.00 tnstrukcija angteščina — °Krivoprisežnik-12.10Lutkarskapred-12-20 )(tub seniorjev — 13.00 Re-3a ^*" 15.00 Od pota do pota — 16.00 ^ cques Offenbach — 17.00 Za predšotske 17.30 Pustotovščine Toma Saw-in Huckteberry Finna — 17.55 Otro-18 ?!; noč — 18.00 Panoptikum — ^5 Mi __ ^ stike Avg^je — 19 30 s v stiki — 20.15 Derrick — 21.20 Sre-^ 22.20 Rektama in šport — 22.30 b°*ezen tetesc — botezenduše? — ^0 Poročitač ^ OBOTA, 15. 8.: 10.30 Ptemstvo obvezuje jQ .K* "^laria, Tebe tjubiti je vedno mo-16 3?'^^* — 10-05 Njena največja zmaga — g,. A"9teški mtadinski fitm — 17.30 Moj kapitan — 18.00 Sedem krat sedem Av , M'odi Satzburg — 19.00 Stike iz 2{)M'ie — 1930 čas v stiki in šport — Onn ^'Ovniki so med nami — 21.45 šport ^Poročita. Ost ^^A'1*'"" 11°° tiske — 14.50 ^^erreich-Ring: avtomobitske dirke — 17.00 v vtaku — 17.10 Don in Peter — 17.15 ^ ljudeh Odiseja — 17.45 Ktub seniorjev ljud ^ Pregted sporeda — 18.30 Avstrijska ^ s*