I. D.: »Učiteljski Tovariš" — dnevnik. Caso»p4siie deliiimo Jahko po času njeS'd izliajanija v poHetimo, oetrtletno, mesečno, štiriinajstdnevnio, tedensko ali dnevno im talko postaja tutdii iijjega vsebina od najstražje zmamstvene prii palletnih do mesečmiih, ilustiravaMih listav iii striotkoivtnih sCatiovskdh od itneseonitea do tedinilka in papularne paMtiane vsebiiie ad tednika do dinevMJk.a, ki do&eže svojo ipapotoast celo s triikiraitino dinevno izdajo: jutranj© zgclij imfanmattvno, <apaldainskio ffaspadarslkega zinaoaja _i večeriiio Manniatd<wio polamično-papinlarnejšo. Izhajainje ®e ravna vedno tudii po kroigu, iki mu je fet namanjen in absegu, v koMikeim je razširjen. V razpravi je vpraišainje, da se »Učiteijski Tovariš« preosnuje v dnevnik! Stanovsko in 'Stirclkovaio časapisje se z dnevinirnii vprašanjd ok. diogodlkii pcča -le v toiliko, v kolikor se ti dnevnii dogaclkd tičejo dationega starou ali dotiične strolke. PojaviHa _o >se glede inašaga stainovskega fflaisila iiaijpazMčncijša vpraišanja in naijrazlionejše prdtožbe: iiiekteri ga hočajo imeti kot strogo pedagoški list, dragd ga zahtevajo fcot linformatiijvini ipolitiški ilist, tretji kat stanovsko polam/ičan Mst; nekaterim je predrag, teer ga prdmetrjaja in presojajo ceto po paMtišikem deavtniku It/d., na|jra_Hon©jše ugovore dn naisivete smo že sliišali ob priMki zborwanij, kio se >e podajala bilanca mašega tiska. Predvsem je stanovsko «n stirokovnio časiopisje inanieolanio samo gobovemu kriagu •iinteresiirainih 'Ijuidi, tcirej imana biti tmdii cana listu praračunanta visakafcor po šteivMu lodjemateev lin krogoi dnteresentoiv. Staraofvskio časopisje 'naim »je neoibtodino potirebTio, posetao zia pomembaiejše in vaižnejše 'Staniove v naradu, ker poiMtišiki dinevniki ne imorejo z isto natainčnostjo im podirctao reševati vpirašanja posainneznih stainov, kakor je to potrebno. Splošmo časopisje nikakor ne more zastopati obširneje tpasamezoih iintereisnih -kupki, zato se iiTPora tiudi iziločiti vpraišainja teh riinteresnih skuipki v pcsebmo — staimoivsiko čc smpiisje. Že >iz ¦tega sledi, da statnovska glasiila niso nameOTiema širši jav.nosti m ie oiiapačno imisliti in raaunati z odijemalcii in širjanije ter zaiinteiresiirainje javinostii za sta- iiovske interese potoin stainoivsikeiga ®lasila, ker je talkio raziširjanje lista botlj prdsi/lueno in uimetoo, teir nima priave veljave. Ke_i smo že, da se stanovsikjo čaisopisje ipeča s spliošniimi dneivimiimii viprašanjji l" v loliko, kolikor dnevni diogodki zadeviaiio stan ain injeffia linterese -_r_ deiovianje in mu daijejo v prvd vrsti inicijaitivo za defo 'in gibainje. Vadrževanje stanavtsikih tostoiv ni malenikostoa stvar, iposebtno pri našiili irniainh razmerah, če je krag odaomailceiv inaijhein, m oe se vai intere&eintii ne zainimiajo za oasopis tako, kakor bi se imoraM. Za jroiben slain pa __i takio potireben stanovski list kaikar za učitelijisikii, iki mora za eaiatmiost postopanja v ismisdu progirama vedino diobivati ciiireiktiivo in inioiativo, ker stoji vedno v delu iin aktivi. Oe bi učitelistvo ine irndo isvojegia stanovskega gilaisiila, tedaj bi imiorajio v poisa!meziniih slučajiih posegiati v dinevno. časopisje in dajati tam djrektivo v posameznih sluoajjih; čestio so taike _ad©ve ~w&l>,~ namia liinteirna stanoivska stvar; tudi vseh dmevniiikov učiteljstvo anie rmore inaračati; zodiiniti se za en dnevnik, bi biilo težko, ker  so inaši dinevniiiki povečini strainkina gia sila; tako bi ostal en del stan-u vedno ne oriemtiran, in vladala bi neemiotBost in dasoriettacija, marsiikatera za nas na.ivažnejša vprašain<ja bd prešla prekio inais. V pinvi vrsti se staniovisikd listi ponajveč nasdamjajo na organiziacijo Sitainu, ki jo pa fcudi sarai krepe to poživljajo. Cesto pnapadajo stamoivslka glasila z lindiferemtnastjo iin v indolenci stanovske zavedinosti; masprotaiO' se pa oesto: dvigiado s (kionkurenoo —: nemaliokTat pa z iraakosaH'ostjo iiin stranikarstvam propadejo vsa _n ostane stan brez njih. Urediništvo pride pri stainavisikem časapisu ¦posebno s tega stališča v poštev da g>a raora vodiiti uiredinik, tai mii samo tehruiško in žuinnaHstiška dabro izvežban, tamveč da je podeg dnievinih vpraišaiij in tebnilke tudi posebno idobro ivarz-iraiii v stan/avskih in stroikovnih vprašainliih, ker stcpaijo ista v ospredje. Napačno je tudii mneinje, da zaidošoa korau samo aitaoije stamiavisk^eiga čiasopisa. tamveč je za dinevna viprašanja in orientaaijo javoih dnevnih viprašainj neobhodmo potrebno čitanje še iniajimaaij enega dinevraiika. Pireidvsem pa maramo zavroiti minenje, da je »Učiteljisfci Torvariš« nasnenion ljudskim ikrogam, da bi poistal palitišika tribuina uoiteljstva m_d lijuidistviom. To je •krivio imm^enje, ker učiteil/jstvu je nujino po- treben »Učit. Tov.« kat stanoivsikiOMpoiMtiška traibuna za stan. Ljudsiki ilist, do katereg^a bi pa imelo ¦učiteltfstvio vedinto oiepristrano priistop in sviojeigia zajgtovoinniikai, bi  pa morali šele osnotvati — pokg »Učitelaskega TiovaTiša«. »Učiteiljsikd Tavariš« je stajnoivsto-politiškti liist, totreti se oiina v prvi ;vrsti pečati z vsamii stafnovisikinui vpirašanji in to notranijiiimi !in isptoišiniimi ter s polrtiiSkiimi, t. j. stinnioviskimi in strokoivraimd vprašainji z oziTom na podiitiško življeinje iin stiranke, kako propagiTati svoge ideje, stailišče i_i priogram ter ga s pomočjo pditdke uveljaviti v zataomadaji, ikar je vedino višeik smotra; pnemotrivata mora visa1 ijavina vprašajnaa z ozinoim na to, kaike vpiive imajo ista na inaša ožja 'Stremiljemja aJii kako jiih izraMti v njih prid. »Učit. Tov.« ima nanneni stamavska in stoiniavsko-poilitiška vprašania kiomoeintrirati in jiih lizkristaliiairati, predeni jih stan tacrt doaorela izroči zia iavuroist. Kadar so naša načeila m anmenija iz'kristiaiizirana, ae treba stiopiti izveoi sta~ nov&keiga kroiga v širši dnevino poliitiški list, med 'ljaidistvio iin v javtniast. Ne smeimo •misliti, ko se prodre s posamieziniimli idejami v stamovskafi vrstah, da je s tetm že tooinčana naša pravda, in dia se roora sedaj javniost saima zamterosiiratii za naše zahteve. Sami moramo nastopifci iniazuiiiai, ko smo prodirii z Meaami v sfiainovskih vrstah — javno imneiDje imaraimo pnidoibiti za svoje zahteve! Koliko dobrih idej je ostato nerealizcw:anih, ker srao se lOgiibali javnosti in sm'o deliovali za iid&je le v stanovsikem krogiu. In temu je seveda tudi kriva nemala 'Hieaiaktajanost 'javnegia časopisaa do učiteljstva. Pridiobdti pa mioramio davtno miieinae za svoje inami&ne ter ustvariti tudii tam tnamaniom .priijaznio javmio mmeiniie v inarodu! Uoitedjstvo ni lasaraosvioaito do dames svoiiega dala, zato ni igralo nobeine poiliitiške vloige v earadu, ker }e Mapoevaio >politiškiim strarakiaim na vseh poljih. Pauidarjanio, da ne hlepi učiteljstvo kot &tm pokaki nadviladi, da bi bito stain oia/d stanavi v naradu, da hi ®i hotelo prisvajati kalkih predpravic v narodu; ihioče de pniiznoinja svojega dela in stoji siioer na popoilinania damiakirationem temelju ravaiiapravniosti in upravičanasti vseh •staroav v vseh ozirih in pdjlLh. Casapisie in žumalii&tika ie prvo, pni ikatereim mora osvošiti svoie deto in po teg poti -bo pirišlio dio poilitiške iosamosvojitve, samastognoisti iin .svobeldc ter sebd priijazinega jaivaiega maremda. Na ikul- tLuriniih iin palitiškdh podjih je učitaljstvo 1>ovsod sotrudniištvio, pri vseh poidtiškiih dnevnikih so povečini .sotrudiniiikii tudi učite_jii, a vkljub t&mu. ne mspeh učliteltjistvu nakionjane poiJiitike enaik — niiold. Učiteliistvo je samoosvioiilo svoje dedo .©dmo4e n_ stanavsikem dsn šoilsikem poiliju, na droK giih poljih pa še Mapčuije — poi&eijno v žurnalistikii. Potreba bo tudi tu zasno/vaiti organdzoivan inačnt osaimiosvotiitve dn vstvariti forunn, kamor motramo sebi v toorist pritegmiiti vse sile. Kaikior pridobi dob&r gttvonnik s s\nojiin giovorom m mega. sugestivno inio_jo »javno mnanje« vseh inavzočih za-*se, tako ima časopis tudii sugiestivno moč, da napravi »javno mnenije «svoliemu imin&njiu ©uako, kakd ideji priiaazno ali nepriaaznio, •nasprotno. In uprav zaradi »ja/vn<ega mmeinija« je časopis velesila; potom njega zmiagajo posamezne ideae. S tega vidiJka se nam vidli _ic po »Učiit. Toiv.« kiot dinevwi!ku razumdijdiv: »javno mnenoe« bi nadl prddotoddi za ideje i_i mamaiie, ikli jdh zastopa. Radi bd dmeilii tribumo, s ikatero bl dain ¦na dan, neprein-homja in neprestano napravlj:aii v javnosti »javmio maienje« pnifjazin/o tem adejaim in našim smotrom, dokler bi ne zmagald. Pnaviilna je ta pot! Današnji dnevnM iso pri aias strankarskd in so sialbo liakaiziald v pretefMosti znnožnost zasledovati te cilje! Potr&ba bi biilo za to niove tribune, ka bi ne sliuaMa sebiotiio nadvladi noJbeinega stanu iin miikaiki paldtd&kd stranikii aili »kliki in 'ki bi dviigala ves reostovansiki narod v poMitiškem, socialmem, gospadarskem m kultumem 'Oziru; potreba bi bito neodviisnega paUitiškega ijugiasliovanslkega dn&viniika <v sk>veraskam jezaiku, ki bi bil zgolj iMforimativein z azdTom _a vsa javina, poilitiška iin tuidii dcvmaoa in tkrajce!vtna vprašanja, v :kataro svrho bl se družiJi ikrag njega in ki bi zaistapal nam priijatzinio javino mniansje ter idalaval za nasebiono povzdigo naroda ter krttiono presojv) vseh vprašand. Tak ldst bi imal smliisel, razširiti ise med Jjudistvo, fci bi zastapal niam priaazino javno !inin©nje in nairoda nesebionio ikorist. Predan se pa odloaimo za preasraoivo »Učit. Tav.« v dnevnak, pa »e vprašaimo: Ald iima »Učit. Tov'« pravdoG, da se preiasnuije pod tem imiermom v dinavniik 6e postane spliošni palitifškli liist; ailii dma idiovodj odjamalcev, da bi ne bil predrag, če se bot istanovtskio — poiitiški list preosnuje v idnevmik, ker ani raoumati in ™ima smisla ga kot takega inazšinitt v davniiosti; alli naj se V prveim iSlučaju osnuje potam nov stanovisiko-poiMtiišiki iliist? Odgiavaiiiti rmaramo: »Učiteljsikii Tovairiiš« bi s tem Jiasloviom kot splošen politiški dnevoiik že vi&led nastava n>e pradrd v maso, ker je že v masfoivu oizinačan predsodesk interes samo ene_a stanu pri listu; tot -fcaniovsko-poiitiškd dnevndk bi se raed maso ne vzdržail, in tudd niina smdsla, saraio uoitdjstivo ie pa premaliošteviilno, da bi ga moglo grniotno vzdržati; kot stainovsko-poiliitdški. Najvdšjd giospodarsko po.treben. »Uoit. Tov.« ne smemo refonmiratd v splošni poditiškd _ist in nnara ostati strogo staniaviskicHpoddtiški. Najvišjo gospodarsko daseglyi/v iobseg de kot tednik. Ddavati ima nepraneboraa v staniovskiiih vrstah, da so te moone _i trdne, kar z notramjio tnioeja stanu je socialna skuipkia moona na zumaj. Tireba je probujatd našo notrainjo raoč iin silo, da dozore nazori in se izkiristalizirajo načela v stanovskih vr&tah saimiih in da pastame v cidju in zavesti močna vsa oirganiizaciiia. »Učdtdiskd Tcwariš« torej mora astati strogo stanioivskiOHpoiMtiški list in aniara deliavati v stanoviskih vrstah; upravdčeno se pa zahteva od vsakega učitdja in učdtaljice, da sd vzdržuje polag stainofvskegia lista še en splošen poddtdškii dnevndk. Vprašanije neoidivdsaiega poilitdškega dnevraika z nam priija__m javmim irunenjem pa oistane ©dprto — v razpraviO' časniikarsikomiu odseiku; zgiadavdina naim goviori, da smo ga že imeili!