GLAS NARODA J Z« inozemstvo celo leto $7.00 i) . . . ___ - j" __ ___ _ . K a_________List slovenskih delavcev v Ameriki. jjj^ 75 000 Readec*> j TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered aa Second Class »latter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, W. Y., under Act of Congress of March 3, 1879! --— TELEFON: COBTLANDT 2876 NO. 74. - ŠTEV, 74.___NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 30, 1927. — SREDA, 30. MARCA 1927. 7 VOLUME XXXV - LETNnc yyy? AMERIŠKO VOJAŠTVO POD ANGLEŠKIM POVELJSTVOM Ameriški mornarišk vojaki so bili stavljeni pod angleško poveljstvo. — Angleški kabinet je pričel ostreje nastopati proti Kantonu. — Zapretil je s preklicom hankovskega dogovora. —-■- Inozemski begunci poročajo o velikem razbur-j jenju med Kitajci radi krvoprelitja, katero so vpri zorile v Nankingu ameriške in angleške bojne la- dije. V S anghaju razdeljeni letaki dolže Angleže ob-| streljevanja Nankinga. Angleški 'kabinet smatra kantonsko vlado odgovorno za dogodek v Nankingu. Za izgube, storjene v Nankingu, bodo zahtevali denarno odškodnino. Angleški kabinet je izvedel, da se moč Kanton-čanov vedno bolj širi. Amerikanci so zaprli vse konzulate. LONDON, Anglija, 29. marca. — Vojni urad je predložil včeraj kabinetu poročilo generalnega majorja Duncana, poveljnika angleških sil v Sangha-ju, v katerem zelo pohvalno omenja inicijativo in skupno delovanje ameriških mornariških vojakov. Oficijelno poročilo iz Washingtona, ki je odobrilo angleško vrhovno poveljstvo nad ameriškimi vo- j jaki je sprejel kabinet z največjim zadovoljstvom, j Japonci so sicer poslali nadaljne ladje in nadalj-l na moštva v Sanghaj, a so odločno odklonili, da se ! podrede kakemu drugemu poveljstvu. Francozi so zavzeli približno isto stališče. Skupno nastopajo Angleži, Amerikanci, Italijani, I n-landci, Spanci in Portugalci. Na izredni seji kabineta, ki je bila sklicana radi poostrenega položaja v Sanghaju, je bilo sklenjeno. da se prekliče dogovor, ki je bil sklenjen s kan-j tonskim zunanji mministrom Cenom, v slučaju, da bi se dogodki v Nankingu ponovili ali če bi Kanton-čani v Hankovu in Kiukinagu kršili svojo obljubo, da bodo vzdržali red. Kitajskim voditeljem bodo baje sporočili, da ne bodo započeta nikaka nova pogajanja, dokler bo obstajala anarhija v ozemljih, katere obvladujejo Kantončani. Denarno odškodnino bodo zahtevali od kantonske vlade za življe-nia in imetje, ki je bilo izgubljeno v Nankingu. Angleški podkonzul Wallace v Sanghaju, je dobil odi zunanjega urada navodila, naj odpotuje v Nanking ter preišče izgube. Vsi angleški podaniki ob gorenjem teku jangtse reke so dobili povelja, naj se takoj napote v Sang- haj. SANGHAJ, Kitajska, 29. marca. — Letaki, katere so delili včeraj po celem Sanghaju, naprtujejo odgovornost za dogodke v Nankingu Angležem. Amerikancev letaki sploh ne omenjajo. Letaki zahtevajo tudi ostrejši bojkot angleškega blaga, splošno stavko pri Angležih zaposlenih delavcev, organiziranje oboroženih piketov, "da se prežene imperijaliste" in povratek inozemskih koncesij. Kantonski poveljnik, general Paj, je pozneje zagotovil, da bo storila vlada vse, kar je v njeni moči, da izposluje povratek koncesij. Svaril pa je pred nepotrebnimi žrtvami. Inozemski begunci, predvsem Amerikanci, prihajajo vsako uro iz vseh delov Kitajske v inozemsko koncesijo v Sanghaju. Poročajo, da vlada povsod med prebivalstvom velikansko razburjenje vsled poročil, da je bilo tekom obstreljevanja Nankinga ubito veliko število domačinov, predvsem žensk in otrok. V Nankingu je ostalo na kopnem le še šest Japoncev. WASHINGTON, D. C., 29. marca. — Ameriški poslanik MacMurray je naprosil državni department za dovoljenje, da zapre vse konzulate, ker so bila dotična ozemlja izpraznjena od Amerikancev in ker mora vspričo sedanjega položaja prenehati vsaka ameriška trgovska aktivnost. j Snyder jeva morilca hlinita blaznost« Umorjeni urednik Snyder se je boril z morilcema. — Držav, pravdnik je objavil podrobnosti skrbno zavarovane g a priznanja. — Zagovornik Graya je to priznal. Okrajni pravdnik Xeweombc v Queens, ki je skrbno varoval podpisano priznan jo Mrs. Ruth Snyder. v katerem jo pripovedovala, da je skupaj z .J udri Gravom umorila svojega moža. je objavil včeraj eno podrobnost. Ta podrobnost obstaja v tem. da ni bil Snvder. umetniški urednik listaj "Motor Iioating" nezavest elk' vsled prvega udarca z utežjo, tem-1 ver "vse je pradramil ter se pričel boriti prodno je i>i L končno pre-ui a {ran r> MENICO <" IT V. Mehika. 2f>. marca. -— V mehiškem glavnem mestu na dolgo in široko razpravljajo o vprašanju, kje dobivajo vstaši orožje in municijo, da se bore proti federalni armadi. Tukaj se glasi, di strojna puška. Na hodniku neke apartment hiše sta bila včeraj i zjutraj ustreljena dva gangsterja. ki sta se skrivala za jeklenimi durmi. Kot str rilca krvavega de-'janja išče sedaj polic'ja nekega Eddie Fletchcrja. rokoborca i/, j Trentona, N. J. PRETEČA STAVKA V POLJIH MEHKEGA PREMOGA Politični komitej, ki se je sestal v Indianapolisu je naročil majnarjem, naj delajo za sedanjo mezdno lestvico tekom pogajanj. — Upanja za pre-prečenje stavke. — To potezo je imenoval Lev/is korak proti miru. _ ; INDIANAPOLIS, I„d.. 29. marca. - Stavka Jvesto tisoč premogarjev v poljih mehkega premoga bo odvisna od odgovora delodajalcev na nov in skoro brezprimeren predlog, katerega je sestavil pozno včeraj popoldne politični komitej United Mine Workers, ki se je sestal v tukajšnjem mestu. Soglasno s tem predlogom, bodo ostali prerno ?arji na delu tekom pogajanj na bazični mezdni lestvici v posameznih okrajih. S tem, da je sprejel trditev delodajalcev, da ni bi lo vsled neuspešne Miami konference še nadalje mogoče pogajati se glede meddržavnega dogovo ra za Illinois, Indiano, Ohio in zapadno Pennsylva-nijo, je sklenil politični komitej stopiti v distriktna pogajanja, če bi delodajalci to želeli. Če bi bila unija privolila v tak predlog kot je bil odobren včeraj, bi ne prišlo do prekinjenja dela v poljih trdega premoga leta I 923 in I 925, ko so potekli takratni dogovori, kajti ob obeh prilikah so premogarski baroni naprosili premogarje, naj o-; stanejo na delu tekom zaključenja konferenc. Prva skupina, ki bo pozvana, naj odgovori na predlog premogarjev, bodo delodajalci iz Illinoisa. Tukaj se domneva, da bodo delodajalci, ki so zmožni plačevati sedanje mezde, obratovali tekom pogajanj na temelju distriktnega dogovora. Prvi do-1 govor, ki bo sklenjen, bo služil kot temelj za nove kontrakte v drugih okrajih. Mesto da bi izdal povelje na premogarje, naj prekinejo z delom ob polnoči dne 31. marca, je pred lagal politični komitej, naj ostanejo na delu tekom mezdnih pogajanj. Pogajanja v Miami so bila prekinjena, ko niso hoteli premogarji sprejeti mezdne lestvice, ki bi bi la neprestano kompetitivna z mezdami neunijski;. premogarjev v West Virginiji. Unija ni hotela c!o j voliti, da bi bila neunijska lestvica temelj mezd v j organiziranih poljih in sicer z utemlitvijo. Premo-igarji so predlagali skupno konferenco, koje namen bi bil najeti inzinirje, izvedence glede prstojL'n «n druge, da formulirajo metodo uspešnosti. Delodajalci pa so to zavrnili. ^ . — Mi smo odnehali kolikor je bilo mogoče, d i prbprečimo prekinjen je, — je rekel John Lewis po včerajšnjem sestanku. — V Miami smo ponudili nadaljevanje dela v zunaj ležečih poljih, ker so rekli delodajalci, da se bodo še nadalje pogajaii z nami. Sedaj nudimo isto priliko centralnemu kem petititvnemu polju. — Delodajalci nočejo meddržavnih konferenc. Tukaj se nudi prilika za sklenitev distriktnih do^c' vorov. NAROČATTE SE NA "GLAS NARODA"! Seznam. To je seznam, ki pokaže, koliko smertfkega ali kanadskega d en-xrja nam je treba poalati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodiai ▼ dinarjih ali lirah. Podatki •o veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestn. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponodba ugajala, potabno Aa, ako boat* vpoitevali svojo korist in na«o zanesljivo ter točno postrežbo. — - Dinarji Lir« Posebm po- Din..... 600 .... $ 9.46 Lir ,..... 100 ...... $ 5.20 datki. Din..... 1,000 ____ 9 18.60 Lir ...... 200 ...... $10.10 PrtoU»taa mm Din..... 2,500 .... $ 46.25 Lir ...... 300 ...... $14.85 Din..... 0,000 .... $ 92.00 Lir ...... 500 ...... $24.25 itmHJl nate kakor Din. ____ 10,000 ____ $183.00 Lir ...... 1000 ...... $47.50 sledi :sa $25. ali ■tanJI znesek IS ttm- Za pošilja tre. ki presegajo Desettlaoč Dinarjev ali pa Dvatleo« Lir tov; od $25. naprej dovoljujemo poseben sneska primeren popust. H * eerte od T—kecs dsisrjn FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street «mm: oobtlandt itsr . New York* N« I GLAS NARODA I xmtoywtn pahjY) ft and P%t>Uth*d bf PIK>V«NI0 PUBLISHING COUPAgX IA Ctrpmratiam) fraik Sakaer, prMidMf. IxmiM B«n«dik, >rwr#f. Plaoe of bodnosa of th* corporation and addresses of above offiooi: 82 CortUndt Si-, Borough of Manhattan, > New Yorir City, N. Y. " 9 L A S N A B O t> A " ______"Voice of the Peopla"____ leaned Every Day Except Sundays and Holiday*. _ f!a aala lato aelja h$t §a Amerika Za New York s0 aela loti $7.00 tn Komada______$6.00 Za pol lata_____$8*0 fa pol leta______$3J)0 Za inozemstva aa eela lata_$7.00 ga Mri leta -______41.50 Za pol leta................. O prireditvi je lokalno časopis-je podrobno pisalo ter objavilo tuli di več zanimivih slik. > Posebno zanimiva je bila slika v i Rock Springs Rocket, ki kaže na-, še čipkariee: Mrakovo mater. .Mrs, . Matt Fcrlic. Mrs. Francis Fortu- • na. Mrs. Ansrelo Kržišnik. Mrs. •j - I ^Villiam -Tuhovie. Mrs. Anton . Oblak in Mrs. .Toe fialičič. ! Pozdrav! Mary Oblak. Novice iz Slovenije. Smrtna, kosa. V starosti 72 let je umrla v j Ljubljani Cecilija Špan, rojena j Grošelj, mati nadknjigovodje "Jugoslovanske tiskarne". Grozna rodbinska tragedija. 1. Št. Petra pod Sv. »»oranii pišejo : Pred približno 14 dnevi je bila v Marenčičevi hiši v Boboveu "domača veselica", tako zvani furež. katerega so se udeležili sami domači brez sosedov. Da se je po krajevnem običaju na "furežu" mnogo jedlo in pilo, to ni zanikati; tudi zabavljie ni manjkalo, posebno na prisotno domačo hčerko Anko. katere poroka se je baš v istem času izjalovila. Po polnoči so si domači 3 bratje 111 oče še hoteli privoščiti vina ter so se obrnili na mater, da jim »a še donese. kar pa je ta odločno odklonila. češ. da je že pozno ter da so že dosti natrkani. To je dalo povod prepiru med domačini; pikre pušice so letele na ex nevesto Anko. ki je v afekfti zagrabila za desko ter udarila najstarejšega brat s tako silo po glavi, da se je zgrudil nezavesten na tla. Eden od bratov, misleč, da je poškodovanec mrtev, je Anki zabrusil v obraz, da jo čakajo radi tega čina vislice. A Anka je rekla baje na i to-: "Predno me obesijo, se raje utopim". Po teh besedah je Anka bosa v hudi zimi zapustila svoj domači krov. Dejstvo je. da je Anka zagonetno izginila in da jo do danes navzlic energičnemu poizvedovanju niso našli. Nagla smrt na trgovskem potovanju. Dne 0. marca je na povratku it Ptuja izstopil v Sv. .Turju ob južni železnici trgovec s prašiči Fr. Lukan iz Trzina in nameraval prenočiti v neki tukajšnji gostilni, kjer je vedno ostajal na kupčij-skih poslih. Pri večerji je kazal sogostom neke cvetlice, ki naj bi ga ozdravile dogoltrajne bolezni. Naenkrat se je prijel za glavo in začel tožiti, kako ga boli, v par trenotkih nato pa je že klonil in bil je mrtev. Poklieani zdravnik jeu g*>tovil možgansko kap. Zapušča ženo in otroke. Smrtna nesreča v Polhovem graden. 30-letna Katarina Malovrh ii Polhovega grades, mati dveh ne preskrbljenih otrok, je bOa s svojim možem na dem v hosti, Izpod-žagati sta hotela težke bukev. K« • '.1:. i I sta že delo skoro dovršila, je tež-ika bukev tako hitro padla, da s" Malobrhova žena ni mogla ve* pravočasno umakniti. Bukev jo je [podrla na tla. kjer je obležala ne-Isrečniea s težkimi poškodbami. Tniela je zlomljeno eno nogo in vrini tega jako težke notranje poškodbe. Dogodek se je izvršil oko I i 11.30 dopoldne. Težko ponesrečeni ženski so nudili domačini prvo pomoč in obvestili l.ato o nesreči rešilno postajo v Ljubljani, nakar je Malovrhovo odpeljal [šilni avto v Ljubljano. Vendar pa J je nesrečniea že med postajo — 1 a Viču — umrla. I Xa odredbo policijskega zdravnika so odpeljali njeno truplo tj-;koj v mrtvašnico k Sv. Krištofu in obvestili o smrti Malovrhom o rodbino, i - Konec kratkih kril na Madžarskem. Odredbe za zaščito morale na O-grskem so se začele izvajati. V u-radnem listu je izšla naredba notranjega ministrstva, po kateri bodo osebe, ki bi zasledovale neznane dame in jih nadlegovaLe z. nemoralnimi ponudbami, najstrožje kaznovane. Prepovedane so nadalje vse nemoralne predstave in razstave kakor tudi preklinjanje na javnih prostorih. V^neki višji dekliški šel i glavnega mesta so izvedli racijo glede kratkih kril in svilenih nogavic. Vse deklice, ki so nosile svilene nogavice mesene barve ali krila nad kolenom, so poslali domov s strogim nalogom, da se preoblečejo v dolga krila in črne nogavice. Istočasno se je vršila konferenca profesorskega kolegija. ki je skLnila, da bodo vbo-rioče vse deklice, ki bi nosile krat* ka krila, svilene nogavice in dragulje ali si barvale ustnice, izključene iz zavoda. * ' Hravstvena policija v Hodžaku. V Hodžaku so se spolne bolez-1 nr tako razpasle, da je uvedla občina nravstveno policijo, ki je pri redila te dni svojo prvo razi jo. Policijska patrulja je preiskala najprej vse gostilne, da bi eventn elno kontrolirala sumljive tujke Nato je obhodila vse ulice, kar s« je v zadnjem času pogosto pripe tilo. da so-bili zasačeni pred vež nimi vrati zaljubljeni. parekL Ko1 poročajo, bo postopala policija na pram onim, ki hoeejo napraviti i j : Hodžaka na ta način velemesto, j - največjo strogostjo. Ženske, ki bo ■ do pohajkovale po deveti nri zve - čer po ulicah, bodo, če se ne bode 1 TOOgle legitimirati, aretirane. Norite iz Jugoslavije Težka avtomobilska nesreča. V bližini Vrbasa v Vojvodini se je pripetila, smrtna avtomobilska nesreča. Znana trprovea Friedman in Rakie sta se vračala v Kubo-tico. Xa nekem ovinku se je avtomobil. ki je vozil z veliko brzino, zaletel v neko drevo: Friedmann je ostal na mestu mrtev. Rakič pa _ < je težko ranjen. Šofer je ostal rte-1 poškodovan ter je bil aretiran, da se ugotovi, ali je 011 zakrivil nesrečo ali ne. I Poskus samomora bedne starke. V Splitu je skočila v morje 66. letna starka Ivka Lulic. Službujoči stražnik jo je s pomočjo nekega delavca potegnil iz morja te ji tako rešil življenje. Ko je prišla zopet k zavesti, je izjavila, da se je hotela utopiti ker jo mori glad in beda in da je težko bolan edini njen sin. katerega ne more negovati. ' "Tokrat — je rekla — ste me rešili. drugič me ne boste, ker moram končati to mučeniško življenje". I Zaradi umora šest mesecev ječe. ^ Pred sodnim stolom v Subotici se je vršila obravnava proti ženi Šiefaiia Hubička. ki je pred B,oži-čem. umorila svojega moža ter potem zadevo take-j prijavila tamkajšnji policiji. 1 Hubička je bil bo«rat posetnik v Ludošu. bil pa je velik pijanec, ki tse ni brigal za svojo rodbino ter ; je zapravljal svoje prem oženje v j družbi zloglasnih žensk. Ko je dva i dni pred Božičem po štiridnevnem j pijančevanju prišel pijan domov, j mu jo hčerka očitala njegovo ne-j redne življenje, nakar jo je oče začel pretepati. Mati je prihitela heerki na pomoč ter je s kladivom udarila moža po glavil. Poškodba je bila težka. ITubiček je še istega I' dne umrl. Zaslišane priče so izpovedale v ( prilog obtoženki. ki je bila z ozirom na mnoge olajševalne okolno-sti rbsojena safno na šest mesecev ječe. Dbčinstvo je razsodbo z o-dobravanjem pozdravilo, j (>b svojimi študijami, vse drugo stva-l ri pa pustiti na strani. Dobro je povedal. Slavni karakteni igralec liogn-mi! Dawison je bil na odru. kakor tudi v zasebnem občevanju jeder-1 uat in vedno pripravljen na odgovor. Toda vsied njegove razburja-j nosti ni bilo dobro priti z njim v, konflikt. Z gltdališkimi ravnatelji( in intendanti se je mnogokrat, spri. V nekem prepiru mu je ge-J nr ralni intendant draždanskega, dvornega gledališča, grof Liitti-^ chau. za klica I: | '"Toda. gospod Dawison. vi pač pozabljate, s kom govorite?" "O. nikakor ne. ekscelensca", — je odvrnil Dawsison ostro. — "to vem prav dobro; govorim z na- Velika noč in piruhi. » Stara navada—železna srajca pravi domač pregovor. Silno stara navada tukajšnjih rojakov je razveseliti svojce v domovini z velikonočnim darilom. Tako stara je ta navada, da se pričakuje v starem kraju z gotovostjo piruhov iz daljne Amerike. Tudi mi se bomo drsali naše stare navade in gledali, da prejmejo naslovniki v starem kraju namenjena jim darila pravočasno. Zato se obrnite za veliko nočna nakazila v dinarjih, lirah in v- dolarjih na priznan domač denarni zavod: FRAIK SAKSER STATE BANK 82 Gartlandt Street , y: New York, N. Y. ■ * - 1 ■ f 9 w t J ? * ? * 1 ■ »■ 1 ■ 4 ^ ^ * r" i Peter Zgaga Ni-ki prijatelj me je prosil, naj mu pojasnim položaj na. Kitaj- Xič lažjejra kot to. Krn nila : — Xa Kitajskem sta dve armadi. na ni reč severna armada i 11 jnina armada. Severna se imenuje konservativna armada, južna pa rdeča ali bol j še viška armada. ! V severni kot tudi v južni armadi 1 je precej Rusov, in vsledtega je jako čudno, ker se tudi severni armadi ne pravi rdeča ali boljše-, viška armada. Zavezniki imajo t o ve vzroke, da tega 11^ d o vole. General Lt-Po-Oanjr jo preprečil napad na šanghaj s tem. da jt* zaprl vodno pot pri Woosnng ožini , v bližini Wangpu reke. Maršal ^Snn Ts»an Fank in general i'ang-jTsung-Tsaug sta se vrnila na Vjr^ jišče. kjer sta prisegla zvestobo Kangtnnčanom. — ali pa le pra-,vita, onoči domov. Skrbna ženica ga je čakala in ko ga je pričakala, je že imel vedno pripravljen izgovor, da je bil na seji, da je moral neko delo za-vršiti, da je obiskal nekega bolnega prijatelja. .Slednjič je bilo ženic: odveč. Xekega večera se je lepo oblekla, odšla natihoma ter prišla šele zjutraj ob petih domov. Vrata so bila zaprta. Zvonila je. Razjarjeni mož ji je odpri. — Kje si bila ? Govori! Ona mu je pa odvrnila s sladkim glasom: — Prejšnji teden je zbolel t vej prijatelj, saj se spominjaš, kaj ne? — No in kaj zato? — Obiskat si ga šel in se šele zjutraj vrnil? — Da. Ali mi ne verjameš? — Seveda ti verjamem. Vež, včeraj je pa njegova lena zbolela. Šla sem jo obiskat in sem ostala pri revici do sedaj. Mož je utihnil in je obrnil prigovor v drugo smer .................. II llllll II Polet na luno. .UOderna tehnika jo začela ko-' rak za korakom uresničevati, o čemer je človeštvo že davno sanjalo in kar so iunot. debelo 10 «!o 100 kin. Aero-plani in zrakoplovi rabijo za po-' let zrak. N'ovi stroj, ki bi fero privlačnosti kakega drugega planeta, kamor bi padla. Pod vodstvom obeh učenjakov se je ustanovila družba, ki si je stavila nalogo. podati na luno poskusno raketo. Raketa bi bila opremljena s posebno napravo, ki bi pri padcu na inno eksplodirala takoj, da bi nastala močna svetloba. ki bi jo na zemlji videli. Pole«; tega. bi imela raketa mehanizem, ki bi avtomatično zaznamoval vi-žino, čas poleta atmosferne prilike itd. Tudi če bi padla raketa pred doseženim ciljem nazaj na zemljo, bi bil pomen tega eksperimenta še vedno neprecenljiv. ker hi dobili učenjaki važne podatke o vse-jnirju. Ljudje si pa žele. da bi mogla vzeti raketa na pot v vesoljno prostranstvo tudi potnike. Glavno vprašanje je, da-li bi ne trpelo pri tem človeško zdravje. Pustolovec, ki bi se dal izstreliti v medplanet-no prostranstvo, bi moral vzeti s seboj padalo, primerno zalogo kisika. brane in drugih reči. ki so potrebne za ohranitev življenja v brezzraenem ] »rostoru. Dalje ne ver da-li bi mogel človek v popolnoma drugačnih živ-Ijenskih razmerah fiziološko in psihološko sploh eksistirati. Raketa bi dosegla po naših pojmih o- | grom no brzino. Cim bolj bi se oddaljevala od zemlje, tem večja bi bila hitrost njenega poleta. Xje-' na povprečna hitrost bi bila približno 4(XKI-krat večja oomagai sam naprej. Opazovalec bi bil privezan k raketi z vrvjo tako. da bi se lahko vsak čas 'vrnil. Akr sn planeti obljudeni, bi lahko potniki Oberthove rakete o-pazovali življenje in nehanje naših vsemirnih sosedov. Ako pa na planetih ni živih bitij, bi ugotovili rnzne druge pojave o katerih človeštvo doslej še nima pojma. Važna ovira s katero bo moral j 'računati tudi Obertli. je finančno! vprašanje. Raketa bi stala najmanj pol milijona dolarjev. Z (Ivama opazovalcema bi tehtala okrog 400.000 kg. Seboj bi morala vzeti, sodeč po prvih Oberthovib koiN strukeijah. 25.000 kg alkohola. Že, iz tega je razvidno, da bo preteklo še mnogo vode. predno pošljejo zemlja ni tako raketo v medplanetno prostranstvo. 1'panje je zaenkrat še slabo, toda zgodovina dokazuje, da so vse važne izume napovedovale tehnične fantazije. Mnogo .lule Verneje-vih fantazij se je že uresničilo in i tako ni izključeno, da se uresničijo tudi Oberthove in Cioddardo-vc fantazije o raketi na luno. Zgodovina cilindra. j Cilinder je prvi nosil trgovec j iletherington leta T7H7. Bil je radi t<*ga tožen. Obtožnica je nava-{jala ,da je visoki in svetlikajoči se j cilinder preplašil pse. konje in ži-| vino. da so vozniki komaj preprečili težke nesreče. Mnogo žena je i padlo v nezavest. Iletherington je. j bil radi kršitve miru in javnega ! reda obsojen na občutno denarno I kazen. Cilinder je pa kljub temu zmagal. V tridesetih letih prejšnje-! tra stolelja je postal cilinder splo-jšno pokrivalo. Umetniki tedanje ! dobe so ga nosili celo v polineter-! ski višini. Kmalu pa bomo rabili i cilinder samo še na pustnih zabavah. Minljivost tega sveta ne ruši i samo človeka in njegovih nazorov, | temveč tudi razne priljubljene i predmete. Slabi časi. Lanske spomladi je obnovil i , nemška železniška uprava pred-i vojno navado in je opremila stra-jnišča v brzovlakih z mitom oziroma brisačami. Toda sedanje občinstvo je vse drugačno. Milo je sicer izginilo malokdaj, menda ni posebno dobro. zato.pa so ukradli potniki tekoin šestih mesecev čez 51 tisoč brisač. Vendar je sklenila železniška uprava, da ne bo o-pustila svojega početja, poziva le tatove, naj ne sramotijo nemške železnice. IZ ŠPORTNEGA SVETA MUSSOLINI 0 ŽENSKAH Poročevalec angleške revije — "Graphic" je posetil italijanskega diktatorja Mussolinija in ga naprosil. naj mu pove, kakšno sodbo ima o ženskah. Mussolini je izjavil : Ženske niso nadarjene za konstruktivno delo. Vedno in povsod so opravljale samo vsakdanja dela. čim so se polotile kake težje naloge, so doživele popolen fijas-ko. Nobena ženska še ni ustvarila v upodabljajoči umetnosti ali v literaturi dela. ki bi imelo trajno umetniško vrednost. Ako naštevamo. da je na svetu mno«ro več žensk kakor pa moških, vidimo, da je število dobrih pisateljic zelo pičlo. Xi res. da imajo nekatere ženske premoč nad moškimi. Še nikoli se ni zgodilo, da bi imela ženska odločilen vpliv na genijal-nega moškega. Ženske so samo pripomoček k razmahu moškega duha. toda tudi kot sredstvo bi jih ne smeli vzeti resno, ker same nikoli niso resne. Nekateri literarni! 'zgodovinarji trdijo. gledu moški redko prekosi' žensko, in sicer ne zato, ker ženska . že po svoji naravi noče ničesar ve-(deti o resnici. Ženska verjame morskemu samo takrat, kadar ji govori o ljubezni, četudi je bila že opetovano prevarana. Verjame mu zato. ker je idealistka in ker je idealizem prvi pogoj ljubezni. Na vprašanje, kaj misli o razpo-rokah, je Mussolini odgovc-ril, da v Italiji ne bo razporok, dokler bo on ministrski predsednik. Ženske so po njegovem mnenju v najširšem pomenu besede moškim v življenju neobhodno potrebne. Tudi duševnega življenja moških si Mussolini brez žensk ne more mi-siliti. Toda kot moževa tovarišica in družica prekorači ženska često-krat meje, ki jih je postavila narava in skuša eelo pahniti od sebe moškega, ki se mu pa takoj ukloni. čim naleti na njegovo železno voljo. Kakor vidimo, je Mussolini v svoji sodbi o ženskah prav tako ek-saltiran, akkor v politiki. S svojo izjavo na kavalirstvn in popularnost i med ženskami ni ničesar pridobil. Telefonske slike. Dunajski listi poročajo o ustanovitvi "Mittel-Europiiische Zen-tralferubildstelle". ki bo razpošiljala slike po vseh telefonskih progah srednje in vzhodne Evrope. Neki inženir je baje patentiral presenetljiv izum; priprost sprejemnik, ki se naveže na telefonski vod vzporedno z navadnim sluša-lom. Aparat omogoči telefonsko pošiljanje fotografskih slik poljubnih oseb. predmetov, pisem in Klicno. Posamezni abonenti bodo izhajali eelo brez centralne postaje. Tme izumitelja še ni objavljeno. Grob na tenis prostora. Neki Anglež pri imenu Glvnn, ki je pred kratkim umrl na otoku "Wight ter zapustil premoženja p-koli sto milijonov dolarjev, zahteva, v oporoki od dedičev, da ga pokopljejo na kakem tenis prostoru. Ako tega ne storijo, izgubijo pravico do dedSeine. V oporoki stoji natančno in razločno, da ne mara biti pokopan v rodbinski grobnici v kateri je polno vode. pokopališče pa nima nikake kanalizacije. Truplo morajo položiti v svinčeno rakev ter spustiti v grob na gornjem konen tenift-igriača v Sea-grovu d starih romantičnih časov do danes. Katoliška založba pa mora na žalost priznati, da to pot ni napeljala vode baš na svoj pravi mlinček ... Smrtna kota — Umrla je v Leon i še u v Ljubljani Pavla .Takse, rojena Steno-vee. trgovka v Železnikih, mati Idr. Josipa Jakieja. Starokrai&ka porota. Maribor, 12. marca. Ponarejevalec bankovcev. Pred mariborsko |>oroti je stal :e v drugič rati i ponarejanja han-c ovce v Franc* Ilupuik. ki se je uio-•al že zagovarjati skupno z -lur-om Potočnikom, obsojenim radi ega na 20-letno ječo. Rupnik je )il tedaj oproščen. Pozneje pa so iblasti izvedele za nov obtežileu naterijal in državno pravdništvo e zahtevalo obnovitev procesa >roti Francu Rupniku. Frane Rupnik jo bil pr«-d vojno todoficir. Pozneje se je bavii s fo-ografiranjem. Med vojno je bil mobiliziran in dalj časa kot »tabli narednik vodja konjske bolnice r Slovenski Bistrici. Tu s«> je seznanil z bivšim fotografom egiptovskega kralja Sehmittingenom. ki je v letu lf>24 umrl. Schmittin-gen je ponovno trdil da zna sijajno ponarediti vsako novčanico tako. da mu ne more nilnV priti na sled. Rnpnik in Schmittingen sta si zelo veliko in tajno med seboj pogovarjala. (*e je kilo prišel, sta takoj umolknila, če so ju poslušali .pa --ta govorila o fotografiranju. Leta 15»2.~> sta prišla Rupnik in Potočnik k Ivanu Zupauičtt. posestniku v, Slovenji vasi pri Ptuju. ter mu ponudila delati denar, če ju vzame na stanovanje in hrano. Potem sta Rupnik in Potočnik menjaje stanovala po Ptujskem polju in kmalu je začel po Ptujskem krožiti ponarejen denar, celo dolarji. Potočnik je bil že leta 1909 obsojen na 1"> let težke ječe radi ponarejanja bankovcev in j« bil torej na tem polju sodišču žr znan kot strokovnjak. Najprej ji bil izsleden -T uri j Potočnik, kate rega so na zvijačni način orožniki aretirali v noči na 10. maja 192* v Dobrovcih pri posestniku Fran cu Spuraju. Potočnik se ni tako. udal. ampak je proti orožnikom streljal. Aretacija se je izvršila m ta način, da je orožnik Rebulj Po točnika obstrelil. Tekom preiskave šele so izvede li tudi za Potočnikovega pomajra ča Franca Rupnika. ki je tako. priznal, da je ponaredil 5-dolarsk bankovec, vendar pa se izgovar jal. da tega ni storil v goljufivem namenu, da bi spravljal denar -v promet. Ilotel je le poskusiti, čt se res. tla denar ponarediti foto grafičnim potom in bi bil v tem slučaju potem ovadil Jurija Potočnika. Bil pa je poprej aretiran. Iz kazalo pa se je. da je bil Rupnik med sotrudniki najinteligentnejši vedno tajinstven in sam zase za prt, in se je izdal šele takrat, ka dar je videl, da ima pred seboj po polnoma zanesljive ljudi. Tudi s< je dognalo, da je hodil skupno ; Potočnikom kupovat v Maribor l trgovcu Iv. Turu kemikalije za po narejanje denarja. Po zadnji porotni razpravi dni 16. in 17. junija 1^27. pri kater je bil Rupnik oproščen hudodel stva ponarejanja bankovcev, ob sojen na tri mesece zapora, je Ju rij Potočnik, ki je prej simulira umobolnost, obširno priznal skup no ponarejanje z Rupnikom in na vedel nove okolnosti glede Fran ?a Rupnika. zlasti to, da j? kupil1 neki tiskarni v Mariboru tiskar ski stroj za izdelovanje razglednic Zato je bila na predlog državnegj pravdništva dovoljena ohnova zo per Franca Rupnika. Porotniki so z 8 glasovi potrdil krivdo, nakar je bil Rupnik obso jen- na 9 let težke ječe. Kupljen tiskarski stroj, s katerim je p< Tsej vrjetnosti Rupnik izdelova bankovce, je nato orožništvo ns Dravskem polju našlo skritega pr nekem kmetu. Kot priča je bil za slišan danes tudi Janko Tavčar ki je potrdil, da je jamčil tiskam kot porok, da bo Rupnik plača kupljeni stroj. Smrtna. obsodba. Pred novomeško poroto se je JI marca odigral epilog krvavega zlo čina, zavratnega umora progovn« :ga čuvaja Angela Gortana iz Se-miča. V noči od 14. na 15. septembra !<>26 je pri vozil e.koli 3. na postajo Semič |M)tniški vlak iz <*V-nomlja. Strojevodja je opazil, da stoji pri uvoznem znamenju ročica na prosto, dočim je rdeča luč kazala na "stoj". Postajni načel-nik je nato telefoniral na čuvajnico 28. kjer je im*'l nočno službo Angel tiortan. l-'uvajiiiea ni od-I z val a in načelnik je sam odšel tja. Našel je Gortana mrtvega ^ strelom V sejiee. Preiskava je pokazala, da je bil Gortan umorjen in orožniki so tozadevno usmeriii poizvedovanje. Kt r je bilo splošno znano, da zakonca nista živela v harmoniji in ker je im.-Sa žena tjubavno raz-j merje z delavcem Francem Kap-Išem. j«1 bil upravičen -sum. da sta ga ta dva spravila s sveta. Oba sta |bila aretirana in sta fw» dolgem »odločnem tajenju naposled prizna-' h*, zb čin. Kap> je bil pri Gortanovih na hrani in stanovanju od leta i dalje. Gortanova nista živela baš v | najlepši slogi in žena Alojzija j«-Kapšu često tožila, da tako ne mo-| re dalje iti. Njen mož da skraj-I no razburljiv in da si bo š«' sam : končal življenje. Obenem je priče-1 la ljubimkovati s Kapšem. Komaj tl9-letni France j<- kmalu padel v ! njene mreže, imela ga je pr-polno-rna v oblasti in bil je popolnoma i pod njenim vplivom. Prigovarjala . mu je. naj Gortana spravi s sve-, j ta in mu kupila tudi samokres, i j Fant je nekaj časa okleval, ker pa . mu je Gortanova venomer pihala .'na dušo ter mu celo grozila, da n-» bije njega, če on ne bo njenega . moža. se je vdal in v noči od 14. . na lfj. septembra Gortana ustrelil, i Pri razpravi, kateri je prisostvo->| valo ogromno občinstva, je Kapš - vztrajal pri svoji izpovedi, dočim i je Gortanova svečano zatrjevala, t da je nedolžna. 1 Zaslišane so bile številne priče, j ki so večinoma obremenile Gorfa-j novo. Razprava je končala pozno - v noči. Porotniki sc potrdili prvo - vprašanje o krivdi Franca Kapša ' glede zavratneotolažila.'— Moja gospodična Raimajer najde tudi na meni vsakovrstne stvari. — Jaz pa . . . Umolknila je ter iztrgala kislico. katero je pričela žvečiti. — Alt ima tvoj oče še vedno tako blesteče oči * — jo je vprašal. Prikimala je in njen obraz se jr razsvetlil. — Ti imaš zelo rada. -— svojega očeta? Najprej se je presenečena ozrla vanj. kot da ne razume njegovega vprašanaj. a nato je menila, da ga ima zelo. zelo rada. — In on tebe tudi? — Oh! Odtrgal je istotako kislico ter pri tem vzdihnil. — Zakaj pa vzdihuješ.' — ga je vprašala. Menil je, da mu pride včasih kaj na misel, nakar je smeje vprašal, če jo njen oče še vedno vzame v naročje, kot takrat, ko je bil on v "beli hiši". Zasmejala se j.- ter rekla, da je sedaj že velika deklica. — Da. to je bil lep dan. — je rekel. — in jaz sem sedel na drugem kolenu. Kako majhna sva morala biti takrat! — In neumna sva bila. da se Bogu usmili! — je odvrnila ona, — če mislim na 1«>. da si hotel žvižgati, a nisi mogel. — Ali se spominjaš? — jo je vprašal in njegove oči so žarele v zavesti njegove sedanje umetnosti. — Seveda, in ko m šel proč. si priletel še enkrat nazaj in — veš kaj še ? Natančno se je spominjal. — Danes znaš gotovo dobro žvižgati. — se je smejala. — v najini starosti ni to nikak junaški čin. ker znam celo jaz. — Pri tem je namrdnila ustnici na smešen način. Njega je bolelo, da je tako omalovaževala njegovo umetnost in razmišljal je. če naj sploh opusti od sedaj naprej žvižganje. — Zakaj molčiš? — ga je vprašala. — Ali si mogoče tudi truden ? — Ne. a ti — kaj? — Da. pot v pesku in opoldanski vročini nie je izmučila. — Potem pojdi k nam v hišo in odpočij se. — je vzkliknil ble-stečih oči. kajti spomnil se je veselja, katero bo občutila mati ob pogledu nanjo. Ona pa se je zahvalila. — Tvoj oče nas ne mara. — je rekla mama in vsied tega tudi ne' ^nieie priti v Helencnt^al. — Tvoj oče bi me mogoče spodil z dvorišča. Zardel je, ko je odvrnil: — Tega bi oče pač ne storil. — kljub temu se je zelo sramoval. Vrgla je pogled na posestvo Pavlovega očeta, ki je ležalo komaj tristo korakov vstran. Rdeči plot sc je blestel v solnčnem svitu in celo sivi. razpadli skednji *o blesteli bolj prijazno kot ponavadi. —- Cisto lepo je pri vas. — je rekla končno ter si zasenčila z levico oei. O. da. — je odvrnil in srce se mu je napelo od ponosa. — in lia vratih skednja je pribita sova. — Še dosti lepše pa bo pri nas. je dostavil po kratkem odmoru zelo resno, _ ko se bom jaz polastil gospodarstva. Nato pa jc pričel razlagati svoje načrte glede bodočnosti — Pozorno je poslušala in ko je končal, jc rekla naenkrat; — Trudna sem, — moram se odpočiti. Napravila je kretnjo kot da hoče sesti na rob jarka. — Ne tukaj v solnČni vročini. — jo je posvaril. — Pojdi, po-iKČiva kak brinjev grm. Podala mu je roko ter se pustila vleči preko trate, ki je bila polna krtin in ki ,je imela proti robu gozda posamezne brinjeve grme. i Pod prvim grmom je počepnila, da je senca skoro popolnoma r vila njeno nežno, ozko postavo. — Tukaj je še dovolj prostora za tvojo glavo, — je rekla ter pokazala na krtino, ki se je še nahajala v okrožju sence. ' I/Jekni! se je na trato, z glavo na krtino in s čelom, pokritim z robom njene^obleke. Vsa izmučena se je naslonila v tišino grma. da najde opore v vejah. 1 ~ Igle me prav nič ne zbadajo, — je rekla nato. — Mislim, ua bi lahko celo šla skozi seč trnuljčice. — Ti mogoče, a jaz ne. — je odvrnil ter dvignil oči proti njej. Mene je dosedaj zbodel Še vsak trn. ker nisem princ iz pravljice temvee raztrgan mladič. — Ro že vse dobro, — «a je potolažila. — Ne smeS ae vedno udajati žalostnim mislim. Hotel ji je nekaj odvrniti, a manjkalo mn je pravilnih besed za lo m ko je zamišljeno dvignil pogled, je priletela mimo po sinjem i.ebn lastovka. Nehote je zažvižgal, kot da jo hoče privabiti, a ker m pnsln, je zažvižgal drugič in tretjič. Elsbet se je zasmcjala, a on je žvižgal naprej. — izprva nc da v, vedel kako ali mislil zakaj. Ko pa je prihajal ton za tonom z njegovih ustnic, se m« zdelo kot da je postal naenkrat zgovoren in kot da more izključno le na ta način izraziti, kar mu je težilo srce in za kar bi ne našel z besedami nikdar poguma ... Vse to. knr ga je žalostilo in kar ga je skrbelo, je prišlo na can. Haprl je oči ** takorekoč poslušal, kar so govorili glasovi. Vr-ijufci v nebesi Ji. prevzel besedo mesto njega ter pri- a^M^lfcill^lH^fe cel° t0> &lede česar u Bi bil niti sam na jasnem. r * ?yt :tnttr. ^ »J-.*.- . —ii .- — - .. -» V Milanu bodo postavili na čast papežu Piju kip. ki ga vidite na sliki. Kip je izdelal znani laški kipar Enrico Quattrini. - _ --- ■ Ko je odprl oči. ni vedel, kako dolgo j»- ležal in žvižgal, a videl je, da Elsbet joče. — Zakaj jočeš? — je vprašal. Nobenega odgovora mu ni dala, si obrisala z robcem oči ter se' (i vignila. Molče sta korakala nekaj časa drug poleg drugega. Ko sta dospela do gozoda. ki je ležal gost in teman pred njima, je obstala ter vprašala : 1 — Kdo te je naučil to? — Nikdo. — je odvrnil. (Dalje prihodnjič.) ANDRE BIRAliEArT ~ Kleptomanka. On in ona sta bila naravnost krasen parček. Imela sta vse. kar je za srečo potrebno: oba mlada.] simpatična, zdrava In živahna; živela sta v najlepši sloiri. Ona je bila zelo lepa ženska, on pa tudi i odličen dečko, poleg tega pa še o-" ha bogata, brez ambicij, brez so-' Vodnikov in brez otrok. Torej vte-! lešena sreča, kakor sem rekel. Žalibog pa je to srečo kalila njena hiba. On;^ je bila tatica! Ne! Kaj pravim! Oprostite ta hrutal-Ini izraz. Bila je kleptomanka. | To je silno bedasta bolezen. — Pravijo, da obstojajo nesramne bolezni. Ta njena bolezen sicer ne j spada med take neizpovedl jive bo-' . lezni. a kljub temu je bolj ogab-na od vseh drugih. Ne vem. ali bi bilo gospodu Bellepresu ljubše, daj bi imela njegova žena mesto te ka-i jtero onih nesramnih bolezni, to (pa vem prav gotovo, da mu je bilo; j neznosno, naravnost odurno, biti mož kleptomanke. Zlasti za njega, ki je bil znan kot skrajno skrupu-lozen v Častnih zadevah. | On tega ni takoj zapazil. Kakor mnoge njene sovrstnice. si je tudi gospa Bellepres preganjala dolgčas s tem, da se je šetala po prodajalnah in skladiščih, razgledovala razstavljeno blago in poskušala nove obleke. Gospod Belle-,pres je bil do šeste ure zvečer za-I posten v pisarni in končno se ,za moškega niti ne spodobi, da bi se izprehajal po prodajalnah in pred izložbenimi okni. Tega mnenja je bil tudi gospod l Bellepres. Tavanje po prodajalnah j in skladiščih je svoji ženi rad pre-lpuščal ip to tembolj, ker se mu ni bijo treba bati, da bi ga z nepotrebnimi nakupi minirala. Vsak mesec.jj je dodelil okroglo svoto, ne premajhno, pa tudi ne pretirano. iz katere -je- lahko krila šfvoje male ženske potrebe. Faktično pa njegova žena nikoli ni prišla praznih rok domov. CWo se mu je zde-jlo celo čudno, kako spričo take po-ttrate sploh izhaja s tem denar-t jems. zlasti še. ker je bila pri naku- Ipovanju zelo nerodna; posebno kadar je bilo treba tudi za njega kaj I kupiti, ('e bi jo naprimer naprosil, naj mu prinese s seboj sest mehkih ovratnikov št. 39. je lahko iza trdno računal, da se bo na ve-ičer vrnila s samo enim ovratni- Ikom št. 43. Nekega večera pa se je gospa Bellepres vsa preplašena vrnila s svojega- običajnega sprehoda. Vsa drhteča ja padla svojemu možu o-koli vratu in ga jokaje prosila : — Ljubi, dragi, varuj me. ščiti me! Tako me je strah. Nehote sem se ozrla in na vogalu zapazila, dami sledi on ! Spoznala sem ga! Imel jc svoj običajni beli ovratnik, dol-go suknjo. Sledil mi je. oh. zašle-1 d o val me je. — A kdo vendar? — Orr. nadzornik, ki stoji pri i vratih in pazi. In med jokom in solzami je te-ga dne prišla resnica na dan. Morda je bila to prirojena bolezen. — Četudi so jo vedno učili: — ne kradi. — je kradla, od kar se spominja : očetu in materi, sestram in prijateljicam, kradla celo oni dobri starki, ki je na vogalu prodajala sladčice. Kradla je vse. kar ji je prišlo pod roko : bonbončke. svinčnike, denar, a to ne iz pohlepnosti. Takoj nato je okradene obsula z darovi. Vsako leto je bogato obdarovala. prodajalko slaščic ter ji je [naravnost vsiljevala darila: — Da. gospa, morate vzeti! Vsako leto sem vam jemala slaščice in potice, ne da bi vi to zapazili! Bilo je nekako bolehanje. Bolezen je pojenjala, pa se je zopet ! iznova pojavila z dvojno silo. človek si lahko misli, kako nevarna j so bila za gospo Bellepres ona velika trgovska skladišča, kjer si je vsakodnevno ogledovala različno ■ blago. Dokler je bila še mlada deklica, ni nikdar smela sama z doma. — i Vedno je bila v spremstvu matere j ali koga drugega nadzornika. — I Takrat tudi ni občutila tako vročih želj jh> tujem blagu kot sedaj, odkar je omožena in se dan za dnem prosto giba. |io trgovinah in skladiščih. / — Ti me ne moreš razumeti, — i je tožila svojemu -možii. -— To jc j močnejše od mene. Nehote se mi j iztegne roka in stisnejo _prsti, ki j so zagrabili zazeljeni predmet, v i pest. Ko vstopim v trgovino, si že .vnaprej pripravim denar, da bi ! plačala. Ko pa imam blago v roki. ne moreni na to niti pomisliti. Ni nobenega izhoda! Moram krasti. — Nesrečnica, kaj ne pomisliš, da bi te mogli zasačiti ter da bi te prijeli in odvedli na policijo? — V.tistem trenotku ne mislim . v v w m nieesar. Cesto se mi sicer dozdeva, da že enti mroko na svoji rami, da me nekdo stiska za zapestje, da ,rae stresa. . . Oh, zdi se mi, da moram od sramote uweti. . . . r— I — Jn vendar,te to m* odvra- j ča. . . ? j — Nc. dragi. Baš ta strah, to I me bodri! j * tiospod Bellepres je bil zaljub-j ljen v svojo ženo. tako zaljubljen,-da bi brez nje ne mogel živeti. Ni ;ra odvračala niti njena čudna bo-j lezen. ki mu je noč in dan težila dušo. I — Draga, zaklinjam te. spomni se. ali si ovratnik, ki si mi ga včeraj prinesla, tudi plačala? Ona prisega, da ga ni ukradla, a vendar si ga on lic upa nositi, boječ se. da ga prvi. ki ga sreča, ustavi sredi ceste in jkizovc na policijo. Poleg tega pa je imela njegova žena še sicer hvalevredno navado, da je ob vsaki priliki obdarovala svojega moža « kako malenkostjo. Bil je to res ljudski o-bičaj in sredstvo, ki ga prisili, da stalno misli nanjo. Toda sedaj, ko( je spoznal bolezen svoje žene. se jc gospod Bellepres preplašen iz-praševal. ali je vse to. kar mu je tekom dveh. treh let darovala, tudi plačano? Neko noč, ko sta bila tesno objeta in je zašumela njegova svilena spalna srajca, ki mu jo je baš prejšnji večer poklonila, mu je sredi objema nenadoma zašepetala na uho: — Ko bi ti vedel. . . To srajco. . veš. nekega dne v splošni gneči. . . Samo za težko, masivno pohištvo je bil siguren, da ga ni brez plačila odnesla iz kake trgovine. Bellepres si je resno prizadeval, da bi svojo ženo ozdravil. Skušal jo je prepričati, da je le od nje I odvisno, da sc tega odvadi. Toda' vse zaman. Zato se je končno odločil. da prepove ženi vsak nakup in vsak i/.prehnd po trgovinah. Bilo je mnogo joka in krega. — Mar naj prosim kako prijateljico. naj kupi zate — spodnje hlače? j Končno je tudi onlividel. da je to nemogoče. Sklenil je. da opravi vse nakupe sam. vsaj dotlej, dokler bolezen pri ženi ne pojenja n izgine popolnoma. Res. ni bilo , prijetno kupovati svilene kombi-neže. čipke, prozorne nogavice itd. stvari, o katerih sicer ni imel veliko pojma, toda za ženo se je rad žrtvoval. j Tri mcsece je bil takorekoč su-j ženj svojega gospodinjstva. Kon-• eno se mu je dozdevalo, da se jc žena pomirila. Za poskušnjo jo je par dni pustil zopet samo na izpre-j hod in res mu ni ničesar prinesla domov. Bil je ponosen in vesel, da j je stvar tako lepo uspela. Zvečer, ko sta bila sama, jo je proglasil zal ozdravljeno. j Naslednjega dne je bila zopet sama svoja gospodarica. — Brez' skrbi je lahko posetila* trgovine, j brskala po blagu in izbirala. Kaka slast za žensko, ki je bila tri me-j sece takorekoč odrezana od sveta! j Ko se je gospod Bellepres vrnil j zvečer iz pisarne, je našel na svoji mizi dragoceno zlato dozo — dar svoje žene. j Zla slutnja ga je. obšla. Začel ji( je prigovarjati in med solzami mu je priznala, da jo je izmaknila v J največji prodajalni. Do skrajnosti potrt se je g. Bellepres odpravil naslednjega dne k lastniku in mu zadevo razložil. Kdo pa popiše njegovo presenečenje, ko se je izkazal, da je bila doza pravilno prodana in pravilno plačana. Na-daljna poizvedovanja so dognala, da so bili plačani vsi predmeti, ki jih je prinašala domov. Mož je i-mcl eno zadoščenje: njegova žena ni trpela na kleptomaniji, toda je imela mnogo hujšo, mnogo težjo,' neozdravljivo hibo: bila mu je kleptomanka v ljnbezni. Strela ubila dva otroka. V gornji Hercegovini je divjala v zadnjih dneh nevihta; grmelo je in lilo kakor iz škafa. V selu Dobrigošču je strela udarila v hišo Tri pa Antiča ter ubila dva o-troka. ki sta se igrala v sobi Rot ditelja, ki sta se nahajala v prvem nadstropju, sta ostala nepoškodo-' vana. Prijatelj delavca PAIN-JEXPELLER SUtu im ni kot 50 tat, i «tajte u trtralikt aaakt j „ sm«, ** v .i - m a t Kretanje jiarttiko* > Shipping 2. april«; France. Havre — SKUPNI IZLET 5. aprila: Berensaria, Cherbourg. t. aprila: Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bra-tnen. 7. aprila: Westphalia, Hambur* t. aprila: Levfathan, Cherbourg; Muen<^ien. Cherbourg-, Bremen. 12. aprila: Martha Washington, Trst. 13. aprila: UauraLanla, Cherbourg. 14. aprltai - Albert Ballln, Charbourg, Hamburg. 15l aprila: i 'Olympic, Cherbourg. 16. aprila: Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 19. aprila: . Ueliunce, Cherbourg Hamburg. 20. aprila: Atiuftaiiia, Cherbourg; Geo. Washington, Cherbourg, Kremen. 21. aprila: ! New York, Cherbourg, Hamburg. ; 22 parila: CuluiiLliua, Cherbourg. Bremen. j 23. aprila: I'iirK Havre; Majestic, Cherbourg. Ton-k Bremen. 27. aprila: Rti nifurla. Cherbourg; Pr*-s. Ilard-Ing, Cherbourg, Bri-men. 28. aprila: I>euLnchla.n<1l Cherbourg, Hamburg , 30. aprila: l^eviathan. Cherbourg; Franc®. I Havre; Bremen. Ch«-rboutg, Bremen I 4. maja: Mauritania. Cherbourg: Prestrteni Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 5. maja: Cleveland. Cherbourg. Hamburg V JUGOSLAVIJO Nizke cene za tja in nazaj v tretjem razredu Po Zagreba in nazaj: $198. do $310. V Beograd in nazaj — $198.50 dc $210.50 Veliki paraiki za vaz,— ▼ključno Majestic "največji j-*rn!k na •vetu", Olympic. Homeric, Beigen. land, t.apland. Pennland. Arabic itd. Vi lahko obiščeta domovino ter se vrnete v Združen- drtave s emeriSKlm vladnim dovoljenjem. Vpra-iajfe pooblaZteie r.gente ail WHITE STAR LOT BED STAB LINE INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE COMPANY 1 Broadway, New York KNJIGO KAKO SE POSTAXE AMERIŠKI DRŽAVLJAN imamo zopet v zalogi. Stane 25»/. Onim, ki so jo medtem naročili, smo jo že odposlali. Uprava Glas Naroda, B2 Cortlandt St., New York City. POZOB BO JAKI! VODNIKOVA DRUŽBA nam jc poslala Se 25 zbirk svojih knji«^, Ki jih lahko naroče rojaki po $1.-50 zbirka. To so štiri knjige — dva romana in dve knjigi poučne Vsebine. "Glas Naroda", B2 Cortlandt St., New York City. Prav vsakdo - kdor kaj iice; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —# MALI OGLASI v "Glas Naroda**. Pozor čitateljL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. C. maja: Berlin. Cherbourg, Bremen. 7. maja: Olympic, Cherbourg. 10. maja: Pres \VH*on. Trat SK1TP.V1 1ZI,ET 11. maja: Aqultanl*. Cherbourg. 12. maja: Hamburg, Cherbourtr. Hamburg: Muenehen, Cherl«ourg, Premen. 14. tnaja: Parl.i, Havre. SKUPNI IZLET 17. maja: Perengarla, Cherbourg; Columbua. Cherbourg. Bremen. 18. maja: Grorce Washington. Cherbourg. Bremen. 19. maja: Westphalia, Hamburg. 21. maja: I„e\-Jathan. Cherbourg: france. ITaT-re; I>erfflinger, Uretnm. 24. maja: Mrtrtha Washington. Trat; Paliance, Cherbourg Hamburg. 25. maja: Mauritania, Cherbourg; President Harding, ' Cherbourg, Bremen. 29. maja: Ail>ert Italltn. Cherbourg. Hamburg 2fl- maja: Olympic, Cherbourg: nepubllc. Bra-men. Cherbourg. 31. maja: Aiiuitxnla. Cherbourg: ThuHngla. Hamburg. 4. junija: Paris. Havre. Zi. Junija: Pre*. Wilson. T rut SKI'PN'l IZLET' 2. Julija: lie «le Franre, Havre. — SKI'PSI izi.rrr 5. avgusta» Pie.siflent Wil*on, Trst — SKPPV! 1ZLKT FRENCH LINE Cospagiii Geienl* Trnsatiaitiine V EVROPO ZA VEIKONOC! Slavni parmk na olje FRANCE ODPLUJE IZ NEW VORKA 2. APRILA ob 11. dopold. preko HAVRE — pnstaniUe Pariza. > PI?H>RPŽITE Si: NASKir' VSLIKO-VV-XEMI" IZI.KTP V JUGOSLAVIJO Potujte udobno m razkošne m poceni.' Vj.racajte svojejja aeent.i zn j»< drub- | n*L»ti. I>R!*r;.\ oftl'LITJA , PARIS 23. aprila; 14. maja FRANCE 30. apri »; 21. maja t FRENCH LINE ■T Kako se potuje ▼ stari kraj in nazaj v Ameriko. ~ Kdor ]• namenjen potovati r •tarl kraj. Je potrebno, da Je pontes o potnlb listih, prtljagi fn drugih atvareh. Valed na Se dolgoletno lxknSnje Vam ml samoremo dati najbolj!« pojasnila in prlitoroCamo. vedno le prvovretne brzoparnlke. Tudi nedrlavljanl nauiejo potovati ▼ stari kraj, toda preskrbeti ■i morajo dovoljenjfa all permit !■ Washlngtona. bodisi ca eno leto all • mesecev ln se mora delati pro- injo rsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Wasbftnf> ton, D. G. na geaeralega. nasatnf-Ikega komisarja. Glasom odredbe, id je stopila v veljavo SL Julija, 1»24 se nikomur i več ne poflje permit po pakti, ampak ga mora Iti iskati vsak posilee osebno, bodisi v najblllnjl naselni-i BU o rad aH pa ga dobi v New Toku pred od potovanjem, kakor kedo ▼ proflnjl zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuj« na svojo lastno odgovornost. | Kako clobiti svojce Is Kdor Celi dobiti sorodnika ali svojce Is starega kraja, gaj nam prej plie aa pojasnila. Is Jugoslavije bo prlpufičenib v tem letu 871 priseljencev, toda polovica te kvote Je določena sa ameriffke državljane. ki Sele dobiti sem tarife la otroka od 18. do 2L lata In pa at poljedelske delavce. Ameriški dSavijanl pa samorsje dobiti sem Sene in otroke do 1& Ista bres da bi MU Meti v kvoto, potrebno pa Jo delati proinjo v Wasfc-tagtoA. Predno podveaaaota kaki ksraf. pmta nam. FRANK SAKSER STATE BANK ts COKTLANDT R, NKW TOK i—^^H^^—mmm^mmm^, ROJAKI, NAROČAJTE 8E HA "GLAS HA&ODA"f NAjysejZ ^ratex^ianEVKi^ ^ zdm, PRŽAVAS.