SAVINJSKI VESTNIK LETO IV.. ŠTEV. 12 CELJE, DNE 24. MARCA 1951 PMtmiAa plaêana т fotoTijiJ ÇLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJA CELJE-OKOLlCe" IN OKRAJA ŠOŠTANJA POSAMEZNA ŠTEVILKA 2.50 DIN Prad I. kongresom Gasiiske zveze Slovenije Delo in uspehi celjskih gasilcev v eoboto dne 24. februarja 1951 eo celjski fatilci polagali obračun svojega dela v novo- zgrajenem ¿asilskem domu v Oaberju. Poleg novoizvoljenih '¿5 delagatov iz vseh društev, eo ee skupščine udeležili ie predsednik Ga- silske zveze LBS tov. Matevi Hace in po- močnik poveljnika Gasilske zveze L.BS tov. Bozman France. Po otvoritvenem pozdravu. Izvoliti delov- nega predsedstva in podajanju poročil so delegati izvolili nov odbor. Izvoljen Je bil z malo spremembo star odbor. Za predsednika tov. Konej Jože, za poveljnika tov. Javornik Pavlo in za sekretarja tov. Mauer Franjo. Celjski gasJlci so bili v lanskem letu budno na straži. Na 37 kvadrat, metrov razsežnem področju okraja Celje-mesto Je sedem prostovoljnih gasilskih druitev. Pri skupnem itevilu 2.706 zgradb, odpade na eno društvo 389 objektov. V društvih je včlanjenih 208 članov opera- tivcev in odpade na enega gasilca 13 ob- jektov. V razmerju napram številu prebival- cev pride od vsakih 112 prebivalcev en ga- silec operativne službe. Od prostovoljnih gasilskih društev pose- dujejo itiri društva gasilske domove. Od teh sta dva domova stara več desetletij, mesto Celje ima dom od leta 1932, društvo Ga- berje od lanskega leta, dočim Je gasilski dom v Zagradu v surovem stanju gotov, v Lokrovcu pa je dom dograjen do višine strešnega stola, na Ostrožnem pa je pri- pravljenega le nekaj gradiva. Л'ајв so se po društvih vršile po načrtu ter je bilo 88 suhih, 77 mokrih in 37 redovnih vaj. Za strokovni dvig članstva je bilo prireje- nih 131 strokovnih predavanj. Poleg tega je bilo 28 predavanj politične vsebine. Posa mezna društva so priredila tečaje тл iz- prašane gasilce, Mestna gasilska zveza pa je v Jesenskih mesecih izvedla tečaj za ga- silske podčastnike. Dogodki na požarnem področju so nareko- vali 18 nastopov pri gozdnih požarih in 25 akcij pri ognju raznih objektov. Pomoč je bila nudena tudi pri večji prometni nesreči. Skupno je sodelovalo pri požarih 792 ga- silcev z efektivnim delom 3225 delovnih ur. Kar se tiče osebne opreme nam primanj- kuje delovnih oblek in obutve. Najbolj pe- reč problem pa so gasilske cevi in bo tre- ba tu najti nek izhod, ker drugače bomo gasilci samo za parado, v primeru večjega požara pa ne bomo mogli nastopiti. V preteklem letu smo imeli premalo po- vezave z množičnimi organizacijami in ko- ordinacijskim telesom pri ZB. Premalo smo polagali pažnje tudi izv^n armijski vzgoji. Ni namreč dovolj, da znajo gasilci sanio pogasiti ogenj, temveč morajo tudi poznati delo PAZ, BK itd. Gasilsko organizacijo čakajo v letu 1951 velike naloge, predvsem morajo svoje čete izuriti, da bodo v slučaju potrebe kos vsem nalogam. V naših vrstah je treba vzbuditi zavest ljubezni do domovine in zaupanje v naše vodstvo. Tudi iM>sa,mezna društva so se izlcazala. V preteklem letu moramo reči, da se je delo v Mestni gasilski zvezi in društvih, ki spadajo v našo zvezo precej poživilo. Dokaz temu je porast članstva za približno 100 čla- nov, tekmovalni uspehi v okvirju Mestne gasilske zveze in v tekmovanju po programu Gasilske zveze LBS. Ponosni smo lahko na uspehe Prostovoljnega gasilnega društva Gaber je, ki je dogradilo tako lep dom, da je eden naj- lepših v Sloveniji. Mnogo truda so vložili v ta dom, ki je bil zgrajen v rekordnem času. Največ zaslug za ta uspeh ima tov. Koštomaj Karel. Drugi uspeh je dograditev gasilskega doma dlruštva Zagrad-PečovnJik Danes stoji ta dom pod streho in v že iz- goiovijeui gara<:i je pripravljen avto z ga- siiniia oroujem, aa poniti biunjemu na po- moč. Zatiiug pri grauuji ima največ tov. Xovorniii .luke, kajti če bi njega ne biio, bi tuui dom se ne bil pod streho. Poleg tov. xovornika zasluži priznanje in pohvaio ie tov. Puinik Ciril, Bauman Jbranc in i:'aut- ner Jože. Mestno gasdlsiko društvo se ponaša H svojim novim gasil&idm avtomobilom Iz stare karoserije so celjski obrtniki, člani gasilstva, napravili moueren gasilsiu avto, pa tudi člani aruštva so vložili vanj mnogo truda. Glavno skrb pri tem je imel tovariš Spes Tone, ki je požrtvovalno zbiral potre- ben material. Avtomobil je vzbudil mnogo zanimanja na razstavi lokalne industrije v avgustu 1950 in drugje, kjer se pojavlja. Tudi gasilci telunujeijio Na redni letni skupščini v februarju 1950 je društvo Lokrovec napovedalo tekmovanje vsem društvom naše zveze in objavilo tek- movalni načrt. Mestna gasilska zveza je tek- movanju posvetila vso pozornost in imeno- vala tekmovalno komisijo, ki je določila toč- kovnik ocenjevanja. Tekmovanje je trajalo od 1. III. do 29. XI. 1950 in se je trikrat ocenjevalo. V letnem merilu Je doseglo v okviru MGZ prvo mesto društvo Gaberje s 995 točkami, drugo mesto Lokrovec s 909 točkami in tretje mesto Zagrad s 874 točkami. Za dosežene uspehe so društva prejela lično izdelan« pohvale. Tekmovanje po programu Gasilslie zveze LRS Tudi temu tekmovanju smo se v celoti priključili. Tekmovalni program je obsegal IS točk, tekmovanje pa je v naši zvezi zelo poživilo delo posameznih društev. Vsa dru- štva so se vsestransko pripravila na tekmo- vanje, ki smo ga zaključili v nedeljo dne 18. februarja в 100% udeležbo društev. Oži-, vela so naša orodiiča, prečistilo, popravilo se je orodje, osebna oprema se je izpopol- j njevala in čistila, s številnimi vajami je moštvo obnovilo delno pozabljeno snov iz gasilske stroke. Društva so pri tem tekmovanju dosegla naslednja mesta: . 1. Celje- mesto, 2. Lokrovec, 3. Zagrad-1 Pečovnik, 4. Gaberje, 5, Ostrožno, 6. Lopata, 7. Babno. Tekmovanje gasilskih edinic ljubljanske: oblasti I je bilo izvršeno v nedeljo 11. marca 1951 v Ljubljani. Za to tekmovanje je naša zveza postavila naslednja društva: Za težko kategorijo (brizgalno 800 Utrov) desetino iz prost»T*lJB*C» gasilskega dra- itra CelJe-mMt*. Za lahko kategorijo (brizgalno 400 litrov) desetino iz prostovoljnega gasilskega dru- štva Lokrovec. Za ročno črpalko desetino iz prostovolj gasilskega društva Lopata. Tekmovanje se je vršilo v Ljubljani pri Bežigrajski šoli in je bilo tehnično zelo sla- bo pripravljeno. Prijavilo se je 11 društev, od katerih pa so tekom tekmovanja štiri od- stopila. Zastopane so bile Okrajne gasilske zvezo Cejje-okolica, Kamnik, Ljubljana-oko.^ licR in Celje-mesto. .> Rezultati tekmovanja so: t Prvo mesto v težki kategoriji Celje-mest« s 236 točkami. Prvo mesto v lahki kategoriji Lokrovec s 214 točkami. »„ЈГ"" mesto z ročno brizgalno Lopata s 206 točkami. S tem tekmovanjem so naši gasilci poka- zali, da so dobro iivežbani in se zasluženo smagali. Visoha volilna udeležba - manifestacijo naše enotnosti Po podatkih oikrajnih in mestnih volilnih komisij so bili pri nedeljskih volitvah v ljudsko ekupščino LR Slovenije doseženi naslednji rezultati: Okraj Celje-mesto Celje-okolica Šoštanj Stanje volil, upr. na dan volitev \ 16.145 50.933 17.9Г0 volilo volivcev 15.83é 49.094 17.478 volilo % 98,0? 96,39 97,26 glasovalo volivcev 15.324 46.420 16.934 za kand. OF % 96,87 94,55 96,89 glasovalo za č. sk. % 3,22 5,45 3,11 KAKO SO POTEKALE VOUTVE V CELJU Na predvečer so mladinci na Starem gradu zažgali velik kres. Mesto je bilo v zastavah, volišča okinčana. Zgodaj zjutraj so zbudili Celjane »Prešernovi« godbeniki in godba iz zvočaikov. Mnogi solivci so že pred šesto uro čakali na volilne komisije. Največji naval je bil v jutranjih urah. Volivci so množično prihajali na volišča. Potek volitev nas je presenečal. Kmečki predel Tremerje nas je tudi že navadil na to, da je vedno med prvimi. Tudi volitve so že zaključili okoli enajste ure. Presene- tili so nas Košničani, ki so se tokrat dosti bolje izkazali kot pri prejšnjih volitvah. Prav tako volivci Spodnje Hudinje in Zagrada. Zagrad je pri vo- litvah v osnovne organizacije OF bil med zadnjimi, tokrat pa se je zelo nopravil. Mnoge volilne enote v mestu so zaključile volitve že v dopoldanskih urah. Mladina mesta Celja je bila zelo ži- vahna na dan volitev. Prva je izpol- nila državljansko dolžnost, nato pa je kolektivno -šla na prostovoljno delo. Delalo je okoli 200 mladincev. V OKRAJU CELJE-OKOUCA Tudi v okraju Celje-okolica so vo- litve potekale zelo dobro, kar se je dalo slutiti že iz predvolilnih sestan- kov. Zlasti v industrijskih središčih so morali volišča odnreti že pred sedmo uro. Niso bila redka volišča, kjer io volitve zakliučili že v zfi-odniih jutra- njih urah. Tako so v Zadobravi pri Äkofji vasi že ob osmih zaključili vo- litve, v Škof ji vasi pa ob 10. uri. Zlasti so se izkazali gasilci iz Škofje vasi. ki so šli zjutraj kolektivno na volišče, zatem pa so odšli na gradnjo gasil- skega doma. Pri delu jim je igrala godba sindikalne podružnice iz Žele- zarne Štore. Y Dobrni so zaključili volitve tudi ob lO.uri. V Domu onemoglih v Grmov- ju so zaključili volitve že ob 8. uri. V Debru pri Laškem so se udeležili volitev vsi že do 9. ure, v Laškem (volišče desni breg) pa so zaključil volitve ob 10. uri. V Št. Pavlu pri Pre- boldu je do 10. ure glasovalo že okrog 80% volivcev na vseh voliščih. V Do- berteši vasi je bil na volišču v dopol- danskih urah takšen naval, da je ime- la volilna komisija polne roke dela. V Podgorju pri Letušu so volitve za- ključili ob 11. uri, medtem ko je v krajevnem odboru Letuš do 10. ure glasovalo čez 75% vseh volivcev, če- prav so pri zadnjih volitvah dosegli ob tem času komaj 18% volilne ude- ležbe. Izredno živahno je bilo v Kozjem, kjer so volivci tekmovali z volivci v Bučah. Gasilci v Kozjem so šli skupno na volišče in so volili že v zgodnjih jutranjih urah. Ob pol 10. uri je bila udeležba v Bučah že 60%, v Kozjem pa 43%. • Najbolje v okraju so se vsekakor izkazali volivci iz Sv. Jederti, kjer so zaključili volitve v vsem KLO že ob 12,45. Od 531 volivcev nista glasovala samo dva. Najprej so zaključili volitve v Sp. Breznem (ob 9. uri), v vasi Be- lovo ob 9,40, v vasi Gorica pa ob 10,30 uri. Vo/l|;tve so počastili ponekod tudi s prostovoljnim delom. V Grižah je 25 frantoAcev s štirimi vozniki delalo pri popravilu krajevne ceste in so opravili 211 prostovoljnih ur. V ŠOŠTANJSKEM OKEAJU Na predvečer volitev so po hribih v šoštanjskem okraju goreli kresovi. V Velenju in Šoštanju so priredili kon- certe. Večino volišč so odprli že ob štirih zjutraj, posebno tista v okolici Velenja in po Šaleški dolini. Ponekod so čakali že ob treh zjutraj pred vrati volišč. Filip Kranjc iz Podkraja je že ob treh stal pred voliščem, ker je ho- tel pač prvi voliti. Zgodaj zjutraj sta godbi v Šoštanju in Velenju igrali budnice. V Velenju so imeli gasilci zjutraj gasilne vaje, nato pa so šli skupno na volišče, od tam pa na prostovoljno delo pri gradnji zadružnega doma v Ve- lenju. Tudi lovci in delavci krajevnih podjetjih so prišli kolektivno na volišče potem pa tudi na gradnjo zadružnega doma. Jožeta Detička iz Stare vasi so z vo- zom pripeljali na volišče, ker je po- popolnoma slep, da je lahko opravil svojo državljansko dolžnost. Družmirski frontovci so potem, ko so zvršili svojo državljansko dolžnost, šli na prostovoljno delo ter dopoldne postavili 15 telegrafskih drogov. Gasilci iz Mozirja so kolektivno ob- iskali volišče, nato pa so šli na sečnjo lesa, uslužbenci GAP Nazarje pa so posipali ceste. Delavci Gradisa so tudi skupno vo- lili. Dvajset jih je nato šlo na popra- vilo ceste v Bele vode, deset pa v šoštanjski kamnolom. Tudi gasilska četa v Pesjem se je odrezala. Volili so kolektivno, zatem pa s pesmijo na gradnjo zadružnega doma v Velenju. Takih primerov bi lahko našteli še mnogo. Mladinski aktivi niso hoteli biti ¿adnji. Prvi je izpolnil svojo dolžnost vaški mladinski aktiv v Solčavi. Vo- lišče so obiskali že pred osmo uro. Ta aktiv je že v predvolilnem tekmovanju dobil prehodno zastavico CK LMS. šoštanjski mladinski aktiv je oblju- bil v predvolilnem tekmovanju pri- spevati 100 pFostovoljnih ur. Opravili pa so 536 ur, napisali so nad 80 parol, dvanajstim kmečkim aktivom so po- magali okrasiti volišča. Mladinski aktiv v Velenju je imel celo svoj lastni predvolilni sestanek, na katerem je govoril sekretar MK KPS. Mladinci so na sestanku obljubili, da bodo vsi, 150 po številu, odšli na gradnjo zadružnega doma v Velenju. Obljubo so tudi izpolnili. Med prvimi so volitve zaključila vo- lišča: Šoštanj grad, Kavče pri Velenju, delovni kolektiv Gradisa, Zdravilišče Topolščica, Osnovna šola in Gimnazija v Šoštanju in Novo Velenje. Tekmovanje za desetletojco OFj Gel> Tekmovanje Celjaaiov v (počastitev 10. obletnice Osvobodilne fronte je raz- gibalo posamezne terenske odbore v mestu. Najboljše uspehe so dosegli: li-etji iruntui odboi' v Medlogu, drugi iiontni oüiKxr v Spodnji Hudinji m prvi Irontni odbor v Medlogu. TRETJI FRONTNI ODBOR V MEDLOGU je pretežno kmečki in je že tretjič dosegel prvo mesto. Lepe uspehe so imeli v lebruarju. Priprave za volitve so imele uspeh, saj se je predvolilnega sestanka udeležilo nad 100 ijudi. iN a tem sestanü-u je bila diskusija živahna, posebno v pogledu gospodar&JUJi vpra- šanj, izbrali so 20 volivcev, ki so v ime- nu vseh podpisali kandidatno listo, ka- tere nosilec je bil tovariš irpin Alojz. i\a drugem sestanku volivcev jim je odborniJc MLO |dai poročilo o delu MLO in jim Oibrazložil gospodarski plan za leto 1951. Vaški KUD rance l^rešeren« je z gojenci Vrtnarske šole že dvakrat priredil predstavo Lipaho- vega »Glavnega dobitka«. Organizirali so Prešernovo proslavo, kulturni večer s programom: Razvoj slovenske poezi- je. L stanoviti so 16 članski pionirski svet, ki že uspešno dela. Ustanovili so tri pionirske krožke: krožek za rejo malih živali, za gojitev drevesnice in dekliški krožek za ročna dela. Tudi об1д1е množične organizacije so bile delavne. Posebno Zveza borcev m Ljudska inšpekcija. Na' gospodar- skem področju so frontovci očistili in škropili sadno drevje in popravljali ceste, kamor so navozili in razsuli ISm^ gramoza in splanirali 18 materiala. Očistili so 150 sadnih dreves in prispe- vali 241 prostovoljnih ur pri gradnji zadružnega doma. ^RUGI ODBOR V SPODNJI HUDINJI se je vsestransko udejstvoval. Posebno skrb so posvetili volilnim pripravam, orgauizirali so predavanje o vzgoji mladine. Očistili so 150 sadnih dreves, /brali 51 kg starega železa, 617 kg »jštaiih odpadkov, 93 prostovoljnih ur pa so prispevali pri dovozu in nasi- panju gramoza na lokalni cesti. Takih, morda le za spoznanje slabših terenskih odborov je še več. Vsi se i rudi j o, da bi dosegli prvo mèsto ob zaključku tekmovanja, ki bo objavlje- no v prihodnjem mesecu. Verjetno bo- do tudi gaberski odbori. Dolgo polje, .Nova vas, Spodnja Hudinja pristopili kmalu k urejevanju tržnice, za kar se že dolgo pripravljajo. Končana je prva polovica spomladanskega zborovanja med mladino predvojaike vzgoje v okraju Celje-okolica v prvi polovici marca so bila po- mladanska zborovanja predvojaške vzgoje v Šentjurju, Ponikvi, Dramljah, Slivnici, Sv. Štefanu, Žusmu, Planini, Jurkloštru, Rimskih toplicah, Dobju m Prevorju. Zborovanj se je udeležilo 98% vse mladine iz 21 centrov pred- vojaške vzgoje. Priprave na ta zboro- vanja so bile mnogo boljše od lanskih. Temeljito so bili pripravljeni prostori, kjer so se zborovanja vršila, zatem učna sredstva, strelišča za ostro stre- ljanje itd. Edina pomanjkljivost je bila, da KLO niso pravočasno obvestili mladine. KLO Dramlje ni obvestil pet mladincev, a KLO Drensko rebro jih je obvestil šele potem, ko so bili opo- minjani. Če z odstotki primerjamo udeležbo, vidimo, da so se zborovanja udeležili vsi mladinci iz Ponikve, Šent- jurija, Sv. Štefana, Žusma, Prevorja, Jurkloštra, Rimskih toplic in Dobja, medtem ko je iz KLO Dramlje in Pla- nine prišlo samo 99%, a iz Lisičnega 98% obveznikov. Ves čas je vreme nagajalo, a kljub temu se ni zmanjšal videz, da so mla- dinci dali vse od sebe, da bi bili spo- sobni za obrambo domovine. Čvrste volje jim ni moglo zmajati ne slabo vreme, še manj pa informbiro jevska propaganda, ki je preko radia Budim- nešta trdila, da se v okraju Celje-oko- lica predvojaška vzgoja ne more uve- ljaviti. Delo predvojaške vzgoje v Lesičnem, Drenskem rebru in Zagorju je do ne- davna veljalo še za zelo slabo. Tokrat so se dobro odrezali. Zborovanja so se udeležili vsi razen petih, ki so bili upravičeno odstotni. Tamkajšnji mla- dinci so po končani slovesnosti izja- vili, da se bodo trudili, kako bi njihov center bil med najboljšimi v okraju. Visoko disciplino in poslušnost so pokazali mladinci iz Ponikve in Št. Vida, kjer se je pouk pravilno razvi- jal, a pri streljanju so dosegli zelo lepe uspehe. Tudi drugod so bili uspehi pri stre- ljanju zelo dobri. V Dramljah, Planini, Kalobju, Jurkloštru in Sv. Lenartu niso imeli nobenega slabega strelca, med-, tem ko so po drugih krajih imeli po nega do tri. i Velike zasluge za take uspehe imajo predvsem komandirji centrov in poli- tični predavatelji. V Ponikvi pri Gro- !)elnem se je izkazal komandir Antlej Slavko. V Dramljah je uspeh kljub slabi pomoči KLO dober, ker se je komandir Arzenšek Slavko zavzel za stvar. Uspehe so imeli tudi Bohorč Kdo iz Šentjurja, Aovk Franc iz Kozjega in Zagožen Henrik iz Jur- kloštra. Med komandirji vodov so do- egli lepe u«pehe Šporar Anton iiz ^entjurija pri Celju, Savinc Martin iz Ponikve, Kupec Peter iz Slivnice ter i'odpečan Drago in Cepuš Jože iz Rimskih Toplic. Poleg teh so še mnogi drugi koman- dirji in komisarji, ki so s svojim de- lom in pravilno organizacijo dvignili svoje centre nad povprečje. V Dobju so z lastnimi sredstvi uredili kabinet predvojaike vzgoje i raznimi učnimi srexiitvi. Veliko pomoč centrom predvojaške vzgoje so nudile frontne in partijske organizacije ter oficirji iz Celja, ki so obiskovali teren. Pomoč ostalih organizacij je bila ponekod izdatna, kar se pozna na uspehih pri pomla- danskem zboru, kot n. pr. v Ponikvi, Žusmu, Rimskih toplicah, Jurkloštru, Šentjurju pri Celju, Dobju, Sv. Le- nartu in Sv. Rupertu. Slabo ali skoraj nobene pomoči niso dobili centri v Zagorju, Lisičnem in v Dramljah. Veliko pomoč pri delu predvojaške vzgoje v okraju je nudil tudi sekretar komiteja Partije V okraju Celje-oko- lica tov. Petelin Andrej. Pomladanski zbor so mladinci uspe- šno zaključili. Sami so organizirali majhne svečanosti, na katerih so po- delili nagrade najboljšim, por. B.>i. Tudi celjska mladina bo gradila progo Dodoj—Banja Luka Pred kratkim je bila v Celju letna konferenca celjske mladine, ki ji je prisostvoval tudi sekretar MK KPS tov. Lojze Trpin, član biroja CK LMS tov. Bogdan Capuder, člani sekretarijata AlK LMS ter delegati posameznih akti- vov v mestu. Na koflferenci je imel uvodni referat o delu in uspehih mla- dinske organizacije sekretar MK LMS franjo Motaln. Po kratkem poročilu o najvažnejših natranje in zunanje političnih problemih je obširno govoril o vzgoji mladine. Poudaril je, da je MK LMS že mnogo storil, da bi se vzgojno politično delo med mladino dvignilo. Tudi nekateri mladinski akti- vi so to vprašanje prav resno zagra- ijili ter ga uspešno reševali. Med njimi je aktiv pri Betonu, Pošti, MLO, To- varni perila, rudniTcu Pečovnik in dru- gih. Za tem je govoril o uspehih mla- dine v proizvodnji, kjer dela mladina v brigadah, ki jih je doslej že okrog 70, Lani so v celjskih tovarnah pro- glasil okrog 150 mladincev udarnikov, med njimi je mladinka Angelca Kan- lolfova že tokratna udarnica, Alojzija Martunova pa 9 kratna. Po vseh pod- jetjih so postavljena tudi mladinska vodstva, ki pa marsikje še niso začela delati. Izboljšati se bo moralo tudi sodelovanje mladine s partijsko in sin- dikalno organizacijo ter z delavskimi sveti, kjer je izvoljenih tudi 55 mla- dincev. Tudi za štednjo se mladina premalo zanima. Mladina v Tkalnici hlačevine je sicer imela o tem preda- vanje, a mladina Tovarne emajlirane posode je sklenila s štednjo pri delu prihraniti okrog 53.000 din. Vsekakor pa bi bila dolžnost vsakega posamez- nega mladinca, da štedi, Otjer koli more. Kar se tiče gospodarskih akcij, je tov. Motaln pHDudaril, da mladina pri tem ni pokazala najboljših uspe- hov. Kljub temu pa je pri drugem ljudskem posojilu zbrala okrog 2 in pol milijona dinarjev. V splošnem delo mladinskih aktivov lani ni bilo zado- voljivo, saj je od 16 delavskh aktivov delalo samo 7 aktivov. Vse preveč so zapostavljali važne gospodarske in po- iiućne naloge ter posvečali več pozor- nosti plesu in zabavi. Zatem je govoril o šolski mladini in njenem delu v šoli ter v svojih orga- nizacijah. Vsekakor pa uspehi šolske mladine zaostajajo za uspehi mladine v podjetjih, lo vidimo predvsem po zadnjih učnih uspehih, kjer je bilo od 1752 dijakov in učencev v gospodar- stvu pozitivno ocenjenih 1153 dijakov in učencev, negativnih 529 ter 36 ne- vjcenjenih dijakov. Slabost organizacij šolske mladine se je pokazala zlasti lani pri mobilizaciji mladine v mladin- sko delovno brigado, kjer nismo za origado dobili več kakor 31 mladincev. Vsekakor je glavni vzrok slabega dela bila nedisciplina in nezanimanje mla- dine pa tudi partijske organzacije do mladinske organizacije, ker ni mla- dini nudila potrebno pomoč. Stanje se je v letošnjem letu že v marsičem iz- boljšali, vendar pa bodo dijaki 8. raz- reda na I. gimnaziji morali spremeniti mnenje, da se ne morejo letos vklju- čiti v delovno brigado. V splošnem pa bodo morali dijaki izboljšati svoje učne uspehe, izboljšati svoj odnos do vzgojiteljev ter mladinske organiza- cije. Izboljšati bodo morali tudi рнзИ- tični študij, ki so ga marsikje doslej vsled predmetov dialektike, filozofije in politične ekonomije podcenjevali in zanemarjali in to zlasti na Ekonom- skem tehnikumu. Dobro pa so skozi vse leto študirali v Vrtnarski šoli, Šoli otroških negovalk ter v zadnjem času tudi v nekaterih razredih II. gimnazije in IKŠ. Kljub marsikaterim slabostim pa so dijaki v lanskem letu dosegli tudi nekaj prav lepih uspehov pred- vsem v kulturnoprosvetnem delu in to zlasti MKUD s>Maksim Gorki« s pev- skim zborom, MKUD »Oton Župančič« na učiteljišču ter mladina pri Mestnem (Nadaljevanje na 2. strani) Straa a *SAVLN7SKI \T:STXIK< dn« M. aarc« dt«r. ift Tudi celiska mladina bo gradila progo D oboj—Banja Luka (Nadaljevanje s I. strani) mladinskem gledališču. Nekaj mladine je včlanjene tudi v SKUD-ih, toda to je še premalo. Delo mladine pri TD, LT in drugih Sekcijah je boljše in v te sekcije je včlanjene tudi več mla- dine. Tudi pri predvojaški vzgoji so- deluje 96% mladine. Najlepše uspehe pa so dosegli pionirji, ki so zmagali v vseh fizkulturnih tekmah. Zatem je govoril še o tekmovanju mladine v čast 10. obletnice OF, v ka- tero je doslej vključenih 65 aktivov, o predpripravah mladine na volitve v Ljudsko skupščino LRS ter nakazal glavne probleme, ki jih mora mladina v mestu v bodoče resneje in temelji- teje reševati. Mnogo več je treba med mladino vzgojnega političnega dela, krepiti in razširjati je treba osnovne organizacije, več pozornosti je treba posvetiti učenju in delu v šolah In podjetjih. Resno pa je treba začeti tudi zbirati mladince za delovno bri- gado, ki bo odšla i. julija na gradnjo mladnske proge Doboj—Banja Luka. V diskusijo so posegali mladinci iz posameznih aktivov ter govorili o svo- jem delu, uspehih in tudi o napakah. Vsi pa so ob zaključku sklenili svoje delo izboljšati in sadovi se marsikje že vidijo. Celjska mladina je resntj začela s pripravami in formiranjem mladinske delovne brigade, ki naj bi štela 220 brigadirjev iz celjskih šol. Prvi so plan prijavljencev izpolnili na celjskem učiteljišču, kjer so že v ne- kaj dneh imeli 65 prijavljencev. Nekaj se jih je prijavilo tudi na IL gimna- ziji, težje pa je bilo na L gimnaziji in Ekonomskem tehnikumu. Zadnje dni pa so se tudi tu zganili, saj so jim lahko za vzgled njihovi vzgojitelji kot ravnatelj L gimnazije prof. Tine Orel, prof. Dolšak in prof. Belak, ki bodo z dijaki odšli na progo. Doslej je na celj- skih šolah prijavljenih za progo 130 dijakov, zato bo treba med mladino še več agitacije, da bo plan prijav pravočasno izpolnjen. Celjski dijaki se zavedajo svojih dolžnosti in verjetno ne bodo dopustili, da svoje naloge ne bi izpolnili. Zbrali bodo 220 brigadir- jev in lahko še več ter strnjeni ▼ močno brigado odšli gradit IIL mladin- sko progo. Ivica. V St. Vidu pri Planini je umrla partizanska mama-Marifa Senica Vsak partizan, posebno pa aktivist, ki se je vsaj nekaj časa nahajal na Kozjanskem, je moral poznati parti- zansko mamko, ali kakor so jo sosedje imenovali, Grabensko mamo. Leta 1941, ko so podjarmili našo domovino so- vražniki, 90 j>ryoborci pri njej" našli zatočišče in skrivališče. Takrat je bila stara 88 let. Nikjer se aktivisti niso počutili tako varne in domače kot pri njej. Pod njeno hišo so uredili parti- zansko tehniko. Pri njej so se dolgo časa zadrževali najvidnejši partizanski voditelji, med njimi tudi Sergej Kraigher. Grabenska mama ni nikoli odrekla partizanom prijaznega biva- lišča in hrane. Ženica je znala bdeti nad varnostjo svojih številnih »sinov«. Stražila je s^ojo kočo, da niti naj- bližji sosedi niso vedeli, kaj se pod njeno streho godi, vsaj prva leta ne. Po osvoboditvi nekdanji borci niso pozabili na svojo dobrotnico. Nudili so ji pomoč, posebno Zveza borcev, toda vsa skrb ni odgnala od nje smrtne kose. V visoki starosti 98 let, kakršno; doseže le redko kateri človek, je par-j tizanska mama zatisnila svoje utrujene' oči. ! Ko so za njeno smrt zvedeli okoli-■ čani in aktivisti v bližnji in daljai^ okolici, so prihiteli v Št. Vid pri Pla-; nini, da jo spremijo na njeni zadnji! poti. Pogreba se je udeležilo veliko število ljudi. Prišli so tudi vidni funk-^ cionarji. V imenu Fronte je umrloj s-premil na zadnji poti sekretar OO OF: Mrevlje Jože, nadalje sekretar Zveze' borcev in mnogi drugi aktivisti. Mini-, ster Sergej Kraigher je poslal Graben-' ski mami kot zadnji pozdrav lep venec; v znak hvaležnosti. Marija Senica je bila nosilka Reda^ zaslug za narod druge stopnje. Z njenoH smrtjo je prenehalo biti plemenito: srce, ki ni nikoli odreklo svoje lju-, bezini partizanskim borcem, ki so jo^ upravičeno klicali za partizanskoi mater. I Državni sektor na celishem področju v času od 20. do 31. marca 1951. bodo državne trgovine s kmetijskimi proizvodi, kakor tudi posamezni proizvajalci državnega sektorja izstopali na celjskem trgu s koli- činami in cenami kmetijskih proizvodov kot sledi: »Povrtnina« MLO Celje: Proizvod Količina Cena Solata 1.200 kg 65.— din Sveže svinjsko meso 2.500 kg 240.— din Sladkor 3.000 kg 450.— din Rdeča pesa 1.200 kg 11.— din Orehi 5—10.000 kg 152.— din Suhe gobe 750 kg 240.— din Koleraba podzemska 400 kg 9.— din Trgovina državrnih posestev:. Proizvod Količina Cena Jajca 50.000 kom. 8.50 din Bela moka 900 kg 150.— din KruSna moka 1.500 kg 80.— din Sveže svinjsko meso 400 kg 240.— din Perutnina po potrebil90.— din Mast 500 kg 450.— din Vino 1.000 kg 120.— din Telečje meso 200-300 kg 130.— din Krompir 3.000 kg 18.— din črna redkev 2.000 kg 8.— din Fižol luščen 200 kg 60.— din Med 250 kg 380.— din Sadni kis 200 lit. 15.— din Žganje 500 lit. 350.— din Klobase 180.— din Krvavice 60.— din Vložena zelenjava 450 kg 30-60 din Ekonomija MLO: Proizvod Količina Cena Rdeča pesa po potrebi 16.— din Por 100 kg 30.- din Krompir 2.000 kg 18.— din Kislo zelje po potrebi 19.— din Kisla repa po potreb 7.— din Klobase 200 kg — _ Govedina 300 kg 120.— din Telečje meso 150 kg — — Jajca 500 kom. 8.50 din Perutnina 20 kom. 200.— din Iz Urada za cene MLO Celje PROSTE ODKUPNE CENE KMETIJSKIH PROIZVODOV Svinjska mast od 350 do 400 din, suha slanina od 350 do 400 din, sveža slanina 300 din, suho svinjsko meso 300 din, go- veja živina od 20 do 42 din, teleta od 28 do 45 din, prašiči pitani 160 din, prašiči mršavi 120 din, prašiči pujski 140 din, prašiči me- snati 140 din, kokoši 100 din, piščanci 120 din, gosi od 120 do 150 din, race od 80 dok 100 din, purani pitani 130 din, surovo maslo' 300 din, kuhano maslo 350 din, trdi pol- mastni sir 300 din, jajca 7 din komad, cvetlični med 300 din, jedilni krompir 15 din, fižol I. 50 din, fižol II. 40 din, fižol III. 30 din, pšenica od 60 do 65 din, rž od 35 do 50 din, ječmen od 30 do 45 din, koryza 40 din, jabolka izvozna 50 din in jabolka kon- zumna 40 din za 1 kg. POVPREČNE PRODAJNE CENE NA NA CELJSKEM TRGU od 12. do 17. marca 1951. Pojasnilo: Cene proizvodov privatnega sek- torja, v oklepaju cene socialistič. sektorja; Česen (—) 300 din, čebula (—) 180 dirt, krompir (18) 20 din, fižol (55) 80 din, ja- bolka (—) 75 din, kokoši (komad) (—) 300 din, mast (—) 500 din, olje (bučno) (500) 550 din, suha slanina (—) 450 din, suho meso (320) 350 din, klobase (400) 450 din, mleko (—) 35 din, surovo maslo (450) 500 din,sirček (—) 100 din, jajca (8.50) 10 din, med (489) 500 din, bela moka (175) 190 din, koruzna moka (65) 70 din, ajdova moka (110) 130 din, kislo zelje (124) 30 din, kisla repa (7) 20 din, korenček za juhe (—) 20 din, rdeča pesa (16) 20 din, orehi celi (—) 140 din, orehi jedrca (—) 400 din, suho sadje (—) 80 din, mleta paprika (628) 700 din, cve- tača (45) — din, črna redkev (8) 10 din, je- dilna pesa (16) 20 din, por (28) 28 din, suhe gobe (—) 600 din, koruza (—) 65 din, endi- vija solata (—) 65 din, regrat (20) 100 din. Iz Urada za cene MLO Celje ZAKLJUČEK PRVEGA LETNIKA KMEČKE GOSPODARSKE ŠOLE V PETROVCAH V PetrovCah pri Celju je bil te dni za- Idjučen prvi letnik edine kmečko-gospodar- 3ke šole v okraju Celje-okolica. Sedemnajst kmečkih fantov in deklet, (med njimi 7 zadružnih) je prihajalo po trikrat na teden poslušat predavanja iz splošnih in strokov- nih-predmetov. Med strokovnimi predmeti je bilo težišče na hmeljarstvu in poljedel- stvu. Oba predmeta sta predavala dva in- enirja-agronoma, medtem ko so ostale pred- mete poučevali učitelji petrovžke osnovne šole in žalske gimnazije. Učenci so pazljivo sledili predavanjem, aspehi pa so pokazali, da sta bila na šoli losežena tako učni kot vzgojni smoter. Po- .eg teoretičnih so dobili učenci tudi prak- ične napotke predvsem v hmeljarstvu in sadjarstvu. Arjevaška kmetijska delovna za- iruga je odstopila šoli primerno površino mladega hmeljskega nasada, ki ji bo služil kot vzoren nasad, hkrati pa se bodo v njem učili tudi poleti, ko šola ne bo delala. Poleg tega se bodo učenci seznanjali tudi z labo- ratorijskim delom v HMEZAD-u 2alec. Sola OO priredila v drugi polovici tega meseca poučni ekskurziji v kmetijsko šolo Šentjur n vrtnarsko šolo v Medlog, v maju pa si )Odo učenci ogledali Lackovo KDZ, srednjo metijsko šolo v Mariboru in gradnjo hidro- ;lektrarn v Dravski dolini. Ker ima savinjsko hmeljarstvo v prihod- losti velike razvojne možnosti, bi bilo vse- :akor imiestno, da bi se sedež sedanje šole prenesel v Žalec, ki je središče doline in imeljarstva in kjer bi lahko zajeli vanjo /eliko več mladine. Nemara pa bi bilo celo jotrebno misliti na otvoritev stalne eno oz. ivoletne hmeljarske šole v Žalcu, v kateri Ji dobili bodoči savinjski in drugi hme- jarji vse potrebne teoretične in praktične .lapotke za čim uspešnejšo gojitev te važne xjdastiijske rastline. ŠAH Zaključek sind. moštvenega predtekmovanja Minuli teden je bilo končano pred tekmo- vanje moštvenega prvenstva Celja. Sodelo- valo je 15 moštev v treh skupinah. V prvi skupini je zmagal aktiv železnice I., sledijo: Bolnica, Emajlirana III., Metalurška šola in jAP. V drugi skupini je zmagala Cinkarna, sledijo, Emajlirana II., Celjska tiskarna L, Invalidsko podjetje in železnica II. V tretji skupini je zmagala Emajlirana L, sledijo Celjska tiskarna II., Obrtne delavnice. Po- šta in Mestni magazin. Prvaki vseh skupin se bodo pomerili v finalu za naslov prvaka za 1. 1951. in za prehodni pokal. Razdelitev nagrad bo v nedeljo 1. aprila ob 14. uri v šahovskem domu. Ob tej priliki bo tudi moitveni brzotumir vseh sodelujočih moJtev. Delovni kolektiv Železarne Store zopet med nagraienimi čim trša borba, tem častnejši^lispe- hi. Trde hrrrbe so sicer kovinarji v štorah navajeni, toda lani jim je šlo resno za nohte. Trda jim je predla vse leto, posebno pa še v drugem pol- letju. Pomanjkanje surovin, slabo sta- ro železo in slabe surovine za šamo- tarno, težave s prometom, pomanjka- nje delovne sile, najbolj pa še slabo vreme to je dalo martinarjem, valjar- jem in pomožnim obratom misliti. To- da tudi v Štorah se vedno bolj uva- jajo v upravljanje produkcije kovi- narji sami, vedno več jih je priteg- njenih k upravljanju podjetja. Delavskli svet je na svojih sejah razpravljal o vseh proizvodnih težavah, vodil borbo za učvrščenje delovne di- scipline, za štednjo s surovinami, za odpravo notranjih nerednosti, subjek- tivnih težav. Upravni odbor se je po- glabljal v finančno plat gosp>oBeton« Celje. PROGLAŠAM za neveljavno dijaško izkaz- nico štev. 37 na ime Stožir Vlado, Celje. DNE 17. marca sem izgubil den3,rnico s 6800 din, 2000 kmečkih bonov in osebno izkaznico v Zidanškovi ulici. Prosim naj- ditelja, da mi vrne proti visoki nagradi. Jožef, Trnovlje štev 47. Nedeljslia zdravniška služba: Dne 25. marca 1951 tov. dr. Bitenc Maks, Cankarjeva ulica 11. Nedeljska zdravniška dež\arna služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. Po težki in dolgi bolezni nas je zapustila naša zlata mama KITAK NEŽA v 62. letu starosti. Pokopali jo bomo v soboto popoldne na okol. pokopališču v Celju. Za ves trud zdravstvenega osebja, posebno pa prim. dr. šušteršiča in instrumentarke Fanike se žalujoči najtopleje zahvaljujemo. Celje, dne 21. marca 1951. Sin Stane in ostali sorodniki. Vsem, ki ste spremili mojega ljubega moža FRANCA ROGELJNA uslužbenca Auto-obnove Celje na zadnji poti, prisrčna hvala. Posebno se zahvaljujem darovalcem vencev, godbi in sindikalni podr. TEP Celje za materialno pomoč ter direktorju Auto-obnove tov. Pla- ninšek Ivanu za poslovilne besede. Žalujoča žena Olga, hčerka Helena in . ostalo sorodstvo. / Iskrena zahvala za sočustvovanje ob smrti naše mame SONJE STADLEB vsem, ki so ji nudili pomoč v celjski in ljubljanski bolnici in vsem, ki so ji nudili tolažbo v času njene dolgotrajne bolezni, nadalje vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Rodbina Štadler in ostalo sorodstvo. GLEDALIŠČE MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Ponedeljek 26. marca: M. Pucova: Opera- cija. Gostovanje v Mozirju popoldne ob 15. in zvečer ob 20. uri. KINO KINO METROPOL Od 21. do 24. marca 1951 SABABANDA, angleški film Od 25. marca do 2. aprila 1951 2ENA S TBOJNIM ŽIVLJENJEM ameriški film KINO DOM Od 23. do 26. marca 1951 SBCE MOBA MOLČATI, nemški film Od 27. do 29. marca 1951 MSTB. SMITH V SENATU, ameritid £ill%