PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni. »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1'gruppo Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 71 (12.703) Trst, sreda, 25. marca 19£ I TRST —i p £ V- x> :0 S m '2 C? m ^ " ^ - a> 7: 3 2 p t; r f- x> o" Z u r~i m m: z r-i O T= t* “v • 559 nije) 723 O •■o !>• % % - Referendumi o jedrskih elektrarnah ostajajo osrednje sporno vprašanje Danes še zadnje srečanje s socialisti nato pa bo Andreotti morda vrnil mandat Komunisti predlagajo »vlado jamstev«, ki bi omogočila izvedbo referendumov ali morda predčasnih volitev RIM — Z 90-odstotno verjetnostjo bo danes Giulio Andreotti vrnil predsedniku republike mandat za sestavo nove vlade. Po zelo kratkem sestanku 2 delegacijo krščanske demokracije je namreč mandatar sklenil, da se bo danes dopoldne srečal s predstavniki socialistične stranke in s Craxijem, da ji Predlaga sklicanje posvetovalnega referenduma o jedrskih elektrarnah namesto treh referenudmov, za katere so zbrali predvideno število podpisov. V zvezi s tem vprašanjem so komunisti že pred nekaj meseci vložili zakonski osnutek. Ustava namreč, kot znano, ne Predvideva tovrstnih referendumov. Vendar je časa zelo malo in je torej kaj lahko predvidevati, da bodo socialisti negativno odgovorili. V tem primeru bo Andreotti vrnil mandat Cos-sigi; to je namreč včeraj sam povedal. Takšen je torej odgovor krščanske demokracije na stališče, ki ga je včeraj sprejelo vodstvo socialistične stranke. V dokumentu PSI je namreč rečeno, da predlogi poverjenega predsednika v zvezi z energetsko politiko omogočajo nadaljno soočanje in pogajanje za sestavo nove vlade. Istočasno Pa socialisti poudarjajo, da ostajajo v veljavi »politične in načelne usmeritve, ki jih je strankino vodstvo že spre- jelo z namenom, da rešijo vladno krizo in da zajamčijo pravice državljanov.« V enostavnih besedah je torej v socialističnem dokumentu rečeno, da Andreotti lahko nadaljuje, če to želi, vendar pa je treba zajamčiti pravico državljanov, da na referendumih glasujejo o jedrski energiji. Gre za poskus, da ponovno predajo besedo krščanski demokraciji, ki zavzema stališče, da so energetska politika in torej tudi re-ferndumi o jedrski energiji, programsko vprašanje in ga je treba torej rešiti v okviru pogajanj za sestavo nove vlade. Vendar so socialisti včeraj še enkrat ločili oba spekta, saj je Martelli po koncu seje dejal, da je zamrznitev v skladu s stališči socialdemokratske stranke, ampak tudi z zahtevami pobudnikov referendumov. »Državljanov ni mogoče slepariti: zares nenavadno bi bilo, ko bi nekaj več kot mesec dni pred ljudskim glasovanjem spremenili predmet referendumov,« je še poudaril Martelli. Obstaja vtis, da si demokristjani in socialisti podajajo žogo, delno zato, da mine čas, delno pa tudi zato, da ugo- G. R. NADALJEVANJE NA 2. STRANI 30 let Evropske skupnosti V Rimu so se včeraj začele proslave 30. obletnice podpisa rimskega sporazuma, s katerim so ustanovili Evropsko gospodarsko skupnost. Ob tej priložnosti je predsednik vlade Craxi sprejel delegaciji komisije EGS in Evropskega’ parlamenta, ki sta ju vodila predsednika Delors in Plumb (Telefoto AP) VarsavsKi paiu zaseda v Moskvi MOSKVA — Zunanji ministri sedmih držav varšavskega pakta: SZ, Poljske, DRN, Češkoslovaške, Madžarske, Romunije in Bolgarije, podpirajo sovjetski predlog, da bi sporazum o umiku raket srednjega dometa iz Evrope dosegli ločeno od »reykjaviškega paketa«. S tem v zvezi poudarjajo, da bo bližnji obisk ameriškega državnega tajnika Georga Shultza v Moskvi od 13.do 16. aprila velikega pomena, ker bo pokazal resnost odgovora ameriške administracije na nov sovjetski predlog. Včerajšnje 40. zasedanje odbora zunanjih ministrov varšavskega pakta se je pričelo z obravnavo predloga Gorbačova o ločenem sporazumu o evropskih raketah in analizo vpliva, ki ga imajo sovjetske reforme na mednarodno politiko držav varšavskega pakta. Sestanek bodo sklenili danes s sprejemom uradnega sporočila, morda pa celo z novimi pobudami, ki naj omogočijo sporazum o umiku evroraket. Kot je znano, so te rakete SZ zagotovo na Češkoslovaškem in v DRN, po zahodnih virih pa še v nekaterih drugih državah varšavskega pakta. Sedanje zasedanje sedmih zu- • nanjih ministrov v Moskvi je toliko pomembnejše, ker bo v soboto priletela v Moskvo britanska predsednica Thatcherjeva, čez tri tedne pa ameriški državni tajnik. Notranji minister in Spadolini v parlamentu o umoru generala Giorgierija Na tiskovni konferenci v Bruslju Scalfaro: Teroriste vodijo strateško-politični možgani RIM — Medtem ko je bil v Trstu pogreb generala Licia Giorgierija, je Crarri predsedoval medministrskemu posvetu 0 tem, kako preprečiti ponoven razrast terorizma. Z ministri Scalfarom, Spadolinijem in Rognonijem, podtajnikom v Predsedstvu vlade Amatom in načelniki karabinjerjev, policije, finančnih stražnikov, varnostnega organizma CESIS in tajnih služb SISMI ter SISDE je tudi proučil listino, v kateri si manjšinsko krilo rdečih brigad Unione dei comunisti combattenti lasti generalov uboj, obenem pa daje razumeti, da se UCC in večinsko krilo brigadistov PCC (Partito co-niunista combattente) polagoma spet združujeta. Odgovornost UCC za uboj je včeraj potrdil Prospero Gallinari, ki sedi na zatožni klopi v okviru tako imenovanega procesa »Moro ter« in ki naj bi zadnji ustrelil v takratnega predsednika KD. Obravnavali so menda tudi Rognonijeve predloge za pospešitev sodnih postopkov in strog nadzor teroristov Po njihovi izpustitvi iz ječe zaradi izteka pripornega roka. Popoldne sta ministra Scalfaro in Spadolini odgovorila na vprašanja parlamentarcev. Scalfaro je v zbornici dejal, da imamo opravka z zločinskimi pojavi, katerih korenine so v mednarodnem terorizmu, s »strateškimi političnimi možgani« in očitnimi destabilizacijskimi cilji, da pa je država Pripravljena na vse. Po njegovem je zdaj nujno tesno sodelovanje z drugimi evropskimi državami, zato bo danes in jutri obiskal Bonn, Pariz, Bruselj in London. Gen. Giorgierija naj bi atentatorji zasledovali že decembra lani, smotra pa niso že tedaj dosegli zgolj po naključju, vendar naj bi se to zvedelo šele zdaj. V dneh pred umorom pa se je za pokojnim vozil z motorjem enduro okrog 20 let star plavolasec, čigar identikit so preiskovalci razmnožili včeraj. Minister je povezal umor s politično krizo v Italiji oziroma referendumi, o tajnih službah pa rekel, da morajo delovati nemoteno in res tajno. Spadolini je naglasil, da evroteroristi ciljajo v NATO, da se pri svojih destabilizacijskih načrtih naslanjajo tudi na bližnje vzhodne pajdaše, da pa zaenkrat le ni moč govoriti o neki enotni teroristični centrali, »čeprav je belgijska policija že leta 1985 odkrila dokumente z dokazi o povezavah med rdečimi brigadami, Action directe in RAF. Ubiti general se po njegovem zatrdilu ni neposredno bavil s SDI (»tudi zato ne, ker Italija na pobudo ni politično pristala«), ampak so bile njegove zadolženost zgolj tehnično administrativne narave, (dg) Trst se je poslovil od ubitega generala NA 5. STRANI Zahteve Jugoslavije do Evropske skupnosti BRUSELJ — Jugoslovansko gospodarstvo se bo občutno bolj odprlo za sodelovanje s partnerji v Evropski skupnosti in se bo izkazalo, da lahko Jugoslavija marsikaj ponudi in da ni, kot je včasih vtis, samo partner, ki nekaj zahteva. To je včeraj na tiskovni konferenci v misiji SFRJ pri Evropski skupnosti izjavil član jugoslovanske vlade, zadolžen za sodelovanje z EGS, OECD in EFTO, dr. Oskar Kovač. Član ZIS je pripomnil, da skupnost še naprej omejuje precejšen del jugoslovanskega industrijskega in kmetijskega izvoza in ocenil, da se možnosti bodočega sodelovanja ne le v povečanju obsega blagovne menjave, ampak predvsem v višjih oblikah sodelovanja in skupnih naložbah. Kovač je poudaril, da jugoslovanski zakoni tujemu investitorju zagotavljajo varnost vloženih sredstev, prenos kapitala in zaslužka ter dajejo prednost vsem mednarodnim obveznostim. Oskar Kovač je podčrtal, da bodo tudi ustavne spremembe v Jugoslaviji okrepile tržno gospodarstvo in ekonomsko samostojnost ter odgovornost gospodarskih organizacij. Vse to naj bi prispevalo k boljšemu sodelovanju s tujimi partnerji. Član ZIS je poudaril, da si bo Jugoslavija v prihodnje prizadevala ne le uvažati, ampak na tržišče EGS prodajati proizvode visoke tehnologije. Da je to povsem izvedljivo, dokazuje izvoz jugoslovanskih avtomobilov v ZDA in sporočil, da je neka zahodna industrijska država, ki ni članica EGS, sklenila, da bo Jugoslaviji zaupala celotno proizvodnjo svojih ladijskih motorjev. Poleg tega članica skupnosti prav zdaj razmišlja, da bi jugoslovanskim partnerjem zaupala proizvodnjo avtomobila za domači in svetovni trg. Pomočnik zveznega sekretarja za finance Boris Škapin, ki je vodil delegacijo na otvoritvi pogovorov o finančnem sodelovanju z Evropsko skupnostjo, pa je dejal, da jugoslovanska zahteva po 600 milijonih ecujih posojila, ki naj bi ga odobrila evropska investicijska banka, pomeni okoli deset NADALJEVANJE NA 2. STRANI Pertinijevo stanje je zadovoljivo RIM — Zdravstveno stanje bivšega predsednika republike Sandra Pertinija je še kar dobro, noč je preživel mirno, dopoldanski kompjuterski pregled (TAC) je bil negativen, kar izključuje kakršno koli možgansko krvavitev. Kljub temu bo Pertini ostal v bolnišnici zaradi svojih let. Pertini je v oddelku za oživljanje rimske bolnišnice, kjer je stalno pod nadzorstvom primarija prof. Alessandra Gasparetta. Le-ta je izjavil, da Pertini po svoji stari navadi ohranja bojevitost in dobro voljo. Pertinija je včeraj dopoldne obiskal predsednik republike Cossiga in se z njim zadržal četrt ure. Predsednik senata Fanfani je na seji zaželel dosmrtnemu senatorju Pertiniju čim hitrejše okrevanje. Iran odgovarja zaskrbljenim ZDA Silkwormi niso strateška novost TEHERAN — Namestitev novih iranskih pro-tiladijskih raket kitajske proizvodnje ob Hor-muški ožini je v prejšnjih dneh krepko razburila ameriške duhove. Še včeraj so ZDA ponudile Kuvajtu in emiratom v Arabskem zalivu pomoč in spremstvo tankerjem, ki plujejo v Zaliv. Pentagon sicer ne izključuje možnosti, da se je Kuvajt že obrnil na Sovjetsko zvezo in jo zaprosil za protekcijo, oz. za uporabo sovjetskih tankerjev. V tem primeru, trdijo Američani, ZDA ne bodo nudile obljubljene podpore, še manj pa spremstva. ZDA so namreč pripravljene ponuditi spremstvo treh rušilcev in dveh fregat, ki se trenutno nahajajo v južnem območjmu Zaliva ter v Oman-skem zalivu. Američani so izjavili, da bodo nastopili takoj, ko jim bo Kuvajt sporočil dokončno odločitev. Poleg ameriškega stališča pa moramo beležiti tudi prve uradne iranske pozicije na vprašanje posledic, ki jih bo lahko imela namestitev kitajskih raket HY-2 »Sviloprejk« ob Hormuškem za- livu. Predsednik iranskega parlamenta Ali Ahbar Hašemi Rafsandžani je namreč na nekem radijskem intevjuju izjavil, da so Silkwormi (rakete »Sviloprejke«) le delček iranskega vojaškega potenciala, ki je nameščen ob Hormuški ožini. »V Zalivskih vodah,« trdi Rafsandžani, »križarijo naše bojne ladje, imamo naše helikopterje, letala in topništvo.« Predsednik iranskega parlamenta je tudi izjavil, da je Teheran dal namestiti kitajske rakete že pred časom, in da se ni do danes še nihče razburil zaradi tega. Po njegovem mnenju bi lahko Iran z lahkoto zaprl Hormuška vrata, ne da bi zaradi tega morali izstreliti kako smrtnonosno »Svilopirejko«. V večernih urah se je nato iz Cipra razširila vest, da so Iranci zasledili pri Hormuški ožini nekaj tujih tovornih in bojnih ladij. Iranska tiskovna agencija 1RNA ni sicer posredovala točnejših informacij, predvsem glede na tipologijo bojnih ladij, je pa izjavila, da so vse tri ladje lahko nadaljevale s plovbo po Perzijskem zalivu. Milanski »pret d emporter« Okradli stilistko Krizio MILAN — Modna kreatorka Mariuccia Mandelli, ki je v razburkamen svetu italijanske mode zaslovela kot Krizia, je bila predsinočnjim tarča svojevrstnega tatinskega podviga. Neznanci so namreč vdrli v prostore stare milanske palače, ki je pred nedavnim postala kulturno modno središče, »Maison« Krizia, in odnesli vsa stojala na katerih je bila razobešena poletno-zimska Mandellijina kolekcija. Ljubitelji italijanske visoke in ekskluzivne mode so si njeno kolekcijo lahko ogledali pred kratkim, ko so jo predstavili na milanskih modnih dnevih. Tem Krizjinim oboževalcem in zvestim klientom (Krizia oblači milansko »intel-ligentio«, podpira umetnost in je svojemu partemu dala ime La Scala) je zato znano, da so tatovi pokradli več zlatih blesketajočih in tesno oprijetih večernih oblek, niz majic z otožnim pasjim portretom, zbirko rdečih in črnih dvodelnih kopalk z bleščicami.... Medtem ko se je milanskim damam blaženo sanjalo o tem in o najlonkah, ki imajo pri gležnju v koncentričnih krogih zapisano »K«, so tatovi odnesli - skozi klasično luknjo v strehi - modele v vrednosti dveh milijard lir. Kaj bodo zdaj z njimi je še neznanka, očitno se z njimi ne bodo drznili na obisk ali na sprehod po Ul. Montenapoleone. • Andreotti NADALJEVANJE S 1. STRANI to vij o, kdo bo na koncu ostal s prižgano vžigalico v rokah in bo torej nanj padla odgovornost za predčasne volitve. Komunistom ta igra ni všeč. Tako je včeraj Emanuele Macaluso uradno pozval Cossigo, naj pokliče na Kviri-nal Andreottija in ga obvesti, da je že opravil vse poskuse, da bi obudil pet-strankarsko vlado, vendar brez vsakršnega uspeha. To tudi zato, ker po mnenju KPI ni osnov za skupno politično bazo med petimi strankami vladne večine. Andreotti se mora torej umakniti in Cossiga mora začeti zopet s posvetovanji. Odprla se bo tako nova faza, v kateri bo komunistična partija predlagala državnemu poglavarju preverjanje možnosti sestave »vlade jamstev«, ki bi omogočila izvedbo referendumov in torej nadaljevanje zakonodajne dobe. Če pa to ne bi bilo mogoče bi taka vlada zajamčila vse ustavne pravice za izvedbo volitev. • Zahteve Jugoslavije NADALJEVANJE S 1. STRANI odstotkov sredstev, potrebnih za končanje avtoceste Bratstvo in enotnost, posodobitev jugoslovanskih železnic in za nekatere industrijske projekte. Škapin je navedel, da je Jugoslavija zahtevala tudi sto milijonov ecujev nepovratnih sredstev iz proračuna Evropske skupnosti na podlagi dejstva, da je tudi skupnost zainteresirana za te projekte, saj bo dobila dobro povezavo s svojo članico Grčijo, z Bližnjim in Srednjim vzhodom. Ocenil je, da predlagana sredstva v višini 380 milijonov ecujev, ki jih je predlagala Evropska skupnost, ne zadostujejo za izboljšanje finančnega sodelovanja med Jugoslavijo in dvanajsterico. Škapin je tudi opozoril, da bi zmanjšanje sredstev, ki jih lahko ponudi skupnost, predvsem ogrozilo izgradnjo avtoceste Bratstvo in enotnost, (dd) Med tnalom in sekiro odjemalcev in nezadovoljnih delavcev Stavka skupine delavcev kranjske Planike zgovoren dokaz težav in zmede pri plačah LJUBLJANA — Stavka skupine delavcev kranjske Planike, ki so včeraj že drugi dan prišli v službo samo protestirat, je zanimiv in poučen primer, ki veliko pove o stiskah slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva. S svojo predzgodovino in samim potekom dogodkov je zgovorna ilustracija težav, s katerimi se bo še ubadala jugoslovanska vlada, predno bo uresničila svoj zahtevni program stabiliziranja gospodarstva. Šestdeset delavcev obrata kranjske tovarne, v katerem je sicer zaposlenih 1022 delavcev, je ustavilo stroje, ker zahtevajo znižanje in poenotenje norm, torej višje dohodke. Planika, ena največjih tovarn obutve, se je zaradi stavke znašla v neprijetnem precepu. Na drugi strani namreč tuja partnerja Adidas in Salamander pritiskata s še strožjimi kakovostnimi normami, nadaljnje sodelovanje pogojujeta tudi z nekterimi drugimi zahtevami, ki pa jih brez sodobnejše tehnologije in de-lovoljnih_ delavcev ne bo mogoče izpolniti. Že sedanjih normativov Adi-dasa, po katerih naj bi zahtevnejše podplate izdelovali po enega na minuto, večina delvacev ne dosega, niti približno pa podjetje nima denarja, da bi z boljšimi plačami in nagradami stimulirali boljše delo. Pojasnjevanja vodstva tovarne, ko noč in dan »uraduje« med nezadovoljnimi delavci, ne zaležejo dosti. Stavkajoča skupina zahteva izenačenje norm, ne glede na zahtevnost dela: trdijo, da imajo vsi enake stroške in enake želodce, torej potrebujejo tudi enake (višje) plače. Pravzaprav imajo prav vsi, vsaj po delčkih: nekaj delavci, nekaj vodstvo in nekaj tuji partnerji. Toda če bo skupinica vztrajala še nekaj ur, bo že ogroženo delo drugih 300 delavcev, s tem pa tudi celotnega kolektiva, ki mora do 7. aprila Sala-mandru dobaviti dogovorjeno število parov obutve. Če pošiljke ne bo, bo Planika morala blago zadržati - ali pa plačati visoke penale. Kako težki so pogovori, pojasnjuje zgodbica o dveh delavcih, ki sta direktorju skočila 'v lase, češ da oba delata za enakim strojem, naredita enako število izdelkov, v kuverti pa ima eden za nekaj tisočakov več kot drugi. Izkazalo se je, da je prvi jeznoritež prijavljen v Kranju, drugi pa v domačem kraju v drugi republiki, kjer so nižji davki in prispevki. Ko so jima zadevo pojasnili, sta izjavila, da ju prav nič ne brigajo »administrativni stroški« ter da hočeta enako plačo ... Čeprav o drugih stavkah včeraj ni bilo slišati, brez vroče krvi zaradi ukrepov zvezne vlade vseeno ni šlo. Razhudili so se na primer razpravljale! na seji, ki jo je sklicala jugoslovanska gospodarska zbornica, na katero so povabili tudi predstavnike vlade. Le-ti so zavrnili zahteve izvoznikov, ki vedno glasneje predlagajo devalvacijo dinarja. Vlada bo vztrajala pri politiki športnega prilagajanja tečaja, nikakor pa ni pripravljena dinarja »popraviti« v enem zamahu, ker bi to lahko povzročilo hude motnje v gospodarstvu. O ukrepih glede plač so med drugim včeraj govorili tudi predstavniki slovenske službe družbenega knjigo- vodstva, ki so novianrjem predstavljali lanskoletne rezultate gospodarjenja v republiki. Podatki so slabi, po novem obračunskem sistemu, ki bo kmalu stopil v veljavo, pa bodo še za 20 odstotkov slabši. Zavrnili so tudi očitke, češ da se v Sloveniji niso držali vladinega interventnega zakona o plačah. V Ljubljano so namreč dobili uradni list oziroma besedilo zakona šele 4. marca, torej že po plačilnih dneh, se pravi, da se pri februarskih plačah niti niso mogli ravnati v skladu z novimi ukrepi. Sicer pa se iz Beograda že sliši, da bo vlada še enkrat preučila nekatere določbe zakona in poskušala upoštevti specifične primere, ki se jim je zgodila največja krivica. Tako morda tudi tokrat juha ne bo tako vroča, kot se je kadilo najprej... Inšpektorji bodo preverjali sklep o zamrznitvi cen BEOGRAD — V četrtek bo krenilo v akcijo 1.350 inšpektorjev, ki bodo preverjali, ali so tovarne in trgovci uresničili sklep zvezne vlade o pocenitvi okoli 19.000 izdelkov. Ukrep zadeva veliko skupino industrijskih izdelkov, ki so se od decembra podražili za več kot 20,3 odstotka (nekatere podražitve so dosegale tudi 800 odstotkov). Cene bodo prizadeti morali vrniti na raven z 31. decembra, povečane za 20,3 odstotka, nadaljnje podražitve pa pridejo v poštev šele po 90 dneh. Zadnji ukrep zvezne vlade ni presenetil, saj je tako trgovcem kot gospodarstvenikom še dobro v spominu podobna »kolobocija« s cenami lani spomladi, (dd) ■ DUNAJ — Avstrijski notranji minister Karl Blecha je povedal, da se zanimanje med avstrijskimi vojaškimi obvezniki za civilno službo vedno manjša. Število prošenj za oprostitev od vojaške službe je padlo iz 4.025 v letu 1984 na 3.283 do 7. januarja 1987. Zato je trenutno na voljo veliko več civilnih vojaških službenih mest kot pa interesentov zanje. »Kar je v protislovju«, je dejal Blecha »z vedno glasnejšimi očitki, da se hočejo »civilniki« v lastnem interesu izgoniti nošenju vojaške uniforme in orožja. Fantje, ki se odločijo za civilno vojaško službo so namreč izpostavljeni veliko hujšim fizičnim naporom. V Avstriji se zadnje čase namreč, predvsem iz konservativnih in desničarskih krogov pojavljajo težnje, naj se vojaškim obveznikom možnost za civilno služenje vojaškega roka odvzame. B. G. Na Južnem Tirolskem Domovinska liga ponuja pomoč SVP Južnotirolska domovinska liga (Hei-matbund), ki se bori za samoodločbo nemške narodnostne skupnosti in torej za odcepitev bocenske pokrajine od Italije, se bo v kratkem morda samovoljno razpustila in njeni člani bodo vstopili v Južnotirolsko ljudsko stranko (SVP), ki so jo polemično zapustili pred štirimi leti. Za to rešitev se v prvi osebi ogreva predsednik domovinske lige Stieler, ki se je pred kratkim, v odprtem pismu vsem uglednim voditeljem Magnagove stranke, zavzel za dialog in za sodelovanje med organizacijama, ki sta bili do včeraj v odkriti polemiki ter globoko razdvojeni glede bistvenih južnotirolskih vprašanj. Če bo do te združitve prišlo, bo to nedvomno zelo pomemben dogodek političnega in ne samo političnega značaja. Heimatbund je uradno nastala leta 1974 na pobudo skupine nacionalističnih skrajnežev, med katerimi je bilo tudi nekaj nekdanjih teroristov, ki so očitali SVP, da je premalo odločna in vse preveč popustljiva do rimske vlade. Do leta 1983 so njeni pristaši, kljub polemikam, na volitvah vseeno podpirali Magnaga, na zadnjih parlamentarnih volitvah pa so predstavili svojo listo, ki je prejela nekaj več kot dvanajst tispč glasov. Podrobnejši uspeh pa je domovinska liga doživela na krajevnih volitvah, na katerih je pod geslom »Los von Trient« (proč od Trenta) izvolila v bocenski pokrajinski svet Evo Klotz, dinamično in borbeno hčerko enega najbolj znanih južnotirolskih teroristov. Predsednik Stieler je v pismu voditeljem SVP podčrtal, da se mora nemška skupnost temeljito pripraviti na morebitne predčasne volitve in opozoril na možnost, ki jih ima Magnagova stranka za izvolitev kar šest predstavnikov v rimski parlament. Na zadnjih volitvah je SVP izvolila tri poslance in dva senatorja, zaradi razpršitve glasov in tudi spičo redtavitve Heimatbunda pa je za las izgubila možnost za izvolitev četrtega poslanca. Poteza domovinske lige pa je tudi sad zaostrenega vzdušja v bocenski pokrajini in novih napetosti med tamkajšnjimi skupnosti, ki so zelo različno sprejele nedavne parlamentarne resolucije o južnotirol-skem vprašanju. Italijanska komponenta pravi, da predstavljajo resolucije o »paketu« korak naprej za sožitje in za izvajanje enakopravnosti, Nemci in Ladinci pa so nasprotnega mnenja in pravijo, da so ti dokumenti v nasprotju z načelom avtonomije in tudi z duhom znanega povojnega sporazuma De Gasperi-Gruber. SVP doslej ni še uradno odgovorila na presenetljivo ponudbo domovinske lige. Njen organizacijski tajnik Hosp je zamisel o združitvi previdno označil kot zanimiv predlog, dal pa je jasno razumeti, da do spojitve ne bo prišlo za vsako ceno in da bo mnogo odvisno tudi od političnih pogojev, ki jih bodo prej ali slej gotovo postavili voditelji Heimatbunda. SANDOR TENCE Atentat na britansko vojaško oporišče v ZRN izvedla IRA BONN — Predsinočnji bombni atentat na generalštab britanskih oboroženih sil v Zahodni Nemčiji, v katerem je bilo ranjenih 31 oseb, so izvedli pripadniki Irske republikanske armade. V sporočilu, ki ga je razširilo v Dublinu politično krilo IRA (Sinn Fein) iz Belfasta, piše, so imeli teroristi prvotno v načrtu napad »uničujočih razsežnosti«, ker pa niso hoteli zadeti civilistov, so se omejili na »opozorilno« akcijo. Sporočilo se končuje z grožnjo: »Britanska vlada lahko reši veliko življenj s tem, da naredi konec vojni z Irci.« Atentat so izvedli s 150 kilogrami plastičnega razstreliva, ki so ga skrili v toyoto na parkirišču pred oficirskim krožkom britanskega glavnega štaba v Mbnchengladbachu blizu Diisseldorfa. Peklenski stroj je poškodoval kakšnih 20 avtomobilov in pročelje stavbe ter ranil 27 Nemcev in 4 Britance, med njimi dve ženski. Desetim so nudili le prvo pomoč, druge pa peljali v bolniš- nico, kjer so jih včeraj popoldne 14 odslovili, tako da jih leži še sedem. Ko je počila bomba, je bila v oficirskem krožku poslovilna zakuska za-hodnonemškega vodje tiskovnega urada v vojaški bazi podpolk. Wolframa Bickenbacha, zato so bile navzoče tudi žene nemških in britanskih častnikov. Nekaj minut po eksploziji je diissel-dorfsko uredništvo tiskovne agencije DPA dobilo telefonski poziv, s katerim je neznanec v slabi angleščini in nerodno napovedal bombni napad. Britanski preiskovalci so to takoj pripisali organizaciji IRA, nemški pa domačim ultralevim teroristom. Glasnik zvezne vlade Ost je menil, da gre za ponovno akcijo članov RAF proti Atlantskemu zavezništvu in tudi v imenu kanclerja Kohla zatrdil, da takšna dejanja ne morejo razmajati sodelovanja med Bonnom in Londonom na obrambnem področju. Značilno je, da so atentat izpeljali le nekaj ur po sestanku med Thatcherjevo in Kohlom. V nedeljo, 22. marca 1987, je bil v Novari REDNI OBČNI ZBOR ZAVODA BANCA POPOLARE Dl NOVARA, kateremu je prisostvovalo 3.171 članov. Predsednik, odv. Roberto Di Tieri, je po obravnavi glavnih vidikov delovanja zavoda prikazal poslovanje in uspeh zavoda v poslovnem letu 1986, ki ga lahko strnemo s sledečim prikazom: (v milijonih lir) — GLAVNICA, REZERVE, PREMOŽENJSKI SKLADI IN NEVEZANI SKLADI RIZIKOV 1.490.284 + 3,37% — VLOGE (HRANILNE IN TEKOČI RAČUNI) 16.827.069 + 9,58% — UPRAVLJANA SREDSTVA 27.362.989 + 16,19% — SKUPNE NALOŽBE 11.188.440 + 11,17% Čisti dobiček je znašal 144.058.414.681 lir (+ 28,33%) in dovoljuje razdelitev dividende v višini 1000 lir za vsako od 94.250.182 delnic v obtoku na dan 31.12.1986. V vrstah družbe je bilo v letu 1986 sprejetih 7.587 novih članov, tako da je skupno število ob koncu leta znašalo 121.459 enot. Zgornji podatki so zajeti v poročilu nadzornega odbora, ki ga je prebral predsednik odbora dr. Carlo Dulio. V razpravi je sodelovalo 14 članov, katerim sta izčrpno odgovorila predsednik zavoda in pooblaščenih upravitelj. Z glasovanjem so odobrili bilanco poslovanja leta 1986 z odgovarjajočim ekonomskim računom, poročila upraviteljev in nadzornega odbora ter predlog razdelitve čistega dobička. Istočasno so bili potrjeni za upravitelje: dr. Giovanni Brignone, vitez dela grof dr. Alessandro Cicogna Mozzoni, odv. Claudio Cocito, dr. Edo Deagostini, notar dr. Federi-co Guasti, vitez dela dr. ing. Sergio Pininfarina, dr. ing. Pietro Stella. Za efektivne sodnike so bili potrjeni: rač. Alberto Gramegna, odv. Giovanni Scolari, odv. Vittorio Tarditi; ter sodniki suplenti: odv. Maurizio Calderini, prof. dr. Pietro Angelo Cerri, odv. Francesco Fizzotti. DIVIDENDA je vnovčljiva od 23. marca 1987 pri vseh okencih banke. (b) Banca Popolare 0^ di Novara ^ Zadruga z omejeno zavezo Družbeni in glavni sedež v Novari Reg. podjetij na sodišču v Novari št. 1 Prejšnji teden v Bocnu Evropski poslanec Willy Kuijpers sprejel slovenske predstavnike BOČEN — Že dalj časa je manjšinska problematika v ospredju zanimanja in pozornosti Evropskega parlamenta. Spomnimo se na primer na odobritev listine o deželnih jezikih in kulturah ter o pravicah jezikovnih manjšin leta 1981. Sedaj pa pri evropski komisiji za mladino, kulturo, šolstvo, informacijo in šport pripravljajo nov pomemben dokument o jezikih in kulturah manjšin v evropski Dvanajsterici. Nalogo poročevalca je prevzel evropski poslanec Willy Kuijpers, pripadnik flamske skupnosti v Belgiji, ki je v zvezi s tem vprašanjem že imel širok krog posvetovanj in srečanj s predstavniki raznih jezikovnih skupnosti v Evropi. Izdelan je bil tudi osnutek dokumenta, o katerem naj bi se manjšine izrekle. Prejšnji teden se je poslanec Kuijpers srečal v Bocnu na sedežu pokrajinske uprave s predstavniki jezikovnih manjšin iz severne Italije, med temi tudi z nekaterimi predstavniki slovenske narodnostne skupnosti. Na razgovorih so sodelovali senatorka KPI Jelka Gerbec, deželni predsednik in tajnik SSk Marjan Terpin in Ivo Jevnikar, predstavnik slovenskih društev videmske pokrajine Ferruccio Clavo-ra in predstavnik SKGZ Pavel Slamič. Slovenski predstavniki so seznanili poslanca Kuijpersa s stanjem Slovencev v Italiji in izrekli svoje mnenje o predlaganem dokumentu, ki zadeva predvsem jezikovna in kulturna vprašanja narodnostnih skupnosti. Prišla je v prvi vrsti do izraza želja po poglabljanju takih stikov, ki v trenutku, ko prihaja vedno bolj v ospredje evropska razsežnost manjšinske problematike, zavzemajo še večjo pomembnost. Srečanje mladih za boljši svet SEŽANA — Občinska konferenca ZSMS Sežana se kot ostali mladinci v Sloveniji trudi, da bi bil festivalni teden, posvečen odhodu štafete mladosti s Triglava, čimbolj pester in zanimiv za širok krog ljudi. Med številnimi prireditvami, ki so se in se bodo zvrstile od 12. marca pa do konca tega meseca, je bila tudi okrogla miza na temo sodelovanje in sožitje ob meji ter prizadevanja za sprejem zakona o globalni zaščiti slovenske manjšine v Italiji. Okrogle mize v Sežani so se poleg članov predsedstva OK ZSMS, družbenopolitičnih delavcev in nekaterih gospodarstvenikov sežanske občine udeležili tudi predstavniki različnih organizacij Slovencev v Italiji ter predstavniki mladih iz republike in sosednjih občin, ki mejijo na sežansko občino. Sporočila s srečanja v Sežani pa so mladi predstavili na okrogli mizi v Novi Gorici. Na tem mestu naj zabeležimo le zaključke z obširne razprave. Za nadaljnje ohranjevanje in razvijanje dobrososedstva in sožitja ob meji so prav mladi najbolj odgovorni. Ker živijo v občutljivem času in prostoru, kjer se rešujejo kočljiva vprašanja, zahtevajo, da se ta prostor obravnava specifično. Nobeno vprašanje naj se ne rešuje s silo, kajti meja ni ovira za vsestransko sodelovanje, ob tem pa mladi zahtevajo popolno spoštovanje ozemeljske suverenosti vsake države. Najostreje zavračajo vse administrativne ukrepe, ki kakorkoli krnijo gospodarsko, kulturno, športno, znanstveno, tehnično sodelovanje, pretok blaga in informacij ter gibanje ljudi. Zavzemajo se za zbris zavesti o vladajočih in vladanih, saj se zavedajo, da je le s svobodo in enakopravnostjo vseh narodov mogoče živeti v miru in sožitju. Zato bodo še naprej nudili vso podporo rojakom onstran meje v njihovih prizadevanjih za globalno zaščito, prav tako tudi za spoštovanje pravic italijanske manjšine v Jugoslaviji. Ekonomsko in politično sodelovanje je predpogoj za sodelovanje na ostalih področjih. Vse možnosti sodelovanja še niso izčrpane in z vsakodnevnim razvojem se odpirajo še nove. Zavzeli se bodo za boljše sodelovanje med šolami, navezavo stikov z radijskimi postajami, delovali v mirovnih gibanjih ob meji, prizadevali si bodo za boljše okolje in se upirali eventualni nuklearizaciji tega območja. OLGA KNEZ STOJKOVIČ Italijanski ribiči ponovno v jugoslovanskih vodah KOPER — Italijanski ribiči izrabijo vsako priložnost za ribolov v jugoslovanskih ozemeljskih vodah. V ponedeljek je patruljni čoln jugoslovanske vojne mornarice skorajda ves dan stražaril ob meji, kajti prejel je kar tri obvestila, da se skupine ribiških bark nahajajo v jugoslovanskih vodah. Patruljni čoln JVM je iz izolskega pristanišča prvič izplul ob 8.45, ko so sprejeli obvestilo, da se med Piranom in Savudrijo dobro miljo v jugoslovanskih vodah nahaja 13 ribiških čolnov. Še pred prihodom patruljnega čolna so se italijanski ribiči umaknili na svojo stran in nadaljevali z ribolovom. Patruljni čoln JVM je na morju tik ob državni meji ostal vse do 17.45, nakar se je vrnil v izolsko pristanišče. Drugič so proti morski meji odpluli ob 20. uri, ko je bilo 1,5 navtične milje v jugoslovanskih vodah pet italijanskih ribiških bark. Tudi tokrat so se italijanski ribiči pravočasno umaknili. Včeraj nekaj pred 2. uro pa je približno miljo v jugoslovanskih ozemeljskih vodah ribarilo kar 16 italijanskih ribiških bark. Italijanskim ribičem, ki so dobro opremljeni z navigacijsko opremo, je tudi tokrat uspelo pravočasno zaznati bližajoči se jim patruljni čoln JVM in se umakniti v italijanske ozemeljske vode. I. U. Množična udeležba na Poreznu CERKNO — Dolge kolone z okrog 3.800 udeleženci nedeljskega 12. spominskega pohoda na Porezen, so prvo spo-madansko nedeljo kljub zimskim razmeram imele samo en cilj, povzpeti se na 1.632 m visoki vrh Porezna in se pokloniti spominu žrtvam tragedije na Poreznu 24. marca 1945. leta, v kateri je na pragu svobode dalo svoja življenja 145 partizanov. Številni planinci, borci, mladina, pripadniki teritorialne obrambe ter ostali ljubitelji hoje Slovenije, Hr-vatske in tudi iz zamejstva udeležili so se ga člani Slovenskega planinskega društva iz Trsta, so na zasneženi Porezen krenili že zgodaj zjutraj iz Cerknega, Selške doline, od Brda , Davčje in Otavnika, čeprav se je v dolini že pričeka pomlad so udeležence pohoda pod Poreznom kljub spomladanskemu soncu pričakale prave zimske razmere, visok zmrznjen sneg in močan jugozahodni veter. Na vrhu Porezna pri spomeniku padlim borcem, pa so jih pozdravile pla-pajoče zastave. Tu je bila ob 11. uri kratka spominska svečanost posvečena tragičnim dogodkom pred 42. leti. Zbranim pohodnikom je spregovoril sekretar občinske konference Socialistične zveze Idrija Marjan Klatiše, delegacije borcev in mladine pa so ob spomeniku položile vence in cvetje. Udeležencem pa je bil z lepim razgledom z vrha Porezna poplačan trud za pohod na goro spominov. Pohodnike so pred planinskim domom Andreja Žvana Borisa na Poreznu postregli s toplim čajem, udeleženci, ki so se pohoda prvič udeležili, so dobili izkaznico spominskih pohodov, za dvakratno udeležbo pa bronaste, za 4-kratno udeležbo srebrne, za 6-kratno pa zlate spominske značke. Za 10-krat-no udeležbo pa je nekaj sto pohodnikov prejelo spominsko plaketo, ki ponazarja spomenik na Poreznu. Z letošnjim 12. spominskim pohodom na Porezen, ki so ga v sodelovanju s planinskim društvom Cerkno odlično organizirale borčevska organizacija iz Cerknega ter domicielni odbori Kosovelove brigade, gorenjskega vojnega področja in inženirskega bataljona 31. divizije pod pokroviteljstvom zavarovalne skupnosti Triglav in Organizaciji združenega dela s Primorske in Gorenjske se je ponovno izpričalo priznanje narodnoosvobodilnemu boju in njegovim žrtvam. Pohod na Porezen je tako postal po zaslugi požrtvovalnih organizatorjev množična športno-politična manifestacija in zgleden primer negovanja revolucionarnih tradicij narodnoosvobodilne borbe in prenašanja le teh na mladi rod. SILVO KOVAČ Štirje mladi slikarji v Beneški galeriji ŠPETER — »Idealni zaslon: štirje mladi sodobni slikarji« je naslov zadnji razstavi špetrske Beneške galerije, ki so jo odprli prejšnji teden, in katere namen je predstaviti nekaj drobcev najsodobnejših likovnih teženj v naši deželi. Štirje mladi slikarji, ki so se rodili v letih od '62 do '67, predstavljajo svoje sveže umetniške svetove. Nekateri se še šolajo na umetnostnih šolah, drugi pa so komaj zaključili akademski študij, vsem pa je skupen svež in neprisiljen pristop do umetniškega ustvarjanja. Tako se Carlo Degenhardt, letnik '65, posveča iskanju prvobitnega, magičnega znaka, ki je popolna antiteza racionalistični miselnosti elektronske dobe. Al-varo Petricig, letnik '67, ustvarja novo likovno govorico s prepletanjem pisave in spontanih grafizmov. Michele Vončini, letnik '62, se navezuje na dunajsko Action painting in poustvarja hitre in neposredne podobe iz našega kulturnega okolja. Vasco Petricig, letnik '62, pa pripoveduje o fantomih svojega intimnega sveta, ki postanejo udealni zaslon za njegov pristop k življenju. Razstava izdelkov učencev sežanskih šol SEŽANA — Občinska konferenca ZSMS Sežana je v okviru praznovanja in odhoda štafete mladosti s Triglava pripravila zanimivo in pestro razstavo v Mali galeriji v Sežani. Na razstavi se predstavljajo učenci vseh petih osnovnih šol v sežanski občini in dijaki Srednje družboslovne in ekonomske šole iz Sežane. Na otvoritvi je uvodno besedo podala Andreja Blažič, v kulturnem programu pa je Mojca Celih podala poezijo Zdenke Klanjšček »Troje barv«. Razstavo je ob pomoči dijakov pripravila Cvetka Oblak — mentorica likovnega krožka na SDEŠ. Za razstavo so vse sežanske osnovne šole poslale veliko izdelkov, toda razstavni prostor je premajhen in zato si obiskovalci veliko izdelkov ne morejo ogledati in ustvariti celovite slike o umetniškem ustvarjanju in iskanju sežanske mlade generacije. Na razstavi so zlasti zanimivi železni izdelki učencev kovinarske šole. Vse izdelke so učenci ustvarili bodisi v prostem času, ali pa pri likovnih krožkih. Razstava bo odprta do 25. marca. (OKS) Petoveljski proces utegne zadobiti širše razsežnosti BENETKE — Sedanji proces proti atentatorjem v Petovljah in tistim, ki so jih na kak način pokrili ter preiskavo vede spravili na napačno sled, utegne dobiti večje razsežnosti od prvotne zamisli. Odvetnik Giuseppe Pisauro iz Rima, branilec glavnega obtoženca, furlanskega fašista Vincenza Vinciguerre, ki je s svojimi izjavami in priznanji, dal Cassonu možnost, da je pričel znova preiskavo in sedaj spravil obtožence pred sodnike, je včeraj izročil predsedniku sodišča dolg spisek prič, ki naj bi prišle pred beneške sodnike. Poleg nekaterih fašističnih aktivistov manjšega formata, zahteva Vinciguerrov branilec, da kot priče natstopijo: radikalni poslanec Marco Panella, ki je večkrat javno govoril o tem, da je bila preiskava hote napačno usmerjena; karabinjerski general Arnaldo Ferrara, ki je leta 1972 bil vrhovni poveljnik karabinjerjev, da pov, kako so karabinjerji vodili preiskavo o atentatu v Petovljah; voditelja italijanske tajne službe generala Vito Miceli in Gianadelio Maletti, ki ju je sodnik Casson zaslišal; misovski poslanec Pino Rauti, ki je v začetku sedemdesetih let bil vodja skupine Grdine nuovo; general Ambrogio Viviani in major Amos Piazzi , ki naj povesta o zloglasni skupini rosa dei venti; novinar Eggardo Beltrametti, ki je tudi imel precej besede v varnostnih službah. S temi zahtevami po takšnih pričah hoče branilec očitno dokazati, da je šlo v petoveljskem atentatu za nekaj velikega, zelo zaokroženega v strategiji napetosti, da je šlo za akcijo, v kateri so bile vpletene poleg italijanskih tudi obveščevalne službe severnoatlantskega pakta, in da je bil Vinciguerra le izvrševalec drugje zamišljenih nasilnih dejanj. Morda ni odveč reči, da imajo take zahteve tudi kakšno zvezo s sedanjo italijansko politiko, saj nam je znano, da je bil takrat, ko so se te stvari dogajale, več let obrambni minister prav sedanji mandatar Andreotti. Tudi včerajšnja razprava je potekala v znamenju ugovorov branilcev proti zahtevam goriških odvetnikov, ki zahtevajo odškodnino za svoje varovance, ki so v letih 1973 in 1974 bili skoro leto in pol v nezaslužnem priporu in ki še danes občutijo posledice takratnega procesa (odvetnik Bernot je za vsakega od dveh mezzoranov zahteval 100 milijonov lir in tudi zavarovalno zasego nepremičnin Ingarellija in Chirica). Oglasil pa se je tudi zastopnik državne advokature Stefano Cerillo, ki je utemeljil razloge, ki so privedli predvsem do vlade in ministrstvi za obrambo in pravosodje, da nastopijo kot civilne stranke ter zahtevajo odškodnino od obtožencev, če bodo ti obsojeni. Morda že danes, če ne bo še drugih ugovorov in besednih dvobojev med branilci in predsednikom sodišča, bodo zaslišali Vincenza Vinciguerro. Drugače pride glavni obtoženec na vrsto v ponedeljek. Predsednik porotnega sodišča Renato Gavanin je v Benetkah znan kot zelo vesten in odločen sodnik, ki hoče stari hitro in stvarno razčistiti. To svojo odliko je dokazal tudi v dveh začetnih razpravah sedanjega procesa. MARKO WALTRITSCH 8. Tragedijo neke manjšine FULVIO TOM IZZA Mladoporočenca iz Ulice Rossetti COPVRIOHT ZTT Uspelo mu je priti v stik s skupino pisateljev, ki so pripadli isti stranki kot njegov oče. Imeli so svojo revijo »Ogenj«. Med njimi je izstopal pesnik in vodja krščanske socialistične stranke Edvard Kocbek, bodoči partizanski komandant in oporečniški minister v povojni Jugoslaviji. Prav v stiku z enakomislečimi sonarodnjaki, ki pa so se hkrati tako razlikovali od njega in njegovih ljudi tako razlikovali od njega in njegovih ljudi, je naš Goričan odkrival lastno identiteto zahodnjaškega Slovenca: nemiren, s potepuškimi težnjami v sebi, s spreminajočo se in sanjsko iz-nadljivostjo. Iz tega kratkega obdobja njegovega življenja, ko je obrnil hrbet svoji rodni deželi in se spogledal z njo iz lica v lice, izhaja prvi načrt njegove edine, nam ohranjene zbirke »Zemlja na zahodu«. Tu so zbrane pesmi, ki izražajo pesnikov nemir in zgodbe o nenavadnih tipih iz domačega Mirna. Ljubljana tistega časa je nudila streho vedno številnejšim pribežnikom iz Julijske krajine, s katerimi se je Stanko spoprijateljil in se dobival z njimi v Unionu ali Slonu; od tod v njem nagnjenje, da je preživljal ure in ure v teh prostorih, tihih, z diskretno svetlobo osvetljenih kavarnah, opremljenih z naslanjači iz temnega usnja, ki jih je Dunaj pošiljal čez. Za ilegalni prehod čez mejo so Stanku sodili v njegovi odsotnosti. Sledila je pomilostitev in brž ko je zvedel zanjo, se je že vrnil v Gorico in nadaljeval študij v italijanščini. Politične razmere so se medtem poostrile, Slovenci so se začeli na dogodke odzivati. V neki vasici v Vipavski dolini je poučeval tuberkulozni učitelj iz italijanskega juga, ki je pljuval v usta otrok, ker so vztrajno govorili med sabo v domačem jeziku; no, pospravili so ga brez prič in brez očitkov vesti. V Trstu je eksplodirala bomba na vratih poslopja fašističnega dnevnika in do smrti zadel redaktorja, tri pa ranila. Atentatorjem so sodili na procesu, ki ga je prevzelo Posebno sodišče za obrambo države; takrat se je prvič preselilo iz Rima v prestolnico Julijske krajine in odredilo štiri smrtne obsodbe. Vzporedno z organiziranimi napadi, ki so jih pripisovali skrajnemu krilu slovanskih nacionalistov, se je vse bolj razgrevalo sovraštvo med dvema narodoma, ki se je razširil že na ženske, otroke in stare ljudi. Na komercialni šoli, kamor je hodil Stanko, so se študentje dveh skupin stepli zaradi izključitve nekega slovenskega dijaka. Vuk, ki je bil znotraj družine skoraj neznosno naravnan sam vase, na zunaj pa vedno krotak in pripravljen za pogovor, se je tedaj znašel na dvorišču obkoljen. Začel se je tepsti in tolči okrog sebe, kamor je padlo, in ko so mu nekateri tovariši Knjiga Mladoporočenca bo izšla 9. aprila pri Založništvu tržaškega tiska v zbirki Prevodi pritekli na pomoč, so se tako udarili, »da se je naredila tema pred očmi.« Med bivanjem v Ljubljani je vzljubil planine. S prijatelji, med katerimi je bil Boris Pahor, tedaj še semeniščnik v talarju, se ke vzpenjal v pobočja nad največjo reko in se seznanil s tretjim področjem Julijske krajine, ki je bilo obljudeno s Slovenci, to je zgornje Posočje, ki je težilo k trem središčem: Tolminu, Kobaridu, Bovcu. Italijani v tej deželi, ki je mejila tudi na Avstrijo, so bili v glavnem državni uradniki, policija in številni vojaki. Zato je tu odpor domačinov, sicer že tudi drugod manj pasiven, dobival vedno bolj agresivne poteze, hkrati z vojnim materialom, ki je prihajal z onstran jugoslovanske meje. Pribežniki iz Julijske krajine, ki so si nadeli ime teroristi,!1) so izvedli vrsto napadov na garnizije, minirali so železniško progo iz Italije v Avstrijo. Njim so to tudi naprtili bombni napad na sedež časopisa »II Popolo di Trieste«. Vukovim so se te metode upirale, prav tako komunistom, ki niso bili sicer nič manj uporni, a se niso strinjali z nekim slepim nacionalizmom, ki je bil voda na mlin interesom srbske monarhije. Stankov vzornik v političnem življenju je bil še naprej »don Gildo«, častiti Virgilij Šček, ki se je kot duhovnik vrnil na Kras, potem ko mu je potekel poslanski mandat. Tu se je ukvarjal s preprostimi ljudmi in se trudil, da bi jim ustvaril lastno kulturo in versko raven. V rimskem parlamentu se je v novi zakonodajni skupščini, ki se je začela ravno en mesec pred Matteottijevim izpadom in ne tudi sicer Mussolini tako in tako ne bi gledal do konca, za Ščekom pojavil Goričan Engelbert Besednjak, prav tako krščanski socialist, ki je bil poročil najstarejšo Vukovo hčer. (1) Pripadniki organizacije TIGR (op. prev.) Opozicija za odstop občinskega odbora Politične razmere v Miljah še nejasne Po nedokončnih podatkih občinskega statističnega urada Največ smo v marcu odšteli za obleko in razne izdatke Po ohladitvi odnosov med socialisti in komunisti, ki vodijo občinsko upravo, se politične razmere v miljski občini še niso razjasnile. Preverjanje med strankama občinske večine se zavlačuje, potem ko je komunistični župan Bordon ponudil odstop in je miljski sekcijski kongres PSI sklenil, da je treba začeti znova pogajanja med vsemi demokratičnimi strankami, ki naj privedejo do širše večine in trdnejše uprave, sposobnejše reševati številne pereče probleme Milj. S tem se strinjajo tudi komunisti, tako da je težko razumeti, kje je razlog, da se stvari ne premaknejo z mrtvega tira. V takem položaju je razumljivo, da se oglašajo tudi stranke občinske opozicije, ki so včeraj zahtevale nujen sklic občinskega sveta, na katerem naj sedanji odbor KPI (Lista Frausin) — PSI odstopi. Kot je znano, predstavljajo svetovalci večine absolutno večino v občinski skupščini s 16 sedeži od 30 (14 Lista Frausin in 2 PSI), medtem ko jih imajo KD 8, po enega pa PSDI, PRI, Lista za Milje, Mestna lista in MSI, v občinskem svetu pa je tudi neodvisni svetovalec (levičar) Russignan. Do vsaj delne razjasnitve bi moralo priti torej na seji občinskega sveta, ki je že napovedana za petek, 27. t. m., in na kateri bo po vsej verjetnosti župan Bordon poročal skupščini o poteku odprtega pisma miljske KPI krajevnim socialistom, v katerem poudarjajo resnost problemov, ki narekuje nujnost izogibanja zamrznitvi delovanja občinskega odbora. Po drugi strani pa miljska KPI ugotavlja, na osnovi pred-sinočnje razprave krajevne skupščine članov, da je treba premostiti dosedanjo večino in jo razširiti na vse reformistične sile. S tem namenom vztrajajo komunisti na zahtevi, naj bo »zamrznitev« občinskega odbora zgolj politična, tako da se njegovo delovanje nadaljuje brez prekinitev in zastojev. Pogajanjem med vsemi demokratičnimi strankami za razširitev večine je treba postaviti, poudarja odprto pismo miljske KPI, zelo kratke roke, nakar je treba vprašanje upravljanja postaviti, ne glede na dosežene rezultate, pred občinski svet, kot najprimernejši sedež za ugotavljanje, ali obstaja možnost programskega sporazuma in nove večine. Kot nam je sinoči povedal župan in tajnik miljske sekcije KPI Willer Bordon, se medtem nadaljuje program dvostranskih srečanj z ostalimi strankami, ki jih je KPI povabila na pogajanja. Prvi med njimi je predviden že drevi in sicer prav s krajevnimi socialisti. Statistična služba tržaške Občine je objavila indekse cen življenjskih stroškov za družine delavcev in uradnikov v mesecu marcu, ki so jih izračunali na osnovi nedokončnih podatkov. Za primerjavo služi leto 1985, ko so ti indeksi znašali 0, v preglednici pa najdemo poleg tistih za Trst še podatke za Bologno, Milan, Turin in Genovo. Splošni indeks povišanja cen glede na mesec prej znaša v Trstu' 0,3, v ostalih mestih pa od 0,2 v Milanu in Genovi, do 0,4 oziroma 0,5 v Bologni in Turinu. Glede na letno povprečje pa je Trst zabeležil naj nižji indeks višanja cen, in sicer 3,5, Genova 3,9, Bologna in Milan 4,0 najvišjega pa tudi v tem primeru Turin z indeksom 4,6. Največ so družine delavcev in uradnikov v mesecu marcu pri nas izdale za oblačila in za razno ( + 0,4), za hrano se je indeks povečal za 0,3, za energijo pa za 0,2, medtem ko podatek za stanovanje še ni znan. Primerjava z drugimi mesti nam pokaže, da smo v Trstu izdali več tako za hrano (vsa ostala mesta so zabeležila indeks 0,2) kot predvsem za energijo, kjer je Trst edini s pozitivnim indeksom ( + 0,2), medtem ko znaša v Bologni -0,8, v Milanu -0,9, v Turinu in Genovi pa celo -1,1. Primerjava istih indeksov na letnem povprečju nam potrjuje, da v Trstu porabimo neprimerno več za energijo (ali bo krivec le burja?); medtem ko se je za Trst ta indeks znižal za -2,7, je v Bologni dosegel -4,8, v Genovi -5,0, v Turinu -5,4 in v Milanu celo -7,8. Indeksi cen za živila so v letnem gibanju precej izenačeni (Trst 3,7, Genova 2,9, Bologna 3,3, Turin 3,8, Milan 4,5), medtem ko so stroški za oblačila najbolj poskočili v Turinu (7,7), najmanj pa v Genovi (Trst in Bologna 6,0, Milan 6,4). Stanovanjske najemnine oziroma stroški pa so v letnem povprečju najnižji prav v našem mestu (5,0), najvišji pa v Genovi (8,7), ki ji je tik za petami Bologna (8,6), nekoliko manjši indeks pa velja za Turin (7,0) in Milan (6,9). Trst ima v letnem povprečju tudi najnižji indeks raznih izdatkov (3,6), sledijo pa mu Milan (4,0), Genova (4,2), Bologna (4,4) in Turin (5,0). Če so torej letna gibanja indeksa cen za družine delavcev in uradnikov v tržaški občini dokaj ugodna, tega trenda ne potrjujejo podatki za iztekajoči se mesec, ki pa, kot rečeno, niso dokončni in se bodo ob koncu marca lahko še spremenili. Dejstvo pa je, da v Trstu izdamo veliko več za energijo, kar gre verjetno predvsem na račun ogrevanja. Na videz absurdno, če pomislimo, da je Trst obmorsko mesto, ki bi po logiki moralo biti bolj toplo od celinskega Milana ali Turina. Toda pri nas imamo burjo in ta ne prizanaša domovom z dotrajanimi okni in vrati, z odprtimi verandami in s slabimi strehami, ki jih je v Trstu velika večina. VZPI-ANPI vabi na izlet v Beograd Pokrajinski odbor združenja bivših partizanov VZPI-ANPI sprejema na svojem sedežu, v Ul. Crispi 3 (tel. 730306), prijave za izlet v Beograd, ki ga prireja Odbor skupnosti borcev 30. divizije. Namenjen je bivšim borcem in borkam ter njihovim družinskim članom, v programu pa je obisk Hiše cvetja, Avale in drugih znamenitosti jugoslovanske prestolnice. Odhod je predviden za sredo, 13. maja, ko se bodo udeleženci ob 21. uri zbrali v Domu JLA v Ljubljani, ob 22.25 pa bodo z brzcem in turističnimi ležalniki krenili proti Beogradu, kamor bodo prispeli v četrtek, 14. maja, ob 7.09. S posebnim avtobusom se bodo podali v Hišo cvetja, kjer bodo položili venec, nato pa si bodo ogledali muzej "25. maj", Banjico, grobišče ustreljenih v Jajincih in spomenik neznanemu junaku na Avali. Ob 17. uri bo v Domu JLA srečanje z bivšimi borci vseh enot 9. korpusa, ki bodo prejeli značke in priznanja, po skupni večerji pa bo ob 21.35 odhod z vlakom iz Beograda, s prihodom v Ljubljano v petek, 15. maja, ob 6.20. Stroški za vlak in ležalnike v obe smeri, za posebni avtobus, kosilo in večerjo, za vstopnice in organizacijo izleta znašajo 40 tisoč lir na osebo (kolikor se medtem ne bo podražil prevoz). Za prijave je čas do 31. marca, vsak udeleženec pa bo moral za pot do zbirnega mesta v Ljubljani poskrbeti sam. Naj dodamo, da se bivši borci in aktivisti zbirajo vsako sredo in soboto med 16. in 19.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, tel. 211831. Zapoznela priznanja na ponedeljkovi Rubbiovi tiskovni konferenci Namestitev sinhrotrona blizu Bazovice je bila res izbrana na površen način »Nasprotovanje krajanov namestitvi sinhrotrona blizu Bazovice je resna stvar in mi jo razumemo. Postopali bomo vsekakor korektno in ob spoštovanju zakonov. Stroj bo zgrajen na izbranem mestu, a skušali bomo kar se da zmanjšati njegove negativne učinke. Ustanoviti nameravamo tudi stalni odbor s predstavniki krajevnega prebivalstva, da bi stroj kolikor mogoče harmonično vključili v naravno in človeško okolje. Želimo si sodelovanja in prijateljskih odnosov.« Tako je izjavil prof. Carlo Rubbia v ponedeljek na tiskovni konferenci, na kateri je skupaj z nekaterimi svojimi sodelavci predstavil idejni načrt za tržaški sinhrotron. Srečanje s časnikarji je potekalo v enem izmed novih poslopij Raziskovalnega območja pri Padričah, kjer se je malo poprej pod Rubbiovim predsedstvom sestal upravni svet delniške družbe »Sincrotrone Trieste«. Glede namestitve stroja pa so na konferenci prišla na dan nekatera pomembna dejstva. Goriški nobelovec je namreč mirno priznal, da doslej ni bila opravljena nobena resna geološka raziskava območja pri Bazovici, na katerem bi morali stroj zgraditi. Povedal je, da bo takšno študijo zdaj opravila skupina strokovnjakov pod vodstvom prof. Massimiliana Cornac-chia, ki je odgovoren za izdelavo podrobnostnih načrtov. Isto velja za učinke, ki naj bi jih sinhrotron imel na človeško in naravno okolje. O njih ni do danes še nobene raziskave. Kot je na tiskovni konferenci priznal izredni komisar Raziskovalnega območja Fulvio Anzellotti, so tovrstne raziskave naročili šele v zadnjih časih. Kaj naj rečemo k vsemu temu? Najmanj to, da se očitno ni motil, kdor je opozarjal, da je bila odločitev o namestitvi sinhrotrona sprejeta površno. Toda bodo ta zapoznela priznanja imela kakšne konkretne posledice? Recimo, bodo stroj zgradili na kakem drugem mestu, če bodo raziskave pokazale, da je lokacija blizu Bazovice neprimerna? To povsem logično vprašanje je bilo postavljeno tudi na ponedeljkovi tiskovni konferenci. Kar presenetljiv pa je bil odgovor. Z njim je materialno postregel Anzellotti, očitno pa je govoril v imenu vseh, ki so sedeli za konferenčno mizo. Bil je naravnost lapidaren: o lokaciji se je dokončno izrekel tržaški občinski svet, ki je za to pristojen. Očitno si Anzellotti in ostali od raziskav ne pričakujejo nobenih presenečenj. Ali pa jih ne nameravajo jemati resno? A povrnimo se k odnosom med Raziskovalnim območjem, pod katerega spada tudi sinhrotron, in krajevnim prebivalstvom. Rubbia je tudi na ponedeljkovi tiskovni konferenci izrazil željo, naj bi ti odnosi bili konstruktivni incelo prijateljski. Vprašali smo ga zatorej, ali namerava podpreti zahtevo krajevnega prebivalstva, da bi imelo v upravnem svetu Raziskovalnega območja svojega kvalificiranega predstavnika. O tem je Koordinacijsko združenje kraških vasi obvestilo Rubbio s telegramom, ki mu ga je poslalo v Ženevo na začetku tega meseca. Goriški nobelovec ni vprašanja niti dobro razumel, zaradi česar je odgovor ponovno prepustil Anzel-lottiju. Slednji pa je spomnil, da bo v novem upravnem svetu po zakonu (gre za določilo zakona št. 26 iz leta 1986, bolje znanega kot »paket za Trst«) tudi predstavnik Kraške gorske skupnosti. Toda je to res odgovor na zahtevo Koordinacijskega združenja kraških vasi? Očitno ne, ker je Ždruženje svojo zahtevo postavilo poznavajoč zakon 26/1986. Saj, kje je pa zapisano, da bi Kraška gorska skupnost morala v upravni svet Raziskovalnega območja poslati človeka, ki bi bil krajanom po godu? Vsa ta vprašanja so se pojavljala nekako ob robu tiskovne konference, ki je bila, kot rečeno, posvečena predvsem predstavitvi idejnega načrta za sinhrotronski svetlobni generator. Gre pravzaprav za poročilo, ki ga je 17-članski znanstveni odbor pod Rubbiovim vodstvom dokončal 6. februarja letos. Poročilo obsega 56 strani večjega formata. V njem so podane tehnične značilnosti stroja, obrazložen je njegov pomen v italijanski raziskovalni strategiji, govor pa je tudi o gradbenih in drugih delih, ki bodo potrebna za izdelavo stroja. Poročilo bi moral v kratkem odobriti Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE), kar bo prižgalo zeleno luč prispevkom, ki jih bo vlada namenila za realizacijo stroja. Gre za 75 milijard lir, enako vsoto pa sta za sinhrotron že zagotovila deželna uprava FJK in Raziskovalno območje. Na ponedeljkovi tiskovni konferenci pa smo časnikarji dobili tudi lično publikacijo, v kateri je projekt o tržaškem sinhrotronu prikazan na poljuden način. V njej je tudi izjava proti lokaciji stroja pri Bazovici, ki so jo podpisali predsednik KGS Miloš Budin, predsednica rajonskega sveta za Vzhodni Kras Anamarija Kalc, tajnik SKGZ Duško Udovič, tajnik KŽ Edi Bukavec in predsednik KŽKV Karlo Grgič. Brošura je izšla tudi v slovenskem prevodu, za tisk pa jo je opremil Videoest pri Založništvu tržaškega tiska. pismo uredništvu Kronika in neizogibna vprašanja ob praznovanju 8. marca v škedenjski osnovni šoli »I. Grbec« SINHROTRON PROJEKT TRST Naslovna stran brošure o tržaškem sinhrotronu V soboto, 14. marca 1987, so nam naši otroci, ki obiskujejo otroški vrtec (4 otroci prisotni) ter I.-II. in III. razred osnovne šole (enorazrednica — skupno 10 otrok) skupaj z vrtnaricama Magdo Pertot in Magdo Nadlišek, z učiteljico Devano Picigo ter s sodelovanjem Aleksandre Pertot, ki poučuje violino v škedenjski podružnici Glasbene matice, pripravili prav prijetno presenečenje. Recitirali, zapeli in zaigrali so nam pesmi, posvečene dnevu žena in seveda predvsem mamicam in nonam, ki so navdušeno in ganjeno sledile izvajanju svojih malčkov. Program se je pestro in sproščeno odvijal pretežno v lepi slovenščini z nekaterimi vložki v prijetni italijanščini. Po toplem in hvaležnem ploskanju so otroci podarili mamicam im nonam ročna dela s prisrčnimi voščili ob mednarodnem prazniku žena. Pridni otroci in še posebno učiteljice! To je gola kronika z začetnim namernim poudarkom na številu otrok, ki jih trenutno zmoreta škedenjski otroški vrtec in osnovna šola (če ne upoštevamo še V. razreda s 6 otroki, ki na proslavi ni sodeloval). Ob izvajanju otrok pa se mi je ponovno porajal niz misli in vprašanj, ki so postali že vsakdanji kruh za vse posameznike in organizacije, ki se ukvarjajo s slovensko osnovno šolo v zamejstvu v tržaškem mestnem predelu. Srečanja, debate, polemike, žolčni izpadi, stvarni predlogi in utvare, ozka strankarska politična ozadja in pogubna tekma med šolami istega ravnateljstva (predvsem za številno šibkejše šole) za vpis otrok v lanski vrtec in šolo — otrok pa na splošno vedno manj! Trenutno usmerjajo starši in učitelji otroke v številčno krepkejše šole predvsem iz bajazni pred t. i. enoraz-rednico. Pred nekaj leti, do uvedbe Predavanje pisatelja Marjana Rožanca v DSI 0 kulturnem modelu slovenskega naroda Kulturni model slovenskega naroda je na ponedeljkovem rednem srečanju v Društvu slovenskih izobražencev natančno razčlenil in predstavil pisatelj, dramatik in esejist Marjan Rožanc, dobitnik nagrade iz Prešernovega sklada za svoje literarno ustvarjanje. Večer sta skupno priredila Združenje Most in DSI. Številnemu občinstvu je gost posredoval izsek iz sodobne slovenske publicistike (predvsem iz zapisov T. Kermaunerja, C. Zlobca, S. Hribar in F. Bučarja), iz katere je mogoče razbrati bistvo ideje o narodnem kulturnem modelu. Vodilne misli o tem novorojenem modelu je Rožanc obogatil z lastnimi razmišljanji in ugotovitvami. Uvodoma je izrekel kritiko jugoslovanski partiji, češ da se ta ne naslanja ne na kmečki sloj, ne na delavski razred, še najmanj na izobražence. Po njegovem mnenju se torej opira na najmanj ozaveščeni lumpenproletariat, s tem pa nujno zanemarja inteligenco, ki naj bi bila danes edina revolucionarna in inovativna sila, s katero naj bi se Slovenci vključili v evropski svet. Takšno, po Rožančevi opredelitvi »razredno« gledanje vladajoče strukture, pa diametralno nasprotuje slovenskemu kulturnemu modelu. Model, ki se v zadnjem času vse bolj uveljavlja v krogih slovenskega izobraženega sloja, je ideal, preko katerega naj bi naš narod vzpostavil dialog z drugimi jugoslovanskimi narodnostnimi skupnostmi. Ta zamisel pa ne vključuje le abstraktnega, zgolj intelektualnega razmišljanja, ampak sega tudi na vitalnejša družbena področja — gospodarstvo in politiko. »Slovenci se navdušujemo za sa- mozavesten ekonomski podvig, za uveljavitev tržnega gospodarstva in mešanega lastništva, ki bi preko konkurence omogočil selektivnost. S političnega vidika pa naš model zahteva demokratizacijo in pluralizem,« je pojasnil predavatelj. Kulturni model slovenskega naroda ne želi obnoviti klasičnega meščanskega političnega pluralizma, saj si je mogoče na Slovenskem ob partiji predstavljati samo še katoliško stranko. Slovenski Cerkvi pa v okviru tega novorojenega ideala ni namenjena politizacija, ampak inkultu-racija. Izredno važno mesto v tem modelu zavzema tudi pojmovanje enotnega kulturnega prostora, ki presega državne in republiške meje. Realizacija takšne zamisli pa je vsaj po odzivu drugih republik sodeč, skoro nemogoča. Tega modela ne sprejema niti Hrvaška, ki kljub skupni zgodovinski usodi s Slovenijo živi v povsem drugačnem idejno-političnem svetu. Bojeviti srbski naravi in njihovi državniški tradiciji pa je slovenski model sploh tuj, čeprav bi prav oni z uresničitvijo te ideje, posebno pa z zamislijo enotnega kulturnega prostora, lahko veliko pridobili. Predavanje v DSI je Marjan Rožanc zaključil s to mislijo: »Če hočemo uresničiti svoj kulturni model naroda, si bomo pač morali prizadevati za čim večjo avtonomnost, obenem pa dopuščati čim večjo avtonomnost drugih jugoslovanskih narodov. To pa najbrž pomeni nadaljnji razvoj in poglabljanje jugoslovanskega konfederalizma.« HJ podaljšanega pouka je bila pri nas prava pošast celodnevne šole, da ne omenim prizadetih otrok, ki so bili in so še vedno za nekatere starše in učitelje prava mora, razen seveda, če niso odločujoči za ločitev razredov. Jasno je, da enorazrednica povzroča celo vrsto problemov: okrnitev učnih delovnih mest in težave za učitelje pri usklajevanju učnih programov za otroke različnih starosti, kar nujno vodi v individualizacijo pouka na naših šolah z vsemi posledicami (negativnimi, ampak tudi pozitivnimi, ki jih ta trenutno neizogibni pojav povzroča). Vendar pa ali je to resnično najhujši problem? Je sploh mogoče, da se ne zavedamo še kako stvarna postaja nevarnost popolnega izginotja slovenske osnovne šole in otroškega vrtca iz tržaškega mestnega področja? Ali bo med našimi mestnimi osnovnimi šolami in vrtci res prevladal zakon džungle ali pa neizprosni ekonomski zakon vprašanja in ponudbe, tako da se bodo le močnejše in privilegirane šole nekoliko dlje ohranile, ostale pa bodo kar same in prav kmalu izumrle? So morda to nenapisane strateške izbire naših političnih voditeljev, kulturnih in šolskih ustanov? Mar ni mogoče prav ničesar več ukreniti in bomo, na primer, v Skednju čez nekaj let res prisiljeni zapreti slovenski otroški vrtec in osnovno šolo? Vprašanja so nešteta in dramatična, vendar imam včasih občutek, da si ne upamo z njimi na dan, v javnost, iz gole sramežljivosti in strahu pred omalovažujočo ali strupeno reakcijo italijanskih neobveščenih ali šovinističnih someščanov, ki nam hote ali nehote vskodnevno strežejo po slovenski in dvojezični identiteti. Mislim, da bi morali, prav nasprotno, italijanski večinski javnosti ter oblastem od Trsta do Rima podrobno in izčrpno predočiti skrajno težko in zaskrbljujoče stanje naših otroških vrtcev in osnovnih šol na mestnem področju. Prav gotovo je to rezultat naše šibkosti, vendar pa je v še večji meri sad že 70-letnega nasilnega odtujeval-nega pritiska, od grobega in tragičnega fašizma, do za tržaško mestno področje nič manj mračno učinkovitega kominforma pa tja do prefinjene asimilacije krščansko-demokratičnih in koalicijskih vlad in krajevnih uprav. Zakaj ne bi sprožili javne razprave o dejanskem stanju ter o perspektivah slovenskih vrtcev ter osnovnih šol na tržaškem mestnem področju? Česa se pravzaprav še bojimo? Od krajevnih ter državnih oblasti moramo zahtevati korenite posege za ohranitev, valorizacijo in razvoj teh vrtcev in šol, da bodo lahko postali privlačni tudi za italijanske someščane in predvsem za asimilirane starše, ki jih je, žal, preveliko in ki bodo ponovno osvojili svojo kulturno identiteto verjetno šele takrat, ko bodo resnično prepričani, da je slovenska šola popolnoma enakopravna italijanski in da lahko nudi celo nekaj več, to je vzporedno in primerjalno spoznavanje dveh jezikov in kultur, kar je za vsakega sodobnega človeka, pa naj je še tako konservativen, lahko le pridobitev in duševna obogatitev. Oče otroka, ki obiskuje osnovno šolo »I. Grbec« v Skednju Trst se je s civilno in versko svečanostjo poslovil od svojega someščana Tržaški general in profesor Licio Giorgieri od včeraj počiva na pokopališču pri Sv. Ani Posmrtni ostanki v atentatu ubitega generala Licia Giorgierija od včeraj počivajo na pokopališču pri Sv. Ani. V mestu, kjer se je pred 62 leti rodil in ki ga je imel za svojega, čeprav je bila družina priseljena z Juga in čeprav je že dolgo živel daleč od njega. Toda redno se je vračal v Trst, tako zaradi delovne obveznosti na tukajšnji univerzi, kjer je predaval na inženirski fakulteti, kot zato, da je proste dneve prebil v rojstni hiši in v družbi 86-let-ne matere. Pokojni general je prvi Tržačan, ki so ga pokosile krogle teroristov. Je žrtev novega kriminalnega vala, potem ko se je Italija za nekaj časa predala iluziji, da je brezumno teroristično nasilje za vselej strto. Odmev, ki ga je umor generala in profesorja Giorgierija odbil v Trstu, je ubran prav v protest proti tej iluziji, v podcenjevanje ■brigadističnih ostankov in njihove potencialne udarne moči, ki izvira iz širšega mednarodnega prevratniškega načrta. Od tod odločitev tržaških delavcev in njihovih sindikalnih organizacij, da z 10-minutno prekinitvijo dela izrazijo protest in počastijo spomin padlega someščana. Kot smo že poročali, je krsta prispela v naše mesto že predvčerajšnjim in je bila do včerajšnjega jutra izpostavljena v dvorani inženirske fakultete. Ob 9. uri so se od pokojnika v dvorani Bachelet poslovili njegovi študentje in kolegi docenti, predstavniki mestne, pokrajinske in deželne uprave ter vojaških oblasti. Rektor Fusarolli je orisal generalovo delo in osebnost in poudaril, da se Trst ne klanja spominu poraženca, pač pa zmagovalca, ki je delal in živel z drugimi in za druge. Pogrebni sprevod je z univerze v dolgi koloni vozil krenil v katedralo sv. Justa, kjer je tržaški škof Bellomi daroval mašo. Kot rečeno, so na začetku verskega obreda delavci tržaških tovarn v znak žalovanja in iz protesta za deset minut prekinili delo. Škof Bellomi je v svoji homiliji dejal, da Trst ne bo pozabil svojega someščana, pač pa da ga bo njegova žrtev peljala po poti razmišljanja, nauka in upanja. Verskemu obredu sta med drugimi prisostvovala tudi vladni komisar De Felice in predsednik deželnega odbora Biasutti, med neštetimi venci pa so bili tudi tisti, ki sta jih poslala predsednika republike in vlade. Poleg prapora mesta Trst so pogreb počastili tudi prapori raznih borčevskih in vojaških združenj. Po verskem obredu, med katerim se je pred stolnico zbrala velika množica ljudi, ki niso mogli vanjo, so pokojnega generala v zasebni obliki položili v družinsko grobnico na pokopališču pri Sv. Ani. Naj dodamo, da bodo v spomin na generala Licia Giorgierija eno od dvo- ran na tržaški Univerzi poimenovali z njegovim imenom. Spomin uglednega someščana, visokega častnika in znanstvenika, so sinoči počastili .tudi v tržaškem občinskem svetu. Župan Staffieri je izrazil obsodbo, osuplost in žalost vsega mesta o podlem umoru generala Giorgierija in veliko zaskrbljenost nad oživljanjem terorizma v Italiji in njegovimi mednarodnimi povezavami. Protest in ogorčenje narekujeta zahtevo po še večjih prizadevanjih za zatrtje terorizma s strogim izvajanjem zakonov, je dejal župan, da zajamčimo vrednote demokracije, svobode, pravice in reda. V italijansko zastavo zavita krsta med včerajšnjo poslovilno svečanostjo na tržaški Univerzi Predavanje o boleznih vinske trte Vpetek zvečer bo v Podlonjerju že tretje zaporedno predavanje na kmetijsko tematiko. Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov bo članom in ostalim prisotnim predstavila specialista dr. Bruna Milla, ki se že vrsto let, prav na našem območju, bavi z opazovanjem, ugotavljanjem in zatiranjem rastlinskih bolezni. Dr. Millo je našim kmetovalcem prav dobro znan, saj je zaposlen na deželnem uradu, ki se ukvarja z opazovanjem rastlinskih bolezni in ima zato stalne stike z domačimi vinogradniki. Sam nedvomno najbolje pozna zdravstveno stanje naših vinogradov in nam bo zato predaval o najbolj razširjenih boleznih vinske trte, njihovem preprečevanju in zdravljenju. Predavanje bo v Ljudskem domu v Podlonjerju v petek zvečer ob 20. uri. Rajonski sveti Danes, 25. marca, se bosta sestala rajonska sveta za Vzhodni Kras in za Kolonjo-Škorkljo na skupni seji v prostorih občinske izpostave v Kolonj-ski ulici 30/a. Seja se bo pričela ob 20. uri, na dnevnem redu pa je ena sama, a pomembna točka. Sveta bosta namreč morala izreči mnenje o namestitvi novih sprejemnih in oddajnih anten pri Ferlugih. Danes se bo ob 19.30 sestal tudi rajonski svet za Sv. Ivan ter obravnaval deželni načrt za uničevanje mestnih odpadkov in vprašanje ljudskih gradenj v Ul. delle Linfe in Ul. Cilino. Nando Dalla Chiesa: moč mafije je predvsem v njenem okolju Vprašanje postaja vedno bolj pereče Sindikat UIL o uničevanju in reciklaži odpadkov »Če bi Italija resnično bila taka, kot izhaja iz sredstev javnega obveščanja, se sprašujem, zakaj in za koga je umrl moj oče Carlo Alberto Dalla Chiesa.« S to grenko ugotovitvijo je predvčerajšnjim v Novinarskem krožku njegov sin Nando, docent sociologije na univerzi Bocconi v Milanu, na povabilo krožka Miani posredoval številnemu občinstvu svoje občutke in spoznanja na maksi procesu proti mafijcem v Palermu. Ognjevito in vzneseno, a vedno lucidno in v globokem spoštovanju idealov demokratične in humane družbe, je Nando Dalla Chiesa še enkrat opozoril na povezavo med mafijo in politično oblastjo (to plat je sistematično razkril pred enim letom, ko je objavil knjigo II delitto imperfetto, ki jo je predstavil tudi v našem mestu), svoj »j'accuse« pa je tokrat izrekel predvsem proti sredstvom javnega obveščanja, ki so med sodno obravnavo, z molčanjem ali izkrivljanjem, zmedla javno mnenje. Obtožnica proti 400 mafijcem, ki jo je v glavnem sestavil sodnik Falcone - je spomnil govornik - je bila po svoje izredno pogumno dejanje: prvič je bil na osnovi stvarnih dokazov sestavljen zemljevid gospodarske moči mafijskih družin in njihovih povezav s politično oblastjo, z jasvnimi ustanovami in institucijami. Nando Dalla Chiesa si je pričakoval, da bo proces dejansko postal »privilegirana razgledna točka« za vso Italijo, za vse, ki se resnično borijo proti mafiji. Kazalo je, da se bodo njegova pričakovanja uresničila. Ko se je namreč začel proces, je bilo čutiti v palermski avli-bunker veliko solidarnost in zavzetost. Klopi, namenjene tisku, je napolnilo nad sto dopisnikov vseh italijanskih časopisov in televizijskih mrež; pomembni dnevniki so obravnavo imenovali kot »proces stoletja« in ji namenjali dolge reportaže najbolj znanih časnikarjev. Toda ves ta blišč je trajal le nekaj dni. Kot je Nando Dalla Chiesa s pesimizmom napovedoval v svoji knjigi, je dogajanje nato steklo po stari šabloni: najprej molk, za njim pa izkrivljeno pisanje in obtoževanje Dalla Chiesovih otrok: sam predsednik sodišča je moral spomniti branilce obtoženih mafijcev, da ne sodijo Dalla Chiesovim. Zaslišani politiki (med katerimi minister Andreotti) so celo imeli privilegij, da so pričali za zaprtimi vrati, v Rimu, brez prisotnosti porotnikov, svoje izjave pa so lahko pojasnjevali pred televizijskimi kamerami, kar Dalla Chiesovim ni bilo dano. Nando Dalla Chiesa je spomnil, kako je njihov branilec zahteval od sodišča, naj obtoži ministra Andreottija krivega pričevanja, na kar je minister Andreotti reagiral z neprikrito grožnjo: če ga bodo še spraševali, bo on spregovoril o sorodnikih ubitega generala. Ko je branilec zahteval, naj pojasni to podtikanje, je Andreotti molčal. Zanj je spregovoril čez nekaj dni časnikar Indro Montanelli, ki je grobo napadel celo ubitega generala in ga obtožil, da je sprejel mesto palermskega prefekta iz karierizma in ambicije. Nando Dalla Chiesa je hotel javno reagirati, toda zanj ni bilo prostora ne na televiziji, ne na časopisih. Celo dnevnik La repubblica mu je odbil pismo uredništvu. S časom so se stopnjevali napadi nanj in na njegovi sestri, češ da so maščevalni, da ne spoštujejo demokratičnih načel, da bi vsakemu radi nataknili lisice itd. V začetku procesa so se časnikarji pritoževali, da je 120 prostorov zanje premalo: ko je Nando Dalla Chiesa pričal pred sodiščem, je bilo v avli reci in piši šest novinarjev, v glavnem krajevnih medijev. »V zadnjem poldrugem letu sem spoznal, da je prava moč mafije izven nje, zunaj, v okolju, ki ji je hote ali nehote naklonjeno. Očitno je spoznala, da zgolj z umori ne more več ohraniti svoje moči; spoznala je, da so za današnje čase najbolj vplivna sredstva javnega obveščanja. Zato si jih vse bolj, posredno in neposredno, prilašča. Meni ne preostaja drugega, kot da hodim med ljudi in jih osebno informiram o resnici. Po naravi sem optimist, zato upam, da bo razsodba sodišča uveljavila vsaj nekaj resnice. Ali vsaj najmanj neresnice,« je dejal govornik na koncu svojega posega, ki je v marsičem razblinil vtis svobode in demokracije, v kateri naj bi živeli Italijani. N. F. Problem mestnih in industrijskih odpadkov postaja v naši državi vse bolj zakrbljujoč, ugotavlja sindikalna organizacija UIL v svojem tiskovnem sporočilu. Italija »proizvede« letno okrog 500 milijonov ton smeti, njihova količina pa se vsako leto poveča še za dodatne 3 odstotke. Sindikat UIL obsoja dejstvo, da so naprave za uničevanje, oziroma predelavo in nabiranje smeti, povsem nezadostne in neprimerne sedanjim razmeram. Država ne nudi primerne higienske službe kar 72 odstotkom vsega prebivalstva, raziskave so tudi pokazale, da je v Italiji okrog 4500 »nezakonitih« odpadov, krajevni organi pa nadzorujejo le okrog 100 smetišč. Razna zasebna zemljišča in skladišča so postala že pravi javni odpadi. Sindikat UIL zatrjuje, da je neobhod-no potreben smotern državni načrt za uničevanje odpadkov. Ta načrt bi moral upoštevati predvsem možnost predelave smeti in ločenega nabiranja odpadkov, predvsem stekla, papirja in snovi, ki pri izgorevanju oddajajo za človekovo zdravje in naravno okolje nevarne pline. Med temi odpadki so najbolj nevarni baterije, zdravila in plastika. Sistem ločenega nabiranja in predelave odpadkov bi omogočil tudi nova delovna mesta v državi, kjer postaja brezposelnost vse resnejše vprašanje. Ministrski svet je pred kratkim odobril odlok, ki zagotavlja deželam de- narno pomoč za gradnjo novih naprav za uničevanje odpadkov. Tudi dekret predsednika republike št. 915 je resno vzel v poštev problem zdravja prebivalstva in varstvo naravnega okolja. Ta dekret predvideva obenem tudi možnost predelave odpakov. »Dobri zakoni pa še zdaleč niso dovolj, če jih le malokdo upošteva,« pravi tiskovno poročilo UIL. »Problem bo torej mogoče rešiti le s popolno preosnovo deželnih, pokrajinskih in občinskih ustanov.« Natečaj za 30 mest mestnega redarja Tržaška občinska uprava namerava okrepiti redarsko službo. V ta namen je razpisala natečaj za 30 mest, od katerih pa je polovica rezervirana za že nameščeno občinsko osebje. Letna bruto plača bo znašala 5.200.000 lir, k temu pa je treba prišteti še prispevek 600 tisoč lir, posebni dopolnilni prispevek in morebitne družinske doklade. Pogoji so naslednji: starost med 18. in 35. letom razen v primerih, ki jih predvideva zakon, diploma nižje srednje šole in vozniško dovoljenje kat. B. Prošnje je treba predložiti do 16. maja 1987. Podrobnejše informacije nudijo na Oddelku za osebje v občinski palači, Trg Unita, 2. nadstr. v uradnih urah. Pesniško srečanje v starem mestu S pesmijo lahko premagamo tudi jezikovne pregrade Umrla je Laura Weiss Gostilna v starem mestu, vino in Poezija, oziroma sedem pesnikov, ki živijo in ustvarjajo v Trstu in ki se ne zadovoljujejo s prostorom, ki jim ga nudi tržaška inštitucionalizirana kultura. V uradnih kulturnih ustanovah je čedalje manj prostora za pristno umetniško besedo, obenem pa se inštitucionalizirana kulturna proizvodnja vedno bolj oddaljuje od ustvarjalnosti in ne nudi velikih možnosti za drugačne in nove glasove. Razpršiti meglico, ki duši kulturno ustvarjalnost v našem mestu, širiti pesniško besedo in razmišljanja o vrednotah umetniškega ustvarjanja onkraj uveljavljenih in priznanih resnic, je torej želja pesnikov, ki so v ponedeljek priredili prijeten in neformalen pesniški večer v gostilni tržaškega starega mesta. Želja po komunikaciji in stikih v sproščenem vzdušju in mimo jezikovnih pregrad pa je očitno želja tudi številnih Tržačanov. Pesniški večer v gostilni je namreč privabil tolikšno število ljudi, da ni bilo dovolj prostora za vse poslušalce in so morali mnogi stati, če so hoteli prisluhniti izvajanju pesnikov. Dane so bile namreč vse komponente, ki so srečanju dale pečat ustvarjalnega in obenem Prijetnega večera: romantično vzdušje starega mesta, kozarec vina, pesniška beseda in prepletanje jezikov. Na večeru so sodelovali pesniki različnih narodnosti in generacij in iz različnih kulturnih sredin: Španca Juan Carlos Iglesias in Juan Octavio Prenz, Italijanke Carmela Fratantonio, Daha Camillucci in Laura Parrinello in Slovenca Miroslav Košuta in Marko Kravos. Raznolikost njihovih izkušenj, jezikovnih, kulturnih in življenjskih, je omogočila nehomogeno, vendar močno doživetje. Iglesias, Prenz, Košuta in Kravos so svoje pesmi prebrali v izvirnem jeziku in v prevodu: na ta način so pesmi zaživele z vsem svojim glasbenim čarom, ki prehaja meje jezikovnega in racionalnega razumevanja. Pravo presenečenje je pripravil Prenz, ki je v španskem prevodu prebral dve pesmi Košute in Kravosa. Pobudniki bodo v kratkem priredili še nekaj srečanj, čez dva tedna v tržaškem študenstkem domu, čez mesec dni pa v - Tržiču. Na teh večerih ne bodo nastopali vedno isti ustvarjalci, tako da bomo imeli priložnost slišati še druge ustvarjalne glasove, ki jim niti v tem zaspanem mestu ne manjka elana in volje, da premagajo navidezno neomajne pregrade kulturnega mrtvila. ■ Ob 42. obletnici pokola v Ardea-tinskih jamah je tržaška Občina, ki jo je zastopal občinski odbornik Dario Jagodic, položila včeraj dopoldne dva lovorjeva venca k ploščam, ki v Spominskem parku pod Svetim Justom spominjata na žrtev Maria Flaipela in Paola Petruccija. Smrtna kosa je še enkrat zajela v vrste znanih tržaških antifašistov in političnih delavcev. V ponedeljek popoldne je namreč po neozdravljivi bolezni umrla Laura Weiss, aktivna delavka v vrstah KPI, temperamentna in obenem občutljiva ženska širokih vsestranskih pogledov. Laura Weiss se je rodila v Gradcu leta 1914 v družini intelektualcev. Njen stric Edoardo Weiss je med prvimi uvedel Freudovo psihoanalizo v Italiji. Obiskovala je medicinsko fak-lulteto v Piši, kjer je tudi diplomirala, kljub nenehnim rasističnim diskriminacijam tistega časa. Več let je opravljala zdravniški poklic, vendar je leta 1946 nad njim prevladalo zanimanje za politično dogajanje. Vpisala se je v KP in v prvi vrsti doživljala težka prva povojna leta. Dolgih 15 let je bila občinska svetovalka, od leta 1964 do 1970 pa pokrajinska svetovalka KPI. Tudi v partijskem življenju je opravljala pomembne naloge kot članica tajništva federacije in drugih vodilnih organizmov. Zadnja leta je opravljala zahtevno nalogo v nadzorni komisiji tržaške federacije KPI. Med drugim se je pokojnica udeležila svetovne konference za mir v Parizu, veliko pa je potovala tudi v spremstvu raznih delegacij. Večji del življenja je posvetila sodelovanju z Vittoriom Vidalijem pri pisanju in izdajanju njegovih knjig, aktivno pa je sodelovala pri Krožku za politične in družbene vede »Che Guevara«. »Laura Weiss: najraje se je spominjamo kot priletne živahne komunistične tovarišice, vedno pripravljene razumeti probleme, ideje, vzgibe, utopije mladih in mladih komunistov. V našem spominu ostaja priletna sivolasa gospa, ki so jo krivice in človeško trpljenje vselej prizadele in ki je bila po duhu večkrat bolj mlada in odprta od nas mladih. Pomagala nam je, da smo bolje razumeli sami sebe.« Tako se je v posebnem tiskovnem poročilu spominjajo mladi italijanski in slovenski komunisti iz Trsta. Pogreb pokojnice bo jutri, 26. t. m., do 12.15 bo ležala v mrliški vežici v Ul. Pieta, od koder bo sprevod krenil na pokopališče pri Sv. Ani. Tržaška lederacija KPI z globoko žalostjo naznanja, da nas je nenadoma zapustila tov. LAURA WEISS ugledna predstavnica KPI in tržaške demokratične kulture, dolgoletna članica pokrajinskega tajništva in vodilnih organov stranke ter občinska in pokrajinska svetovalka. Posebna zahvala zdravnikoma dr. Pavlu Turku in prof. Fulviu Cameri-niju ter ekipi kardiološkega oddelka. Pogreb bo jutri, 26. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalna svečanost bo na pokopališču pri Sv. Ani. Ob prerani izgubi dragega Borisa izrekata svojcem iskreno sožalje družini Duic in Benedetič. Ob prerani smrti očeta Borisa izrekajo osebje in učenci Dijaškega doma Srečko Kosovel Eriki in družini iskreno sožalje. Sluge openskega didaktičnega ravnateljstva izrekajo globoko sožalje kolegu Riku in svojcem ob prerani izgubi žene Ede. Obisk italijanskih dijakov Novo tiskarno Založništva tržaškega tiska in redakcijo našega Dnevnika so včeraj obiskali dijaki drugega in tretjega razreda italijanske nižje srednje šole »G. Caprin«. "GLEDALIŠČE V TRSTU štiridesetletnica gledališkega dela Silvija Kobala Arthur Miller SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA Režija: MARIO URŠIČ V soboto, 28. t. m., ob 14. uri — IZVEN ABONMAJA ob 20.30 — RED F — druga sobota V nedeljo, 29. t. m., ob 16. uri — RED G — druga nedelja CASSA RURALE ED ARTIGIANA DOBERDO DEL LAGO KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST 33. REDNI OBČNI ZBOR 3. aprila ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, II. nad. DNEVNI RED: Otvoritev občnega zbora — Izvolitev delovnega predsedstva — Izvolitev volilne komisije Poročila — Diskusija — Poročilo nadzornega odbora in razrešnica staremu Volitve novega odbora Vabljeni gledališča ROSSETTI Danes ob 16. uri (red sreda) bo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine ponovilo Pirandellovo delo OUESTA SERA SI RECITA A SOGGETTO. Režija G. Patroni Griffi. V abonmaju odrezek št. 9. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. VERDI Nocoj ob 20. uri (red B/H) druga predstava de Banfieldove opere UNA LET-TERA D'AMORE Dl LORD BYRON (dirigent S. Argiris, režiser G. Ventura) in Pick-Mangiagallijevo delo IL CARILON MAGICO (dirigent L. Rosada). GLASBENA MATICA TRST Sezona 1986/87 8. abonmajski koncert Jutri, 26. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu CAMERATA LABACENSIS Komorni orkester RTV Ljubljana Dirigent STOJAN KURET Solist IGOR STARC, kitara (Kumar, Rodrigo, Dominutti, Bartok) Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti. včeraj - danes Danes, SREDA, 25. marca BREDA Sonce vzide ob 5.59 in zatone ob 18.23 — Dolžina dneva 12.24 — Luna vzide ob 4.23 in zatone ob 13.21. Jutri, ČETRTEK, 26. marca EVGENIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 12.8 stopinje, zračni tlak 1016,3 mb pada, brezvetrje, vlaga 45-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 7.8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Alessia Petranich, Ros-sella Visintin, Massimo Gomivnik, Chia-ra Timperi. UMRLI SO: 80-letna Giuseppina Peruzzi, 66-letna Irma Pipia, 71-letni Gio-vanni Pockar, 66-letna Vida Kodrič, 67-letna Maria Tonet, 84-letna Dorotea Zan-grando, 90-letni Giuseppe Bianchieri, 96-letna Giulia Melingo, 67-letni Boris Baiz, 77-Ietna Laura Riva, 68-letni Felice Schwamberger, 72-letna Laura VVeiss, 89-letni Luigi Venier, 73-letni Armido Cal-lea, 76-letni Antonio Prussich, 68-letni Adriano Micheli, 97-letna Alba Ghersi-ach, 88-letna Cesira Piatti. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 23., do sobote, 28. marca 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2. SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 2, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 in Ul. S. Giusto 1. SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere. koncerti Societa dei Concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 30. t. m„ ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil TRIO Dl TRIESTE. izleti Sekcija VZPI-ANPI iz Križa prireja od 8. do 10. maja izlet v Toskano. Cena 150.000 lir. Vpisovanja do 31. marca v baru Doma A. Sirka v Križu. šolske vesti Sindikat slovenske šole sporoča, da je od 16. marca na deželnem šolskem uradu razobešena lestvica habilitiranih za razred XXVIII — tehnično risanje. Rok za eventualne rekurze je 10 dni. razne prireditve KD F. PREŠEREN - Boljunec vabi na predstavitev knjige I. ŽERJAL, M. MIS-LEJ in domačinke N. ŠVARE BURJA IN KAMEN, ki bo v gledališču F. Prešeren v Boljuncu jutri, 26. t. m., ob 20.30. O knjigi bo spregovorila prof. M. Cenda -Klinc. Sodeloval bo tamburaški ansambel KD F. Prešeren. SKUPNOST VRTNARJEV IN VINOGRADNIKOV UNION vabi na predavanje o boleznih vinske trte, ki ga bo imel specialist dr. Bruno Millo. Predavanje bo v petek, 27. t. m., v ljudskem domu v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24), ob 20. uri. Društvo slovenskih upokojencev -Trst prireja POMLADANSKI IZLET 20. aprila (velikonočni ponedeljek) v Črni vrh nad Ajdovščino. V hotelu Bor bo srečanje s sorodnim društvom upokojencev iz Gorice in skupno kosilo, sledilo bo družabno popoldne s tombolo. Vpisovanje bo v petek, 27. t. m., od 10. do 11. ure na sedežu društva v Trstu, Ulica Cicero-ne 8. Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko priredi v nedeljo, 29. t. m., strokovno ekskurzijo z ogledom razstave: GOZDOVI, ČLOVEK, GOSPODARSTVO FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE, katera je že dalj časa odprta v Vidmu (Ul. Grazzano 1) in Arboretum PAS-CUL v Čenti (Tarcento). Zbirališče ob 8. uri pred sodno palačo v Trstu in ob 8.30 pred vstopom na avtocesto za Videm pri Moščenicah. Prevoz z lastnim avtom. KD Rovte-Kolonkovec priredi dvodnevni izlet 19. in 20. aprila v ROVINJ. Vpisovanja v Ul. Monte Sernio 27 ob sobotah od 8. do 10. ure ali tel. 827528 ob uri kosila. prispevki NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Ciklus Otroške urice v NŠK S KOSOM NA ZELENI VEJI Ilustrator BOŽO KOS vas bo zabaval z risbo in besedo jutri, 26. t. m., ob 17. uri v prostorih NŠK -Ul. sv. Frančiška 20/1. Vabljeni osnovnošolski otroci! NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Odsek za slovenski jezik in INŠTITUT ZA SLOVANSKO FILOLOGIJO vabita na predavanje OLGE KUNST-GNAMUŠ PROBLEMI PRAGMATIČNE OBRAVNAVE JEZIKA Filozofska fakulteta v Trstu Ul. Universita 7 JUTRI, 26. t. m., ob 16. uri. kino ARISTON - 16.30, 21.00 Otello, glas. dram., It-ZDA 1986, 110'; r. F. Zefirelli; i. Placido Domingo, Katia Riciarelli. EXCELSIOR I - 17.30, 22.15 Ultimo tango a Parigi, dram., Fr.-It. 1973, 129'; r. Bernardo Bertolucci; i. Marlon Brando, Marie Schneider, □ □ EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 Capriccio, er., It. 1987, 95’; r. Tinto Brass; i. Fran-cesca Dellera, Andy J. Forrest, □ □ GRATTACIELO - 17.30, 22.15 II colore dei soldi, dram., ZDA 1986, 120'; r. M. Scorsese; i. P. Newman, T. Cruise. NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Piaceri ero-tici di Moana, porn., □ □ NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Rimini, Rimini, kom., It. 1986, 100'; r. Sergio Cor-bucci; i. Serena Grandi, Paolo Villag-gio. NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Calde notti svedesi, pom., □ □ FENICE - 17.30, 22.15, Gunny, vojni, ZDA 1986, 140’; r. Clint Eastwood; i. Clint Eastwood, Marsha Mason. MIGNON - 16.30, 22.15 Detenute vio-lente, porn., □ □ EDEN - 15.30, 22.00 La čarne di Ciccio-lina e bollente, porn., □ □ CAPITOL - Danes zaprto. ALCIONE - Zaprto zaradi popravil. LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Labyrinth, dram., VB-ZDA 1986, 100’; r. J. Henson; i. D. Bowie, J. Connelly. VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 L'in-guieta, porn., □ RADIO - 15.30, 21.30 H supermaschio per signore raffinate, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ razna obvestila Kulturno-umetniška skupina PRINTS sporoča, da se bodo začeli novi tečaji grafike v ponedeljek, 30. t. m., v grafični delavnici Atelier v Nabrežini. Za pojasnila in vpis se lahko obrnete na 631989 vsak dan razen sobote od 13. do 14. ure. Godbeno društvo V. Parma - Trebče sklicuje 1. občni zbor, ki bo v Ljudskem domu v Trebčah danes, 25. t. m„ ob 20.30. Pevci TPPZ so naprošeni, da se danes, 25. t. m., ob 11. uri zberejo v domu A. Sirka v Križu, kjer' bodo imeli kratko vajo in nato pospremili na zadnjo pot dragega Borisa. KD Rovte-Kolonkovec vabi člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v soboto, 4. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na sedežu društva v Ul. Monte Sernio 27. Obvestilo pevcem in godbeni-komTPPZ P. Tomažič! V petek, 27. t. m., ob 20.30 bo GENERALNA VAJA za nastop, ki bo v nedeljo, 29. t m., ob 11. uri v Avditoriju v Gorici na Partizanskem shodu. Govornik bo ARRIGO BOLDRI-NI, predsednik VZPI-ANPI. SKD Barkovlje vabi v soboto, 28. t. m., na nagrajevanje domačih vin, razstavo domačega kruha in na pokušnjo obeh! Obvestilo IRRSAE: Danes, 25. t. m„ ob 16. uri se sestane na sedežu v Ul. Cantu 10 delovna skupina izpopolnjevalnega tečaja »Vzgoja in izobraževanje v večjezičnem okolju«, ki obravnava govorne težave dvojezičnih otrok. Mentor Lelja Rehar Sancin. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Ameriški dolar............ 1275.— Nemška marka ............... 709.25 Francoski frank............. 211.50 Holandski florint ........ 627.— Belgijski frank.............. 33.30 Funt šterling............. 2060.— Irski šterling............ 1880. - Danska krona.............. 186.— Grška drahma ................. 9.20 Kanadski dolar ......,.... 960.— V spomin na pok. Jožefo Škrk vd. Žigon daruje Milka Budin 10.000 lir za ŽPZ Rdeča zvezda. Ivan Kuret daruje 33.000 lir za ŠD Zarja. V spomin na teto Ano Marc vd. Racman daruje Ada Žagar 20.000 lir za Sklad M. Čuk, 20.000 lir za TPK Sirena in 20.000 lir za cerkev v Bazovici. Namesto cvetja na grob Leopolda Adama daruje Lidija Godina 30.000 lir za ŠD Bor. V spomin na Leopolda Adama darujeta Elva in Vlasta 40.000 lir za Sklad M. Čuk. V spomin na Rudolfa Čoka darujeta Zala in Vojka z družino 15.000 lir za Kulturni dom v Lonjerju. V spomin na Rudolfa Čoka daruje Mimica Cok 10.000 lir za TPPZ P. Tomažič. Namesto cvetja na grob Marije Trobec daruje Ivanka Guštin (Repen 84) za MPZ Zvonček. V spomin na dragega očeta Alojza Kosmača daruje hči Milka z družino 50.000 lir za KD Rapotec. V spomin na dragega očeta Alojza Kosmača daruje hči Silva z družino 50.000 lir za KD J. Rapotec. Namesto cvetja na grob Vlada Prem-ruja daruje U. Vabrec 50.000 lir za Narodno in študijsko knjižnico. Elza in Tonči Pertot darujeta 50.000 lir za ŠZ Bor. V spomin na dragega Lada Premruja daruje družina Ličen 20.000 lir za kip R. Simuniti. Namesto cvetja na grob Vlada Pre-murja darujeta Angela 30.000 lir in Miranda 30.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Vlada Premruja daruje Angela Pegan 20.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Vlada Premruja daruje Nada Giorgi 10.000 lir za Dijaško matico. Ob okrevanju malega vnuka daruje N. N. 100.000 lir za gradnjo Kulturnega doma padlim v NOB iz Briščikov. Ob priliki otroškega pustnega rajanja v Gropadi darujejo starši otroškega vrtca in šole KD Kajuh 25.000 lir za osnovno šolo KD Kajuh. V spomin na Stanka Prašlja daruje Zdravko Kante 30.000 lir za FC Primorje. V spomin na Marija Čuka daruje družina Sivitz 20.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah. razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled razstava del LOJZETA LOGARJA. V umetnostni galeriji Cartesius je na ogled razstava slikarja CORRADA DA-MIANIJA. V umetnostni galeriji Malcanton je na ogled razstava slikarjev HUGA in ROSWITHE WULTZ. SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom v petek, 27. t. m., ob 20. uri odprtje razstave akademske slikarke MELITE VOVK. Uvodna beseda Maruša Avguštin. Ob izidu knjige Burja in kamni bo srečanje z avtoricami IRENO ŽERJAL, NADJO ŠVARO, MARIJO MISLEJ. Uvodna beseda Kostanca Filipovič. Na večeru sodeluje ŽPZ Tabor. _________mali oglasi______________ IŠČEMO sposobnega tehnika za razvijanje tiskovnih vezi. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Smart«. PRODAM RENAULT super 5 GT turbo, bele barve, v odličnem stanju, letnik november 85. Tel. 229432. OSMICO je odprl Zoran Pangerc - Dolina 474. OSMICO je odprl Karlo Sancin iz Loga. KUPIM računalnik commodore 64 (samo Computer) ali pa MSX philips ali sony. Tel. 0481/779434. OSMICO je odprl Milič v Zagradcu. Toči belo vino in teran. OSMICO je odprl Ivan Antonič - Cerov-Ije 34. Toči belo in črno vino. PRODAM avto 112 autobianchi. Tel. na št. 226113 ali 228547. UPOKOJENEC išče hišno pomočnico. Tel. 575436. PRODAJAM akacijeva drva in kole. Tel. v^ večernih urah na št. 0481/884161 (Števerjan). OŠMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lonjerju. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Alojz Milič - Repen 49. PRODAM obleko za standardne plese, primerno za deklico od 12 do 13 let. Tel. 231864. DAJEM v najem stanovanje v Trstu: kuhinja, 2 sobi, sobica, kopalnica. Tel. 228390. ČUDOVITE POMLADNE BARVE za tvoj obraz so pripravile velike kozmetične firme SHISE1DO, HANORAH, COLLISTAR. Parfumerija Kozmetika 90 - Opčine. NA NEDELJSKI Jadranovi tekmi je nekdo izgubil ženska očala. Tel. 911119 v večernih urah. Japonski jen 8.10 Švicarski frank 845.50 Avstrijski šiling 100.60 Norveška krona 185.20 Švedska krona 200.50 Portugalski eskudo 8.70 Španska peseta 9.60 Avstralski dolar 840,— Debeli dinar 1.65 Drobni dinar 1.65 V spomin na nonota Pepija daruje Pat-rizia Carli 50.000 lir za cerkev sv. Andreja. V počastitev spomina Kristine Lavrenčič darujeta Karla in Alojz Štoka 20.000 lir za Kulturni dom Lonjer-Katinara. V spomin na ljubljeno mamo Marijo Trobec daruje hčerka Ida 50.000 lir za repetabrsko cerkev. Namesto cvetja na grob Marijo Trobec darujejo družine Milič (Repen 49)10.000 lir, Purič (Repen 6) 10.000 lir ter Škabar (Repen 30) 10.000 lir za repentabrsko cerkev. V spomin na pok. Jožefo Žigon darujeta Salvo in Nevenka Busceni (Col 53) 20.000 lir za MPZ Zvonček. V spomin na Danilo Zenic, Nevenko Škabar in Mirka Škabarja daruje družina Guštin (Col 12) 20.000 lir za repentabrsko cerkev. Namesto cvetja na grob ob rojstem dnevu dragega očeta daruje N. N. 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. Ob 12. obletnici smrti dragega Darija Starca daruje družina 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim^ v NOB na Kontovelu in 30.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na strica Dorota Zergola daruje Franko Meula z družino 20.000 lir za Sklad M. Čuk. Namesto cvetja na grob Kristjana Metelka darujeta Anica in Romano Daneu 20.000 lir za cerkveni pevski zbor s Proseka. V spomin na strica Dorota darujeta Vera in Edi 20.000 lir za MPZ P. Tomažič. Namesto cvetja na grob Rudolfa Čoka daruje Marjuča Čok 30.000 lir za Sklad M. Čuk. Ob 13. obletnici smrti dragega brata Jožefa Grudna se ga spominja sestra Marica (Samatorca 4) in daruje 15.000 lir za Center za dializo in 15.000 lir za ŽPZ Rdeča zvezda. V počastitev spomina inž. Stanka Starca daruje Josipina Pertot 10.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Kristino Lavrenčič - Batič in Rudolfa Čoka darujeta Valerija in Fe-liče Kosmač 30.000 lir za KD Lonjer-Katinara. V spomin na Marijo Debeliš daruje sin 150.000 lir za SOGIT, 150.000 lir za KD Kolonkovec-Ženjan, 150.000 lir za Dom J. Ukmarja in 150.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Marije Jeler-čič por. Prezzi daruje družina Meula 10.000 lir za Dijaški dom. V počastitev spomina dragega Dorota Zergola daruje družina Pellegrini 20.000 lir za MPZ P. Tomažič. V spomin na padlega partizana Draga Štoko daruje sestra Vida 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. Namesto cvetja na grob Marija Čuka darujeta Ema in Emil Carli (Trebče 173) 15.000 lir za Godbo V. Parma - Trebče. Namesto cvetja na grob Marija Čuka darujeta Angel in Enzo Carli z družino (Trebče 170) 30.000 lir za Godbo V. Parma - Trebče. Ob 10. obletnici smrti drage prijateljice Mariole daruje Lori 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Kristino Lavrenčič roj. Batič in na Rudolfa Čoka darujeta družini Čok in Renko 25.000 lir za KD Lonjer-Katinara. V spomin na Vandota Čoka (Pušarjev) daruje Stanko Čok 50.000 lir za TPPŽ P. Tomažič. Modra Rizner daruje 10.000 lir za KD I. Grbec. V spomin na Ladija Premruja darujeta Miranda in Atilij Kralj 10.000 lir za KD I. Cankar. Namesto cvetja na grobove tov. Marije Ostrouške, inž. Stanka Starca, Svetke Trampuž, Juste Tretjak, Riharda Sedmaka, Zofije Batič-Černič in Vlada Premruja daruje Dušan Košuta z družino 25.000 lir za SD Polet, 25.000 lir za VZPI-ANPI Križ, 25.000 lir za VZPI-ANPI Nabrežina, 50.000 lir za PK Sirena ter 25.000 lir za Združenje aktivistov na Tržaškem ozemlju. Namesto cvetja na grob Borisa Košute darujeta Gracijela in Aleksij 20.000 lir za TPK Sirena. Namesto cvetja na grob prijatelja Borisa darujeta Neva in Marjan 50.000 lir za' TPPZ P. Tomažič. V spomin na Borisa Košuto daruje Graziella Gregorič 15.000 lir za SPDT. Namesto cvetja na grob Vlada Premruja daruje družina Vlado Švara 50.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Ladija Premruja darujeta Milena in Pepi Lipovec 20.000 lir za Združenje aktivistov na tržaškem ozemlju. Lidja Kalc daruje za Skupnost družina Opčine 5.000 lir. Namesto cvetja na grob pok. Marije Trobec daruje sestra Olga z družino 30.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Vlada Premruja daruje Oliva Castellani 10.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec. V spomin na Vlada Premruja daruje Meri Cerkvenik 20.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec. Namesto cvetja na grob prijatelja Borisa darujeta Marta in Giorgio Bevk 15.000 lir za Sklad M. Čuk in 15.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob pok. Borisa Košute darujejo Grozdana, Edi in Vera Košuta 50.000 lir za TPPZ in 50.000 lir za Sklad M. Čuk Namesto cvetja na grob pok. Riharda Sedmaka darujejo Grozdana, Edi in Vera 30.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu ter 30.000 lir za vzdrževanje doma A. Sirk. N. N. daruje 30.000 lir za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. V spomin na Ivana Briščika daruje družina Hrovatin 20.000 lir za ŠD Adria. V počastitev spomina Lada Premruja darujeta Angela in Karlo Gec 30.000 lir za Dijaško matico. D^ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881 DUlIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131 24. 3. 1987 menjalnica Od 23. do 28. marca na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani a« 26. mednarodni sejem Alpe-Adria % 8. teden mednarodnega sodelovanje Alpe-Adria - Predstavitev držav, pokrajin pobratenih in prijateljskih mest Ljubljane - Razstava človek in prosti čas Razgovor s predsednikom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Vitom Svetino Slovenski gospodarstveniki dežele F-JK za ovrednotenje sodelovanja in komplementarnosti italijanskega ter jugoslovanskega gospodarstva Kot v prejšnjih letih so člani SDGZ tudi letos kolektivno prisotni na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani s skupnim razstavnim prostorom. Zakaj je bila zasnovana taka prisotnost? SVETINA: Poleg strokovnih storitev in sindikalne zaščite, ki jo nudi svojim članom, si je SDGZ zadalo tudi nalogo, da uveljavlja podjetja-člane na tržišču. Organizirana prisotnost je pomemben dejavnik takega uveljavljanja. Zato je zunajetrgovinska sekcija organizirale kolektivno prisotnost naših zunanjetrgovinskih, storitvenih in proizvodnih podjetij ter bančnih zavodov na sejmu Alpe-Adria, saj je ta prireditev odraz prostora, ki je za naša Podjetja naravni poslovni prostor. Letos je naša prisotnost tem bolj pomembna, saj se je vabilu SDGZ odzvalo veliko firm. Poleg Tržaške trgovinske zbornice, ki nastopa samostojno in ki prikazuje bolj prijateljske stike ter vezi z Gospodarskima zbornicama Slo- ima Furlanija-Julijska krajina v EGS, nerazumljiva pa je tudi z vidika Osimskih sporazumov, prizadevanj za zakon o obmejnih področjih, naporov za razvoj znanstvene raziskovalne dejavnosti, ki bi morale dati F-JK dimenzijo odprte dežele. Že iz navedenega je razviden pomen, ki ga slovensko gospodarstvo v Italiji pripisuje sodelovanju v prostoru Al pe-Jadran... SVETINA: Slovenski gospodarstveniki se zavedamo, da je uspešnost gospodarjenja povezana z mednarodno trgovino, še posebej uspešna pa je trgovina med sosedi. Čeravno je sosednje gospodarstvo trenutno slabotno, je v tem trenutku komplementarnost med italijanskim in jugoslovanskim trgom še bolj spodbudna kot v preteklosti. V čem je ta komplementarnost? . SVETINA: Italija je bila in je še vedno zelo pomemben poslovni partner za Jugoslavijo, medtem ko doslej ni bilo res tudi obratno, se pravi Ju- Z uradnega odprtja sejma Alpe-Adria yenije in Hrvaške, so slovenska podjetja edina organizirano prisotna iz naše dežele. Naša prisotnost je tudi vsebinska, saj gre za poslovne organizacije, ki na sejmu prodajajo in kupujejo ter iščejo nove zveze. S ponosom, a tudi s presenečenjem, lahko rečemo, da smo zagotovili edino pomembno Prisotnost gospodarskih organizacij naše dežele na tem sejmu. Kako to, da je bila Furlanija-Julij-ska krajina kot dežela odsotna? Cernu ta njen nihajoči odnos do sosedov? SVETINA: Povsem nerazumljivo je, da je Furlanija-Julijska krajina odsotna tako s širšim gospodarstvom kot s Političnimi in strokovnimi struktura-mi- Sejem Alpe-Adria je namreč prireditev, na kateri so ostali partnerji skupnosti dejavno prisotni, sejemsko Prireditev pa je odprl koroški deželni glavar kot predsedujoči te skupnosti. Odsotnost je tem bolj nerazumljiva ob upoštevanju vloge mejne dežele, ki jo goslavija ni bila tako pomemben poslovni partner za Italijo, saj je to država, ki ima razvito mednarodno blagovno menjavo. Vendar kot sosednja država nudi Jugoslavija veliko prednosti in slovensko gospodarstvo je skušalo te prednosti tudi uveljaviti. Italija je za Jugoslavijo zelo zanimiva, ker tudi Jugoslavija stopa na pot male industrije, Italija pa je v tem pogledu najbolj uspešna in vodilna. Zdi se mi, da ima sedaj jugoslovansko gospodarstvo veliko možnosti, da se s še večjo angažiranostjo opredeli za sodelovanje in za poslovne stike z Italijo ter nekoliko opusti nemški trg, ki ni tako prožen in uspešen na področju male industrije. Jugoslovanska ponudba blaga je v mnogih sektorjih komplementarna: na primer v tekstilnem in kmetijskem sektorju, na področju polproizvodov...Zato se jugoslovansko gospodarstvo lahko zelo uspešno vključi z oblikami kooperacije in dolgoročnega so- delovanja. Mislim pa, da je to tudi v interesu italijanskega gospodarstva, ki te proizvode nato lahko vgrajuje v svoj končni izdelek. Člani SDGZ so usmerjeni predvsem v pospeševanje takih oblik sodelovanja. To je možnost, da menjava med Italijo in Jugoslavijo, ki je opešala, spet naraste. Prvi znaki naraščanja so že vidni v okviru izmenjave po tržaškem in goriškem avtonomnem računu. Sejem Alpe-Adria bi moral tudi porazdeliti blagovne kontingente ■ v obe smeri. Upamo, da bodo kontingenti v najkrajšem času operativni in višji od lanskega leta. V okviru kolektivne prisotnosti članov SDGZ se krepi prisotnost denarnih zavodov... SVETINA: Slovenske banke so v okviru našega gospodarstva in širšega prostora dejavnik gospodarskega razvoja. To vključevanje je pomembnejše od kar je poleg TKB tudi Kmečka banka iz Gorice dobila možnost poslovanja v tujino, Openska hranilnica pa se v ta sektor lahko vključi prek drugih zavodov. Občutljivost naših bank pa lahko omogoči podjetjem, da razpredejo svoje zveze tudi v drugih deželah. To se mi zdi tem bolj važno, saj so se mednarodni vlogi Furlapije-Julij-ske krajine odzvale avstrijske banke, ki odpirajo svoja predstavništva v Trstu in Vidmu, kar odpira možnosti povezovanja z avstrijskim trgom. Poleg tega pa so v deželi že prisotna predstavništva Ljubljanske banke in JIK Banke, ki je del Udružene beograjske banke, ene največjih v Jugoslaviji. Prej si omenil znanost kot dejavnik odpiranja Trsta in Furianije-Ju-lijske krajine? SVETINA: Že po svoji naravi znanstveno sodelovanje ne pozna meja, predpostavlja veliko odprtost, možnost izkoriščanja znanstvenih dosežkov. Pri nas se mi zdi potrebna zato po eni strani povezava z Dunajem, po drugi pa s slovenskimi in hrvaškimi znanstvenimi ustanovami. Krepitev znanstvenega raziskovanja v Trstu pa je lahko tudi odskočna deska za sodelovanje z Vzhodom, ki se vse bolj odpira. Tudi na tem področju, Černobil uči, je potrebna vse večja povezanost. Kako pa gledajo slovenski gospodarstveniki specifično na vlogo znanosti pri nas? SVETINA: SDGZ meni, da je usmerjanje Trsta na področje znanstvenih raziskav pomembna možnost za njegov razvoj. Danes se kažejo posledice zgrešene politike investiranja v velike obrate z velikim številom zaposlenih ob skromni tehnološki vsebini, ki jo je vodil IRI. Zdi se mi, da je ta politika pred zaključkom zlasti še ob pogajanjih za okrnitev železarne Terni, ob načrtih za zmanjšanje delovne sile v Tovarni velikih motorjev, ob zapiranju obrata Isotta Fraschini. Nove možnosti, ki jih nudi usmeritev v znanstveno raziskovanje so za slovensko gospodarstvo zanimive, saj se razmišlja o raziskavah v razvojne Predstavniki oblasti med razgovorom s slovenskimi gospodarstveniki (levo) in ob ogledu paviljona SDGZ (desno) namene, o izkoriščanju dosežkov v aplikativne namene, odpira pa se prostor tudi za naše tradicionalne dejavnosti kot so obrt, gostinstvo in trgovina na drobno, ki lahko postanejo važna kmomplementarna storitvena dejavnost za nastajajoča znanstvena raziskovalna središča. Seveda pa ni vse zlato, kar se sveti. Ob sončnih je tudi veliko senčnih strani, saj smo kot skupnost zelo prizadeti, ker se teritorij, ki je itak majhen, krči. Sirjenje je v marsikaterem primeru neupravičeno, pohlepnost po slovenski zemlji neutemeljena. Pred nami je velika odgovornost, da branimo slovensko zemljo in na primer glede sinhrotrona dosežemo, da se ga zgradi v okviru prvotno določenega območja za raziskovalni center. Potrebni pa sta tudi pravična odškodnina za posameznike in za skupnost. Zdi se mi na primer, da bi bilo v obojestransko korist, če bi na primer dodelili, kot smo zahtevali, konzorciju gospodarskih operaterjev Vzhodnega Krasa bivše begunsko taborišče na Padričah in se omogoči ustanovitev servisnega središča za potrebe znanstvenega centra. To bi bilo delno odškodnina, dejansko pa je taka pobuda tudi naš doprinos k razvoju centra samega. Razgovor zapisal VOJMIR TAVČAR Vito Svetina AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA V izreka dobrodošlico obiskovalcem deželne razstave v paviljonu B INFORDATA TRST Ulica Coroneo 1 Tel. (040) 755942, 763588, 251065 RAČUNALNIKI IN VSA OPREMA ZA AOP Banca Agricola «„al 1 Kmečka banka GORICA — Tel. 0481/31811 Telex: 460412 - 461239 AGRBAN VAŠ OSEBNI SODELAVEC V TUJINI IN DOMA, KI VAM NUDI STROKOVNE, UČINKOVITE USLUGE NA BLAGOVNEM IN FINANČNEM PODROČJU stran II □ pHlOga PRIMORSKI DNEVNIK — 25. marca 1987 Od 23. do 28. marca na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani 26. mednarodni sejem Alpe-Adria !f> 8. teden mednarodnega sodelovanje Alpe-Adria - Predstavitev držav, pokrajin pobratenih in prijateljskih mest Ljubljane - Razstava človek in prosti čas BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ZANESLJIV PARTNER V PROSTORU ALPE-ADRIA TRST — Ulica Filzi 10 agroforestKI: IMPORT EXPORT ZASTOPSTVA TRST GORICA Tel: (040) 631002, 61242, 61060 Ulica Trieste 160 Ulica Geppa 9 Telefon: 0481/20982 Telex: 460134 agrof C.I.S.A.A. commercio intermediazlone sviluppo alto adriatico mednarodna trgovina in razvoj v severnem jadranu TRST Ul. S. Caterina 1 Tel. 040 - 631333, 630444 Telex: 460505 I sPa UVOZ — IZVOZ — PREDSTAVNIŠTVA Pooblaščeni izvoznik: IVECO — FIAT — PIRELLI — COMETTO Industrijska vozila, originalni rezervni deli in gume za Jugoslavijo TRST — Ulica Geppa 9 Tel. (040) 68802 — 64489 - 62254 Fil.: GORICA — Korzo Verdi 59 Tel. (0481) 33576 Telex: 460231 ADEX I mercantile ,r., uvoz - izvoz TRST - UL Torrebianca 18 Tel.: 64744 - 60691 - Telex: 460470 Filiala: GORICA - Ul. Favetti 16 Sejem kot osrednja prireditev Tedna mednarodnega sodelovanja Alpe-Adria Mednarodni sejem Alpe-Adria je bil ustanovljen leta 1961 z resolucijo Gospodarske zbornice Slovenije, svojo prvo izdajo pa je doživel leta 1962. Sporazum Alpe-Adria, ki je dopolnil sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo in sejemski sporazumi med Jugoslavijo in Avstrijo so bili nov, pomemben korak k širjenju blagovne menjave in k razvoju drugih oblik sodelovanja med obmejnimi območji. Do leta 1969 je bil sejem Alpe-Adria omejen na razstavljalce iz sosednjih dežel, njegov program pa je obsegal v glavnem le blago, ki je bilo vključeno v blagovne sezname. Ravno to je v znatni meri bremenilo prireditev, saj seznam ni bil skoraj nikoli potrjen pred začetkom sejma pač pa šele TRST — Ulica Ghega 2 Tel.: (040) 64535-64449 Telex: 460517 TECHNA I PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE | iiMEi La Goriziana ------------S.R.L. GORICA — Via D. D’Aosta 180 - Tel. (0481) 20-787, 20-866 PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA SPLOŠNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA D. Z O. Z. — UVOZ - IZVOZ > TRST - Ulica Geppa 9 Telefon: 69316 - 69558 - 61579 Telex: 460559 - PP 185 Filiala GORICA: Piazzale Martiri per la Liberta d’ltalia 5 ADBIATRANS Srl Zadružna organizacija avtoprevoznikov KAMIONSKI TERMINAL FERNETIČI 34016 (loc. B23AB23B) Repentabor (Trst) Tel. (040) 212328 - 213029 nekaj mesecev kasneje. Posli so se zato sklepali zunaj sejemske prireditve, vrhu tega pa prisotojni organi federacije niso odobrili sejemskih kontingentov za odkup blaga široke porabe, ker so trdili, da ima sporazum sam po sebi že dovolj prostora in možnosti za te namene. To je seveda zaviralo razvoj sejma, saj je bila za razstavljalce navzočnost prej obveza kot potreba. To se je odražalo tudi v izbiri razstavljenega blaga, saj so bili številni razstavljale! udeleženi le formalno in zato niso prinašali eksponatov. Tako zasnovan sejem seveda ni bil zanimiv za obiskovalce in za potencialne odjemalce. Menjava blaga je zato potekala izven okvirov sejma, ki je biT vse prej formalna kot dejanska komercialna in poslovna manifestacija sporazuma Alpe-Adria. Ti podatki in tudi skromna prisotnost ( udeleženci sejma so zasedali le 2.500 kvadratnih metrov površine) so prirediteljem narekovali nove prijeme in popestritev sejemskega programa, predvsem pa razširitev kroga razstavljalcev na ostalo Jugoslavijo kot tudi na Evropo, seveda pod pogojem, da se izvirni koncept sejma ne spremeni pač pa izpopolni in izboljša. Leta 1969 je sejem že ubral to pot in uspehi so bili vidni. Že leta 1970 je bilo prisotnih 266 razstavljalcev iz 12 držav. Največ jih je bilo seveda iz sosednje Italije in Avstrije, kar se odtlej ponavlja iz leta v leto. Koncept sejma pa se je izpopolnil leta 1973, ko so uveljavili načelo o neposrednem stiku med proizvajalci in odjemalci ter priredili spremne demonstracije, pokušnje, tehnične in turistične informacije, ob njih pa razvili tudi kulturni program. Leta 1973 so prvič priredili salon Naredi si sam, kateremu so pozneje dodali še salone navtike, turizma, športa in rekreacije, slike in zvoka, kozmetike, vse pod skupnim geslom Človek in njegov prosti čas. Vzporedno s tem razvojem je raslo tudi zanimanje za prisotnost na njem. Od okoli 150 razstavljalcev v letih 1962—69 se je število udeležencev večalo in preseglo 500 enot, kar je imelo znaten odziv tudi pri publiki. Vse to pa je leta 1980 vodilo do nastanka Tedna mednarodnega sodelovanja Alpe-Adria, katerega osrednji del je sejem Alpe-Adria. S tem se sejem Alpe-Adria uvršča na drugo mesto med ljubljanskimi tovrstnimi prireditvami tik za sejmom sodobne elektronike. Pobuda sodi med tiste manifestacije, ki zasedajo vse razpoložljive razstavne površine, za nekatere vrste blaga pa povpraševanje presega ponudbo. Kljub tem pozitivnim razvojnim trendom pa sejem Alpe-Adria še ni tak, kakršnega si želijo prireditelji, poslovni krogi in odjemalci. Žal se tudi na sejmih odražajo sedanje gospodarske razmere in zmogljivosti še zlasti na področju mednarodnega sodelovanja. Od 23. do 28. marca na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani 8. teden mednarodnega sodelovanje Alpe-Adria - Predstavitev držav, pokrajin pobratenih in prijateljskih mest Ljubljane - Razstava človek in prosti čas Pester razstavni program na 18.000 kv. m površine Ob svojem nastanku leta 1962 je bil sejem Alpe-Adria skromna prireditev in najbrž takrat ni nihče mislil, da se bo pobuda razvila v eno najpomembnejših v prostoru med Alpami in Jadranom. Prireditev je v tem času prerasla sejemske okvire, saj vsa Ljubljana živi s tem sejmom, vrstijo se kulturne in druge prireditve. Zato ni naključje, če je ves sklop pobud dobil naslov Teden Alpe Adria v Ljubljani. Poudarek je res na sodelovanju dežel omenjene skupnosti, vendar na Gospodarskem razstavišču se križajo tudi' poti Evrope, Bližnjega vzhoda, Afrike in celo Daljnjega vzhoda, poslovni ljudje z najrazličnejših koncev sveta se shajajo in kujejo dogovore. A vrnimo se v razstavne hale. Poleg običajnih in ustaljenih področij navtike, turizma, športa in rekreacije, naredi si sam, prehrane na domu, kozmetike ter slike, je letos na razstavi Človek in prosti čas še nekaj novosti. V novi dvorani G razstavljajo in prodajajo igrače ter prikazujejo veščino streljanja z lokom. Svojo turistično ponudbo ob turističnih agencijah obiskovalcem predstavljajo Srbija, Vojvodina, Bosna in Hercegovina, Hrvatska ter Reka in Dubrovnik posebej. V sliki in besedi so predstavljeni jadranski otoki, ki sodijo med najlepše v Evropi, veliko pozornost pa zbuja predvsem Uni-verziada v Zagrebu, ki je letošnja največja športna prireditev na svetu. Slovenija pa je posebej izpostavila kmečki turizem in vsak sejemski dan se s svojimi kulinaričnimi in kulturnimi posebnostmi predstavlja drugo slovensko območje. Med tradicionalnimi sektorji naj omenimo razstavo naredi si sam, ki postaja vse bolj priljubljena. Kdor manjša dela opravlja sam, ne prihra-nja le denarja, pač pa ima posebno zadoščenje. In za manjša dela je dovolj nekoliko spretnosti, nekoliko znanja in veselja' do uporabe rok. Razstava pa prikazuje novosti na tem področju: ročno orodje, mali elektični stroji, barve, lepila in marsikaj, kar pride prav pri urejanju stanovanja, hiše, vrta, pri popravljanju vodovodne ali električne napeljave. Na področju kozmetike različne firme prikazujejo svoje zadnje izdelke, preparate za barve las, ličila, šminke za bližnje poletje. Res je, da Ljubljana ni ne Pariz ne Rim, vendar sejem le velja, tudi ker so izdelki cenejši kot v Rimu ali Parizu. V avtomobilskem in rekreativnem programu je avto le del sektorja. Zlasti za zahodnega obiskovalca ni tu velikih novosti, čeravno je pogled na proizvodnjo in na ponudbo vendarle zanimiv. Še bolj zanimivi pa so mopedi in motorna kolesa, zlasti za mlajše obiskovalce. V deželah Alpe-Adria dela industrija na tem področju velike korake, v spo- Oglase pripravil (® publiest oglasni oddelek Telefon 0401775275 mladanskih in poletnih dneh pa sta moped'ali motorno kolo vabljiva, saj sta v gostem prometu mestnih središč okretnejša, predvsem pa ju je veliko lažje parkirati. Ob njih pa so zanimiva tudi navadna kolesa, bi-cikli, ki se uveljavljajo kot zelo uspešno rekreativno sredstvo. In glede rekreacije velja opozoriti tudi na razstavni program navtike z jadrnicami in deskami ter z motornimi čolni. Ob njih pa so razstavlje- ni tudi najrazličnejši motorji in oprema za plovila in dopustniške kapitane. Na 8. tednu mednarodnega sodelovanja Alpe-Adria, ki je hkrati s sejemsko prireditvijo, se predstavljata tudi Avstrija in Furlanija-Julijska krajina, z več kot 30 razstavljale! pa je prisotno Slovensko deželno gospodarsko združenja. Krepka je tudi udeležba prijateljskih in pobratenih mest Wiesbadna, Karl marx Stadta, reke in Celovca. OMNIACOMMERCE di S. Savarin IMPORT — EXPORT — ZASTOPSTVA TRST, Ul. F. Severo 21 tel. (040) 631301 - 631880 telex 460129 OMNIAC I SIAT SERVIZIO TECNICO INDUSTRIALE IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA TRST - Ul. F. Severo 21 Tel. (040) 62176 FILIALA V GORICI: Korzo Italia 205 Tel. (0481) 87213 FARCO s.r.l. FINE CHEMICALS 34132 - TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel.: (040) 65134/5 Tx: 461012 Telefax: 040/69490 KEMIJA FARMACEVTIKA FILIALA GORICA: Ul. Trieste 160 - Tel. (0481) 20769 POMORSKA AGENCIJA Mediterranea s. a r. I. TRST - Ul. Milano 4/1 - Tel. 040/7369 Telex 460087 MEDMAR I Telegr. MEDIMARE EDOARDO FURLANI s. p o KMETIJSKI STROJI VSEH VRST TRST — Ul. Milano 25 - Tel. 040/62200 - 65383/4 Ind. cona III. trasv. est - Tel. 040/820308 □ zastopnik HILARVS PAGANI □ zastopnik sodov »semprepieno« in ROTOKLOM s hidravličnim oljem in zračnim pritiskom AGRARIA FURLANI „0. TRST — Ul. Milano 18 - Tel. 62229 - 62097 Vam nudi vso opremo za vinogradništvo: sodi, kadi, stiskalnice in razne kemikalije TRST — Ul. Valdirivo 30 Tel. 040/69244 VELIKA IZBIRA VSEH NADOMESTNIH DELOV PIVU) Af.l ZA VSE KMETIJSKE STROJE FURLANI tradings.r. i. UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA Ul. Milano 25 - Tel. 62200 - 65383/4 - Telex: 460631 FURLAN I REŠIM ZASTOPSTVA UVOZ IZVOZ 34133 TRST — Ulica Cicerone 8 Telefon: (040) 61241 - 61478 - 62112 - 62995 P.P. 101 — Telex: 460561 FILIALA: 34170 GORICA — Korzo Italia 202 Telefon: (0481) 30840 A VTOPREVOZNIŠTVO CUNJA R. Eredi TRST Prevzemamo vse vrste prevozov za Evropo - Azijo - Severno Afriko Telex: 460441 Tel. 040/213944 ert CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE vaša banka ob severovzhodni meji Italije Vodilni kreditni zavod v deželi Furlaniji-Julijski krajini, ki nudi vse bančne storitve in je hkrati pooblaščen za poslovanje s tujino. TRST— Ul. Cassa di Risparmio 10 Tel. (040) 7366 — P.O. Box 481 Centro Telex: 460403 ESTCAR I Od 23. do 28. marca na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani a« 26. mednarodni sejem Alpe-Adria K? 8. teden mednarodnega sodelovanje Alpe-Adria - Predstavitev držav, pokrajin pobratenih in prijateljskih mest Ljubljane - Razstava človek in prosti čas SDGZ na sejmu Alpe-Adria Seznam udeležencev in razstavljavcev TRGOVINSKA PODJETJA ADRIAIMPEX SpA, 34132 Trst, Ul. Geppa 8 AGOREST Srl, 34170 Gorica, Ul. S. Michele 334 AGROFOREST Srl, 34132 Trst, Ul. Geppa 9 ALPEX Srl, 34126 Trst, Ul. Pin-demonte 4 CGR Srl, 34132 Trst, Ul.Geppa 9 CONTEX Sne, 34133 TRST, Ul. del Ronco 3 DILA, 34132 Trst, Ul. Ghega 3 FARGO Srl, 34132 Trst, Ul. del Lavatoio 4 FURLANI P. SpA, 34132 Trst, Ul. Milano 18 GRMADA Konzorcij kmetijskih zadrug, 34133 Trst, Ul. Cicerone 2 INDULES Sari, 34132 Trst, Ul. S. Giorgio 1 INTEX Srl, 34132 Trst, Ul. Geppa 4 KRAS - NOVAK, 34019 Devin-Nabrežina, Sesljan 43 MARK, 34170 Gorica, Ul. S. Michele 334 REŠIM Sari, 34133 Trst, Ul. Cicerone 8 SACAT Sne, 34133 Trst, Ul. Ris-mondo 11 STR.E.I. Sas, 34016 Trst, Proseš-ka ul. 3 STUDIO EFFEKAPPA Sdf, 34100 Trst, Ul. Economo 2 TEKNO PROGRES, 34170 Gorica, Ul. Duca d'Aosta 146 TRAD-TRIESTE Srl, 34133 Trst, Ul. Cicerone 8 VELOX Srl, 34133 Trst, Ul. Ris-mondo 9 WILMA Sdf, 34018 Dolina, Dolina 190 ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA dd — EDITORIALE STAMPA TRIESTINA SpA, 34137 Trst, Ul. Montecchi 6 PROIZVODNA PODJETJA BENECO SpA, 33040 San Leonardo, Videm loc. Čemur CPS Computer Pubbli System, 34016 Trst, Ul. degli Alpini 2 ELECTRA Srl, 34147 Trst, Ul. C. Errera HOBLES SpA, 33049 Videm, Špeter Slovenov INFORDATA Srl, 34133 Trst, Ul. Coroneo 1 IRET SpA, 34147 Trst, Ul. Cabo-to 16 MIPOT SpA, 34071 Krmin, Ind. cona, Ul. Corona DENARNI ZAVODI KMEČKA BANKA — BANCA AGRICOLA, 34170 Gorica, Kor-zo Verdi 51 HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČINE — CASSA RURA-LE ED ARTIGIANA, 34016 Trst, Bazoviška ul. 2 TRŽAŠKA KREDITNA BANCA — BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE, 34132 Trst, Ul. Filzi 10 STORITVENA PODJETJA ADRIATRANS Srl, 34016 Re-pentabor, tovorno postajališče pri Fernetičih CENTRALSPED Srl, 34135 Trst, Miramarski drevored 3 PAOLO MELING0 S. p. A. EXPORT-IMPORT TRST — Ul. Donota 1 — Tel. 64382 - 68654 - 60765 Telex 460281 FILIALA: GORICA — Ul. III. Armata 187 - Tel. (0481) 20464 APARATI ZA EKSPRES KAVO »GAGGIA« RAZNOVRSTNI ELEKTRIČNI APARATI ZA GOSTINSTVO ŠKROPILNICE »TURBINE« — KOSILNICE »BEDOGNI« AILIPIE^- IMPORT-EXPORT 34126 TRST Ul. Pindemonte 4 Tel.: (040) 575170 - 577363 Telex: 460371 ALPEX I FILIALA: Ul. 4 novembre 14 RONKE — GORICA BANCA DEL FRIULI Družbeni sedež in glavna direkcija: VIDEM (UDINE), Via Vittorio Venelo 20 POSLOVALNICE: TRST (TRIESTE) — Via Rossini 14 Via del Roncheto 28 GORICA (GORIZIA) — Corso Verdi 125 TRŽIČ (MONFALCONE) — Piazza Cavour 22 KRMIN (CORMONS) — Piazza Liberta 1 ČEDAD (CIVIDALE) — Piazza Diaz TARCENT (TARCENTO) — Via Udine TRBIŽ (TARVISIO) — Piazza Unita 17 MENJALNICA Barbieri & c. s.P.a. import-export-transit TRST - Ul. S. Caterina 7 Tel. 62281/2/3/4 Telex: 460089 - 460456 BARBCO I Filiala: GORICA - Ul. Cravos 27 KMETIJSKO-PREHRAMBENI ARTIKLI ♦ TEHNlCNO-INDUSTRIJSKI ARTIKLI ♦ KEMIJSKI IN SUROVINE ♦ LES ZA PREDELAVO — HRASTOVA, JESENOVA IN BUKOVA HLODOVINA INTERFOREST - Ul. S. Caterina 7 TRST MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ Filiale: MILAN Sedež: Miramarski drevored 3 GORICA Telefon: (040) 417831/5 FERNETIČI Telex: 460140 CENTTS I Carinska služba, zbirni promet, skladišča, pomorski prevozi, aviopromet, suhozemski transport Venela import - export Pizzi Rita TRGOVINA NA DEBELO IN ZUNANJA TRGOVINA Z MESOM IN KMETIJSKIMI PROIZVODI TRST — Ul. Mazzini 18 Telefon (040) 65946 — Telex: 461030 VENETA I COMAGRA s.r.i. Commerciale agricola IZVOZ-UVOZ KMETJISKIH PROIZVODOV Sesljan 41/D-34019 Trst Tel. 040/299415, 299042-Tx.: 461201 IMPORT - EXPORT Sedež: GORICA Ul. Duca d’Aosta 146 Tel. (0481) 34763 - 84776 Telex: 460655 Filiala: TRST ZAŠČITNA SREDSTVA ZA POLJEDELSTVO KEMIKALIJE IN BAZNA KEMIJA teknofg s.r.i Giovanni Lulli IMPORT - EXPORT GORICA, Ul. Bellini 4 Tel.: 87555, 31184 Teleks: 460362 Lulli pletilni stroji o Posebni superavtomatični pletilni stroji za obrtniške delavnice , Oglejte si naš razstavni prostor v paviljonu C na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani (od 23. do 28. marca 1987) M. CAUSER - Ul. Garibaldi 16/a GORICA ti in morje vojko colja sklad mit ja čuk jelka Cvelbar S preventivo preprečimo tudi nevarnost požarov Z današnjim dnem v bistvu zaključujemo članke o vprašanjih varnosti in preživetja ob morebitnih brodolomih. Kot smo že na začetku poudarili, so na našem Jadranu vzroki brodolomov in smrti drugačni kot na oceanu. Glavni vzrok brodolomov so namreč požari, smrt pa nastopi Zaradi splošne ohladitve ali utopitve. O splošni ohladitvi smo že obširno poročali, o požarih bomo navedli le nekaj ugotovitev. Iz vsega, kar smo do sedaj navedli, je lahko popolnoma jasno, da bomo s preventivo znižali na minimum zaplete. To morda še najbolj velja za požare, saj nam statistike nesporno dokazujejo, da na krovu požar izbruhne predvsem zaradi nepazljivosti in malomarnosti, naključni požari so namreč prava redkost. Italijanski zakon predvideva na krovu gasilne aparate, a s temi jeklenkami z gasilno peno ali prahom si bomo kaj malo pomagali, če je požar zajel motor ali rezervoarje goriva. Upamo si celo trditi, da so ti gasilni aparati nevarni, ker dajejo lažen občutek varnosti. Med drugim so skoraj vsi premajhni, večji so namreč dragi, vzamejo ogromno prostora, ta pa je na dopustniških plovilih izredno dragocen. Osebno se bolj ogrevam za protipožarno oddejo. V glavnem izbruhnejo požari med tankanjem in prelivanjem goriva, manj verjetni vzrok so napake na dovodih goriva, rezervoarjih in na motorjih. Vzdrževanje bi namreč moralo odpraviti to nevarnost. Nič čudnega torej, da smo do sedaj dosledno svetovali za manjša plovila krmne motorje, saj je pri teh nevarnost minimalna. Najbolj nevarni so pa nedvomno plinski gorilniki. Med plovbo jih v bistvu ne bi smeli uporabljati, stalno bi morali preverjati vse ventile in dovodne cevi, jeklenka pa ne bi smela biti v podkrovju, temveč pod sedeži v kokpitu. Prav tako ne bo odveč, če namestimo v podkrovju alarmno napravo, ki nas bo takoj obvestila na prisotnost uhajajočega plina. Nič čudnega torej, da imajo severnjaki raje alkoholne gorilnike, ker si z njimi prihranijo marsikatero skrb. Iz vseh dosedanjih ugotovitev lahko navedemo, da je varnost na morju vse prej kot enostavno vprašanje. Vsakomur je nedvomno jasno, da bi lahko industrija poskrbela za skoraj matematično varnost, če se ne bi tako pehala za dobičkom in lepim izgledom. Že karta morskih tokov na Jadranu nam zgovorno dokazuje koristnost nepotopljivega plovila, ker nas bo prej ali slej zaneslo k obali. V bistvu imamo samo štiri območja, kjer ni tokov, in sicer: dva mala v severnem Jadranu in po enega večjega v srednjem in južnem Jadranu. Ker pa pri nas skoraj nikoli ni zatišja, nas bosta ob morebitnem brodolomu veter in valovi zanesli s teh območij. Med drugim je tu precejšen ladijski promet. Poglavje zase je seveda samodejno napihljivi rešilni splav. Kdor ga mora imeti, dobro ve, kakšni križi in težave ter seveda stroški so vezani na ta pripomoček, ki nam zakonsko omogoča plovbo po visokem morju. Kdor pa se bo držal obale, naj se ne spušča v tako investicijo. Nepotopljivost je nedvomno boljša od najboljšega rešilnega splava. Kot zadnje naj navedemo, da smo v nizu člankov o varnosti in preživetju ob brodolomih namenoma pretirali. Hoteli smo spomniti dopustniške kapitane, da se na morju ne smemo šaliti, da moramo vedno računati tudi na najhujše. Vse statistike zgovorno dokazujejo, da je vsaj na Jadranu skoraj vseh brodolomov dopustniških plovil kriv človek in ne nesrečno naključje.' Z miselnimi vzorci nad učne težave Gradimo torej na plusih. O tem je prof. Marija Gabrijelčičev a globoko prepričana: »To je osnova. Dokler v otroku ne utrdiš samozavesti, se tudi učiti ne bo mogel. Velikokrat pri svojem delu srečujem take otroke, ki že pri nepretežavni nalogi vnaprej pravijo "Ne, jaz tega ne bom znal!". Ko se to ponavlja, ugotovim, da otrok že vnaprej misli o sebi in o svojih sposobnostih tako ničevo... Ko pa nalogo naredi, je kar presenečen. Zato se moja terapija z učno težavnim otrokom začenja na gradnji samozavesti.« Tudi sam otrok gradi torej pozitivno podobo o sebi. »Iz te izvira motivacija za učenje in še vse kaj drugega... tudi dar govora. Velikokrat doma v tolplem okolju otrok zna, tako trdijo starši, v šoli ne zna, tako trdijo učitelji. Strah pred šolo pa je izredno hud in ovira otrokov govor.« Nekaterim otrokom so ovira telesne hibe. »V naši posvetovalnici delata dva psihologa, socialna delavka in pedagog. Povezani pa smo z otroško polikliniko v novomeškem zdravstvenem domu, kjer se zdravniki veliko ukvarjajo z motnjami kot je legastenija in podobno. Sodelujemo tudi s šolsko svetovalno službo.« Obremenjenost posvetovalnice pomeni naraščanje števila gbravnavancev, torej učnih težav? »Število obravnavancev narašča delno zaradi tradicije, teče namreč enajsto leto našega delovanja, delno pa zato, ker sami ugotavljamo, da je učnih težav vse več. Po podatkih iz ljubljanskega Svetovalnega centra izhaja, da je v osnovni šoli do 25 % otrok, ki bi rabili posebno pomoč. Pri tem ne gre za kakšne umsko podpovprečne učence, tu so čustveni, vedenjski, zdravstveni ali izraziti učni problemi.« Učne težave so različne. »Takole bi rekla: na nižji stopnji pri nas hudo prevladuje problem slabega branja, ki se pri nekaterih, ki niso bili obravnavani, vleče čez celo višjo stopnjo tja do 8. razreda.« In pogostnost učnih težav? »Nikoli ne odkrivam teh problemov sama ampak na seminarjih z učitelji. Na vprašalnike s ključnimi besedami napišejo tiste težave, ki jih najpogostje opažajo pri svojem delu z učenci: slabo branje, slaba koncentracija, ne zna poiskati bistva v snovi, ne zna ponavljati, uči se vse na pamet, ne uči se sproti, ne vztraja dovolj dolgo, slabo razume prebrana besedila, slabo piše in se slabo izraža.« Učne težave niso nekaj posebnega. »Lahko jih imajo vsi, kajti za učenje potrebuješ sposobnosti, motivacijo, in učne navade, metode in tehnike. Vsi otroci niso enako sposobni; motivacija vpliva na izjemno bistre in na manj bistre; izredno pisano pa je pri zadnjem sklopu dejavnikov. Na kratko, upoštevati moramo, kar otrok zmore, zna, hoče. Lahko torej naletimo na nezadostne ocene tudi pri izjemno sposobnih otrocih. Največ jih imajo pa tisti, ki ne razumejo snovi. Miselni vzorec je pri tem relevator. Brez razumevanja snovi otrok ne more najti ključnih besed, ki so mu za vzorec potrebne. Razumevanje snovi pa je tudi temelj za motivacijo: če še prejšnje razlage ne obvlada, zakaj bi spremljal novo?« So predmeti, za katere so učne težave značilne. »Najhuje je pri matematiki, slovenščini in pri tujem jeziku. Prognoza je ugodnejša, če pride otrok k meni in ima težave pri zgodovini, zemljepisu in biologiji. Veliko več upanja je, da bo z dobrimi učnimi metodami in s trdim delom to popravil. Podlaga iz prejšnjih let tu ni tako izrazito potrebna, kakor je to pri strukturi jezika ali pri matematiki. Kako naj pri glagolu razume vse, kar mora določiti, če iz prejšnjih let ni razumel niti tega, kaj je glagol?« Učne težave nimajo vedno jasnih vzrokov. »Velikokrat so vzroki skriti. Včasih je otrok bolan, pa ne vemo, da je bolan. Imeli smo na primer izrednih tožb: glavobol, bolečine v trebuhu. Kasneje so ugotovili, da so otroku ležali v želodčku še iz predšolske dobe kovanci, ki jih je bil pogoltnil med igro. To je v prvem razredu povzročalo otroku neznosne težave, pa ni nihče mogel ugotoviti, kaj je. Punčka je bila označena kot lena, apatična, brez zanimanja, nihče se tudi ni več zamislil nad stalnim jadikovanjem, da je bolna. Med skritimi vzroki za učne težave je tudi otrokovo trpljenje zaradi ne vem česa vsega v družini ali v okolju. Včasih je bilo lahko smrt ljubljene osebe. Ali take stvari, ki jih v družini ne vidiš in jih tudi starši ne povedo drugim: od alkoholizma do raznih problemov sodobne družine; tudi mamina dolga bolezen v bolnišnici... Med skrite vzroke bi prištela še prej omenjeno izredno nezaupanje vase, ki ni odvisno od tega, ali se otrok uči ali ne, ampak od drugih vzrokov, morda tudi od nas odraslih, ko rečemo "Za kakšno rabo pa sil' Pri višjih razredih moramo računati s pubertetnimi spremembami: motivacija pade, zanima ga vse drugo kot šola. Tudi s samim odporom do šole, zaradi nekoga, ki je tam, morda zaradi sošolca, ne le zaradi učitelja.« Včasih je ovira za učenje očitna. »Rekla bi, da je največ takih naših obravnavancev, ki niso po kriterijih niti za šolo s prilagojenim programom, pa tudi za v redno osnovno šolo ne. Razpon v nekem razredu med najbolj bistrimi in najmanj bistrimi je namreč ponekod tako velik, da sodi tak otrok lahko v nižji razred, bister otrok pa bi po svojih sposobnostih lahko sodil v višji razred.« In rešitev? »Menim, da je to problem individualizacije pa diferenciacije pouka. Sama vidim tu problem v preštevilnih razredih. Pedagoško delo temelji tudi na spoznavanju otroka, kar je mogoče, če razred ne presega 20 učencev.« Spoznati otroka je torej pomembno. »Spoznavanje otroka je temelj pedagoškega dela. Spoznati pa ga moramo ne le po njegovih sposobnostih, ampak tudi po čustvih, po njegovem okolju, po njegovih stališčih, mnenjih v šolskem in izvenšolskem okolju - brez tega ne gre. Tudi pri pedagoškem ravnanju brez tega ne veš, kdaj komu pomaga pohvala in kdaj rahla graja bolj spametuje.« Potrebno je prilagajanje. »Različni dogodki vplivajo na otrokovo čustvovanje in učenje pade. Učitelj izjemno lahko vpliva na učenje s poznavanjem učenca, s pozitivno naravnostjo do njega in s svojo razgledanostjo. Zato se strokovnjaki pri naših učiteljih tako zavzemajo za dodatno in permanentno izobraževanje. Dodatno znanje, ki ga takrat na šolah, ko so se usposabljali, še ni bilo, in permanentno, da nenehno lahko sledi vsem pedagoškim in psihološkim novostim.« (se nadaljuje) 7.20 Rubrika: Uno Mattina 9.35 Rubrika: Okrog nas 9.55 Rubrika o gospodarstvu 11.30 Nanizanka: La famiglia Brady 12.05 Variete: Pronto... chi gioca? 13.30 Dnevnik 14.00 Pronto... chi gioca? (2. del) 14.15 Dokumentarec: Guarkov svet 15.00 Izobraž. oddaja: Umetnost 15.30 Kolesarstvo (amaterji) 16.30 Risanka: II re degli animali 16.55 Nogomet: NDR-Italija, olimpijski reprezentanci! prenos iz Magdeburga) 17.55 Dnevnik - kartke vesti 18.30 Dokument, oddaja: Colosseum 19.40 Almanah, vreme, dnevnik 20.00 Dnevnik 20.30 Nanizanka: Due assi per un tur-bo - II barone Von Reber (r. Stel-vio Massi, i. Philippe Leroy, Renato D'Amore) 21.30 Nad.: Časa Cecilia (3. del) 22.25 Dnevnik 22.40 Športna sreda: košarka Tracer-Scavolini (it. prven., play off) 23.45 Dnevnik 11.15 Dokumentarec: Življenje živali 11.45 Rubrika: Cordialment.e 13.00 Dnevnik. Ob trinajstih 13.25 Knjižne novosti 13.30 Nanizanka: Guando si ama 14.30 Dnevnik - kratke vesti 14.35 Mladinska oddaja: Tandem 16.50 Oddaja iz parlamenta 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Rubrika: Bolj zdravi, lepši 17.55 Informativna oddaja: Odprti prostor - Nenasilje združuje 18.30 Nanizanka: Llspettore Derrick 19.30 Dnevnik - vesti 19.45 Dnevnik 20.15 Dnevnik. Športne vesti 20.30 Film: Airport '75 (dram., ZDA 1974, r. Jack Smight, 1. Charlton Heston, Karen Black) 22.30 Dnevnik 22.45 Informativna oddaja: Mixer - reportaža 23.30 Aktualnosti: Odprti studio 23.45 Film: Uomini e no (vojni, It. 1980, r. Valentino Orsini, i. Fla-vio Bucci, Monica Guerritore, Ivana Monti) 12.10 Šport v ljudskih igrah 12.30 Informativna odd.: Elektrostati-ka (1. del) 13.00 Informativna oddaja: Naravne dobrine - Terre di Groana 13.30 Tečaj angleškega jezika 14.00 Izobraževalna oddaja: Filo diret-to - Pomoč pri domači nalogi 14.30 Informativna oddaja: Jeans (vodita F. Fazio in S. Zauli) 15.35 Film: La segretaria privata (kom., It. 1931, r. Goffredo Ales-sandrini, i. Nino Besozzi, Elsa Medini, Sergio Tofano) 16.50 Variete: Vse o... nas 18.00 Risanka : Stiffelius 19.00 Dnevnik 20.05 Izobraževalna oddaja: La disgre-gazione urbana (3. del) 20.30 Film: L'avventura (dram., It. 1959, r. Michelangelo Antonioni, i. Monica Vitti, Gabriele Ferzet-ti, Lea Massari) 22.50 Dokumentarna oddaja: Delta 23.30 Dnevnik 24.00 Nadaljevanka: Ritorno a Brid-shead (2. del) 10.00 TV mozaik. Mostovi, 10.30 TV drama Prikazovanje Marije v vasi Grabovica (M. Jančič) 17.00 Tv mozaik (pon.) 17.30 Poročila 17.35 Otroška oddaja: Primožev dnevnik (L. Suhodolčan, rež. A. Tomašič, 4. del; Primož bo danes klovn, kaj vse se mu bo zgodilo, bosta pripovedovala Niko Gor-šič v vlogi Primoža, Janez Hočevar in Brane Ivanc v vlogah te-dektivov in Primoževih prijateljev Naočnika in Očalnika) 18.20 Dok.: Skrivnosti morja 18.45 Risanka 19.00 Danes. Obzornik 19.26 Vreme in dnevnik 20.05 Po sledeh napredka (o dosežkih na onkološkem področju, o plazu v Zagorju, nato sovjetski tehnični film) 20.55 Film tedna: 90 dni (dram., Kan. 1974, r. G. Walker-D.WiIson, i. S. Vodoslawsky, C. Pak) 22.30 Dnevnik 22.45 Rezerviran čas 14.00 TV Novice 14.10 Rubrika: Parola mia 15.25 Otroški spored: risanke, nanizanke in dokumentarec 18.00 Nad.: I cento giorni di Andrea 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji med drugim TRST — Z razprave o procesu proti mafiji TRST — Srečanje pesnikov TRST — Zapis z razstav Cassetti in Damiani TRST — Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine igra Pirandella 19.30 TVD Stičišče 19.45 Rubrika: Mesto danes 20.00 Nanizanka: Hello, Larry 20.25 TV dnevnik 20.30 Variete: Un altro varieta 21.35 Dokumentarec: Automania -Prevozna sredstva za srečo 22.10 TVD Vsedanes 22.20 Naniz.: I cavalieri del cielo 23.00 Nadaljevanka: La Battaglia del Don (3. - zadnji del) m CANALE5 7.00 Rubrika: Buongiorno Italia 7.10 Risanke 8.00 Rubrika: In studio 8.35 Rubrika: Forum 9.00 Nanizanki: As-pettando il domani, 10.00 General Hospital 11.10 Kvizi: Tuttiinfamiglia 12.10 Bis, 12.40 II pranzo e servito 13.30 Nanizanka: Sentieri 14.30 Film: Verdi dimore (dram., ZDA 1959, r. Mel Ferrer, i. A. Hepburn, A.Perkins) 16.30 Nanizanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele 17.30 Kviz: Doppio Slalom 18.00 Nanizanki: Love Boat, 19.001 Jefferson 19.30 Variete: Studio 5 20.30 Film: L'allenatore nel pallone (kom., It. 1984, r. Sergio Martina, i. Lino Banfi) 22.25 Dokumentarna oddaja: L'enigma nucleare 23.10 Nanizanki: Mississip-pi, 0.10 Sguadra speci-ale, 1.10 Missione im-possibile RETEOUATTRO 8.30 Nanizanke: Ironside, 9.20 I giorni di Bryan, 10.10 Strega per amo- re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli 13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Mila e Shiro, Masters 14.30 Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo 16.15 Dokumentarca: To je-Hollywood, Kanadska narava 17.20 Nad.: Febbre d'amore 18.15 Kviza: Cest la vie, Il gioco delle coppie 19.30 Nanizanke: Charlie's Angels, 20.30 Colom-bo, 22.20 Spenser 22.50 Film: Roba che scotta (kom., ZDA 1979, r. Dom DeLuise) 0130 Nanizanka: Ironside, 1.20 Switch ^ ITALIA 1_____________ 8.30 Nanizanka: Fantasi-landia 9.15 Film: Fuga dal rifor-matorio (dram., VB 1969, r. R. D. Hartford) 11.00 Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy, 12.30 T.J. Hooker, 13.30 Tre cuori in affit-to 14.00 Zabavna oddaja: Can-did Camera 14.15 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 15.00 Nanizanka: Time Out 16.00 Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Juny Paperina, Georgie, Lupin 18.00 Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days 20.00 Risanka: Sandy dai mille colori 20.30 Kviz: O.K. Il prezzo e giusto 22.35 Aktualnosti: Contro-corrente 23.20 Nanizanke: Ai limiti delLincredibile, 0.15 Toma, 1.15 Simon & Simon nOTgj) TELEPADOVA 12.00 Nadaljevanka: Signo-re epadrone 13.00 Risanki: Hero High, 13.30 Iridella 14.00 Nadaljevanka: Signo-re e padrone 16.30 Risanke: Mimi, Anna , Il fichissimo, Voltron, Transformens 19.00 Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30 I nuovi Rookies 20.30 Film: Il debito coniu-gale (kom., It. 1970, r. Franco Prosperi, i. Lando Buzzanca, Barbara Bouchet) 22.30 Film: Tre sotto il len-zuolo (v epizodah, It. 1979, r. M. M. Taranti-ni, i. Walter Chiari) 0.30 Film: Una spada per Brando (pust. It. 1970, r. Alfio Caltabiano) H^ TELEFRIULI 13.30 Nad.: Rosa de Lejos 14.30 Dražbi: Roberta pelle, Il tappeto orientale 15.30 Glas. odd.: Musič box 17.45 Nadaljevanka: Ma- lombra 19.00 Dnevnik 20.00 Informativna oddaja: Zdravstvo danes 20.30 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 22.00 Nanizanka: Maggior-domo per signora 22.30 Dnevnik 23.30 Nanizanka: Bronk 0.30 Informativna oddaja: Speciale La Grotta 1.00 Glasbena oddaja: News dal mondo ! TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 Pravljica, glasba; 8.10 Poti do branja; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled deželnega tiska; 10.10 Z opernega in koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Rastline, Umetnost, Mozaik; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Gospodarska problematika; 14.40 Glasbene skice: Križem-kraž, Od Milj do Devina; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni in družbeni odmevi; 18.30 Glasbene skice; 19.20 Jutrišnji spored. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Govorimo angleško; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 13.30 Melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Zbori; 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci; 19.50 Likovni odmevi; 20.00 Koncert za besedo - Pomladno; 20.25 Slovenski interpreti; 22.30 Melodije; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Jazz za vse. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Pesmi in plesi naših narodov; 14.40 Zanimivost; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Melodije naj... naj...; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35. Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila; 11.15 Perfetta armonia; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Srečanje s psihologinjo; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popevka tedna; 15.00 Kultura in umetnost; 15.45 Sintonizzatissimi; 16.00 Rock glasba; 16.15 Edig Galletti; 17.10 Bubbling, 18.33 Klasični repertoar; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 10.00 Za vsakogar nekaj; 15.15 Ponovitev prispevka ob 15-letnici TPPZ; 16.00 Besede in glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba. VZPI-ANPIpredstavilo program nedeljskega shoda S spominom na padle bodo počastili 40-letnico republike in ustave V sejni dvorani Delavske zbornice so včeraj predstavili tisku manifestacijo, ki jo v nedeljo prireja pokrajinski odbor VZPI-ANPI v počastitev 40-let-nice republike in ustave. O pobudi in zanimivi publikaciji o padlih v boju za osvoboditev na ozemlju sedanje goriš-ke pokrajine je spregovoril predsednik goriškega Združenja partizanov sen. Silvano Bacicchi. Povedal je, da se s proslavo, ki bo v nedeljo ob 9.45 v avditoriju, pričenja niz pobud ob obletnici ustave, ki so jo izglasovali 27. decembra 1947, v veljavo pa je stopila s prvim januarjem 1948. VZPI želi s tem poudariti predvsem to, da temeljni zakon republike ni rezultat neke zgodovinske usodnosti, pač pa si ga je priborilo odporniško gibanje. Če bi zmagale nasprotne sile, ali če bi Italijo osvobodili zavezniki, bi danes ne imeli take ustave, ki je izraz vseh različnih komponent osvobodilnega gibanja. Pri nas na Goriškem je bilo to gibanje mogočno. V letih 1942-45 je padlo 1.008 uradno priznanih partizanov iz naše pokrajine. Če upoštevamo še pripadnike vojaških enot, ki so dvignili orožje proti nacifašizmu in civiliste je bilo padlih za svobodo 1.301. To je približno polovica vseh 2.664 žrtev vojne na Goriškem {všteti so borci na vseh straneh, žrtve bombardiranj, kamorkoli deportirani), ki predstavljajo 2 odstotka takratnega prebivalstva v pokrajini. Imena vseh padlih partizanov in druge dragocene podatke so zbrali v obsežni knjigi, ki so jo založili skupaj s Pokrajino in je sad večletnega raziskovalnega dela člana odbora VZPI-ANPI Giuseppa Lorenzona, v sodelovanju z Deželnim institutom za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK. Na nedeljski slovesnosti bodo knjigo poklonili 268 bližnjim sorodnikom padlih. Podrobni in dokumentirani poda- tki so najboljši odgovor vsem, ki bi želeli potvarjati zgodovino, čeprav -je bilo rečeno — ni namen publikacije polemika v zvezi z lapidarijem deportirancem, pač pa gre za osvetlitev pomembne vloge, ki jo je pri nas imelo partizansko delovanje. Bacicchi je še poudaril, da VZPI noče gledati samo na preteklost. Ustava je še aktualna, saj vsebuje temeljna načela demokratične ureditve države, toda istočasno tudi načela za njen razvoj. V marsičem jo je še treba uresničiti, tako glede socialnih pravic, posebno pa glede zaščite manjšine, v zvezi s katero si Združenje partizanov prizadeva, da bi bil končno izglasovan globalni zakon za Slovence v Italiji. Na nedeljski svečanosti v avditoriju bo slavnostni govor imel vsedržavni predsednik VZPI-ANPI senator Arrigo Boldrini, na njej pa bo s priložnostnim programom nastopil tudi Tržaški partizanski pevski zbor. K prireditvi je pristopila tudi SKGZ, ki vabi vse Slovence, da se je udeležijo. Priznanje Silviju Kobalu za 40-letno delo na odru Goriško občinstvo je toplo sprejelo za- ganizacij — SKGZ, Kulturnega doma in dnjo predstavo Slovenskega stalnega ZSKD — so po ponedeljkovi predstavi gledališča iz Trsta Smrt trgovskega po- toplo čestitali članom gledališča in še tnika, ki jo je ansambel postavil ob 40- zlasti Silviju Kobalu, ki letos praznuje letnici gledališkega delovanja Silvija štiridesetletnico dejavnosti na odrskih Kobala. V ponedeljek in torek sta bili deskah. V imenu vseh organizacij je dve redni abonmajski predstavi, danes in umetnika, rojaka iz Idrije, ki ga na Gori- jutri dopoldne pa sta napovedana še dva co vežejo zelo prijetni spomini, pozdravi- izvenabonmajska nastopa. la Nada Sanzinova ter mu poklonila Predstavniki slovenskih ustanov in or- umetniško sliko Vladimira Klanjščka. Med predstavniki Nove Gorice in Sovodenj Pogovor o novem kamnolomu in gradnji separacije pri Mirnu Kakšne bi bile posledice delovanja novega kamnoloma pri Lokvici in drugih predvidenih objektov pri Mirnu, za prebivalce Gabrij, Rupe in Peči v sovodenjski občini? O tem vprašanju so se pogovarjali v ponedeljek popoldne v Novi Gorici predstavniki sovo-denjske in novogoriške občine ter načrtovalci. O nameravani gradnji nove separacije ter betonarne in asfaltne baze ter odpiranju novega kamnoloma pri Lokvici je govor že nekaj let. Razprave so se zaostrile v zadnjem obdobju, saj bo v zelo kratkem roku, tudi zaradi skorajšnjega začetka gradnje avtoceste, treba vendarle sprejeti kako odločitev. Lokaciji separacije ter asfaltne in betonske baze nasprotujejo predvsem prebivalci Mirna. Ker bi bili ti objekti, zlasti pa kamnolom, razmeroma blizu državne meje in torej blizu nekaterih naselij na italijanski strani, je bilo nekaj pomislekov slišati tudi s te strani, predvsem pa je bila izražena želja po točni in objektivni informaciji o lokaciji in značilnostih načrtovanih objektov. Tako je sovodenjska občina o teh pomislekih in željah pismeno seznanila predsednika novogoriške občinske skupščine, v ponedeljek pa so se v Novi Gorici posebej za to sestali predstavniki obeh krajevnih ustanov ter Zveza slovenskih kulturnih društev vabi na revijo pevskih zborov Primorska poje v Kulturnem domu v Gorici v petek, 27. marca, ob 20.30. Nastopajo: Obalni oktet iz Izole, Mešani zbor Oton Župančič iz Štandreža, Dekliški zbor italijanske skupnosti iz Izole, Mešani zbor Rupa-Peč, Moški zbor Meblo iz Nove Gorice, Mešani komorni zbor iz Postojne. načrtovalci. Posredovana je bila izčrpna informacija o projektu, predvideni lokaciji in o jamstvih glede varstva okolja (ozračja, zavarovanja krajine, voda, prenašanja prahu, škodljivih plinov itd.), nujne preureditve prometa z gradnjo obvoznice itd. Novi objekt ne bi imel nobenega vpliva na kakovost vode v Vipavi, ker drobirja ni treba izpirati (tak postopek je bil potreben v gramoznicah pri Vrtojbi), razmeroma omejen bi bil vpliv separacije, predvidene v bližini kamnoloma, na okolje. Isto velja za načrtovano betonarno in asfaltno bazo, ki naj bi ju zgradili v kotanji Pavlovci za Mirenskim gradom. Predvidena je tudi gradnja novega cestnega odseka, tako da tovornjaki ne bi vozili skozi Miren. Na srečanju so poudarili pomen medsebojnega informiranja o pomembnejših posegih v prostoru na obmejnem področju. Sledil je ogled predvidenih lokacij za kamnolom, separacijo ter betonarno in asfaltno bazo. V delegaciji sovodenjske občine so bili župan Vito Primožič in odbornik Vlado Klemše ter načelnik svetovalske skupine SSk Branko Černič. V Novi Gorici so se pogovarjali s predsednikom občinske skupščine Danilom Bašinom, predsednico IS Jolando Slokarjevo ter predsednico komiteja za varstvo okolja Vido Tavčarjevo ter inž. Jelkom Valenčakom z Zavoda za družbeno planiranje ter inž. Jožetom Bajcem, inž. Alfonzom Krušičem in inž. Francem Pintarjem v predstavništvu gradbenih podjetij. Na srečanju z vinogradniki Predstavitev prvih izsledkov raziskave »Progetto Collio« Z ugotavljanjem kemičnih in fizičnih značilnosti tal briškega vinorodnega okoliša, s prilagajanjem gnojenja, z ustreznimi melioracijskimi posegi je mogoče še izboljšati kakovost pridelka in na posameznih območjih povečati proizvodnjo. Ti so cilji področne raziskave »Progetto Collio«, ki jo izvajajo strokovnjaki Deželnega poskusnega kmetijskega zavoda, pod pokroviteljstvom pokrajinske uprave. Načrt bodo v celoti izpeljali v treh letih. Te dni je bil v Gorici, na sedežu Trgovinske zbornice, prvi informativni sestanek med izvajalci raziskave, vinogradniki, ki so pristopili k načrtu, in predstavniki Konzorcija za zaščito briških vin in pokrajinske uprave. Na omenjenem sestanku so naglasili pomen takojšnje uporabnosti ugotovljenih podatkov, recimo glede prilagajanja gnojenja, kakor tudi pojasnili dosedanji potek raziskave. Govorili so dr. Giovanni Colugnati, dr. Paolo Antoniazzi, dr. Andrea De Luisa. Krajši nagovor je imel tudi ravnatelj Konzorcija za zaščito briških vin Albano Bidasio. Nadvse ugodno je pobudo, ki je sad sodelovanja med predstavniki različnih javnih ustanov, ocenil predsednik konzorcija za zaščito briških vin, Douglas Attems. »Gre za pobudo, ki bo omogočila nadaljnji kakovostni skok vinogradništva v Brdih.« Ob tem je zanimivo, da za prve ukrepe recimo na področju gnojenja, ne bo treba čakati zaključek raziskave, Štirje Goričani v deželnem vodstvu PSI V deželnem vodstvu socialistične stranke bo Goriška odslej imela štiri predstavnike, namesto dosedanjih treh. Na deželnem kongresu v Trstu so bili namreč v novo deželno vodstvo stranke izvoljeni Sergio Medeot in Gino Saccavini kot predstavnika leve struje, Silvio Fontanini, kot predstavnik skupine Area Craxi in Gianfranco Trombetta kot predstavnik struje, ki se sklicuje na poslanca De Carlija in deželnega odbornika Francescutta. V deželnem vodstvu je skupno 41 predstavnikov. Kakor smo že poročali, se socialisti na Goriškem pripravljajo na svoj pokrajinski kongres, ki je bil sicer že najavljen za 14. in 15. marec v Gradišču, a je bil potem preklican. 18. pokrajinski kongres PSI bo v soboto, 28., in nedeljo, 29. t. m., v avditoriju Fogar v Gorici. V soboto, s pričetkom ob 15. uri, bo uvodni del s pozdravi gostov in imenovanjem raznih komisij ter poročilom tajnika. Razprava bo v nedeljo dopoldne. pismo uredništvu 0 težavah v ginekološkem oddelku v Tržiču Prejeli smo s prošnjo za objavo: »Rade bi vam opisale neposredno izkušnjo pri zdravljenju v ginekološkem oddelku bolnišnice v Tržiču. Najprej želimo pohvaliti delo prof. Ser-manna in njegove ekipe zaradi resnosti in prizadevnosti, ki so jo pokazali. Neverjetno pa je, da ne morejo razpolagati s funkcionalnim in učinkovitim oddelkom, glede na strukture, tako da morajo težje operacije izvajati dvakrat tedensko v drugem oddelku, za zdravljenje pa selijo bolnice v moški oddelek za kirurgijo. V bolnišnici smo bile zaradi težje operacije, vendar smo kljub temu na predvečer ob 21. uri morale kar v sobni obleki peš pod močnim dežjem čez notranje dvorišče. Pomagale smo si lahko z jopami, ki nam jih je posodilo osebje. Svoja oblačila smo namreč morale poslati domov, ker v bolnišnici nismo razpolagale niti z omarico. Dva dni po operaciji so naš prišle iskat bolničarke, da bi nas pospremile spet v ginekološki oddelek, saj so naša mesta potrebovali za druge bolnice v nam podobnem stanju. Poldrugo uro smo čakale prevoz. Ves čas smo sedele na stolih, ker so na posteljah medtem že zamenjali rjuhe. Končno so nas z rešilnim avtomobilom "premetali" do ginekologije. Na srečo ni deževalo, sicer - domnevamo - bi nas bili morali pokriti s cirkuškim platnom! S tem želimo povedati, da na pragu leta 2000 in na severu morajo dokaj sposobni zdravniki, ne vemo zakaj, prosjačiti za operacijsko sobo, da lahko rešujejo človeška življenja. Prisiljeni so izvajati operacije v oddelku, kjer nova človeška bitja prvič zadihajo gnusen smrad, ki se širi iz edinega stranišča z dvema školjkama in dvema umivalnikoma. Osebje nam je povedalo, da je poleti stanje še veliko hujše. To pomeni, da opisano stanje traja že leta in leta. Vprašujemo se, čigava je krivda. So krivi naši politiki ali tudi mi, ki nismo doslej naredili ničesar, da bi zadeva postala javna? Zakaj moderne bolnišnice, z najsodobnejšimi napravami, ki so neizkoriščene, niso na razpolago za tako delikaten oddelek, kjer morajo otroci že ob prvem dihu zaužiti okužen zrak? Materam je na razpolago en sam izplakovalnik z nevarnostjo množične okužbe v primeru infekcij. Osebje ima težave, ker pogosto nima na razpolago niti čiste posteljnine. Je to prav? Ni mar sramota? Pogosto se upravičeno pritožujemo zaradi pomanjkanja pridnih -zdravnikov, ko pa jih imamo, jim ne dajemo možnosti, da bi reševali življenja. Dežele trosijo kupe denarja za nepotrebne in nekoristne stroške, špekulirajo pa z zdravjem ljudi. To je pričevanje o izkušnji, ki smo jo same doživele in ga zato z vso odgovornostjo podpisujemo.« Wanda Bais, Ma-riangela Fiori, Maria Pischiutti, Maria Ipavez. ampak bodo vinogradnikom že takoj posredovali dovolj primernih napotkov za izboljšanje kakovosti tal. Široke in dovolj podrobno zasnovane pobude za ugotavljanje sestavine in kakovosti zemlje, na območju Brd, doslej še ni bilo. Faleschini v Vilešu Kaj lahko ustanova ESA nudi obrtnikom Pisali smo že, da je Deželna ustanova za razvoj obrti ESA priredila v raznih občinah naše dežele več posvetov, na katerih hoče obrtnike podrobno obvestiti o vseh možnostih, ki jih imajo, da bi posodobili svoja podjetja. Ti obiski so v okviru številnih novih pio-bud ESA. Pred kratkim so namreč izdali lično knjižico, v kateri je podrobno obrazloženo vse, kar obrtnik lahko dobi, upoštevajoč razna zakonska določila, da posodobi svojo delavnico, nakupi nove stroje itd. Predsednik ESA Carlo. Faleschini je pred dnevi bil na Goriškem. Obiskal je obrtnike v občini Vileš. Z njim so bili tudi odgovorni za kreditiranje obrti pri Deželni zvezi kmečko-obr-tnih posojilnic Mario Salvalaggio, predsednik Artigiancassa Luciano Sacchetti, predsednik Posojilnice Edo Gobbo in tamkajšnji župan Gianpaolo Burgnich. Obrtnikom so prikazali izpopolnjevalne tečaje ESA, še posebej v zvezi z vodenjem raznih davčnih in drugih knjig, možnosti kreditiranja itd. razstave V Kulturnem domu v Gorici je odprta razstava novogoriškega slikarja Klavdija Tutte. Ogled: ob delavnikih od 17.00 do 19.30. Razstava bo odprta do 27. t. m. V Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu razstavlja akademska slikarka Stanislava Pudobska. Ogled do 11. aprila. V Pilonovi galeriji v Ajdovščini je do 10. aprila na ogled razstava slik in grafik Bogdana Borčiča. V Galeriji Meblo v Novi Gorici odprejo v petek ob 18. uri razstavo nakita in tkanja Miše Jelnikar in Nede Bevk. Predstavil bo oblikovalec Ranko Novak. Razstava bo odprta do 1. aprila. razne prireditve Teološka predavanja v Katoliškem, domu v Gorici se zaključijo jutri, 26. t. m., ob 20.30 z razgovorom na temo Današnja mladina in Cerkev, ki ga bo vodil prof. Lojze Župančič. Univerza tretje starosti prireja jutri,26. t. m., ob 18. uri v avditoriju v Ul. Roma izredno predavanje na temo Futurizem včeraj in danes. Govoril bo slikar Tullio Crali. razna obvestila Sekcija upokojencev CGIL v Doberdobu vabi upokojence na posvet, ki bo jutri, 26. marca, ob 15.30 v dvorani Kulturnega društva Jezero. Kinoateije obvešča, da se filmska sezona Gorica Kinema nadaljuje jutri, 26. t. m., ob 20.30 s filmom Ljubezenska norost Roberta Altmana. V glavnih vlogah: Kim Basinger in Sam Shepard. Slovensko planinsko društvo priredi 5. aprila društveno smučarsko tekmovanje na Nevejskem sedlu. Prijave do 1. aprila v trgovini Bavcon, pri Branku Kuzminu v Sovodnjah in pri Ivu Nanutu v Štandrežu. ^fflSKO 'GLEDALIŠČE V TRSTU štiridesetletnica gledališkega dela Silvija Kobala Arthur Miller SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA Režija: MARIO URŠIČ Danes, 25. t. m., ob 10. uri — IZVEN ABONMAJA Jutri, 26. t. m., ob 10. uri — IZVEN ABONMAJA Za ponedeljkovo predstavo bo vozil avtobus po sledečem razporedu: Poljane 19.45, Doberdob (pred občino) 19.50, Jamlje (gostilna Pahor) 19.55, Dol (pri spomeniku) 20.00, Gabrje (trg) 20.05, So-vodnje (pred Kulturnim domom) 20.10, Štandrež (trg) 20.15. CASSA RURALE ED ARTIGIANA DOBERDO DEL LAGO KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB • V dnevnem centru za ostarele v Štarancanu bo v petek, 27. t. m., praznik pomladi. Ob 20. uri bo nastopil zbor Pueri Cantores in tamburaški orkester. kino Gorica VERDI 17.30-22.00 »Platoon«. CORSO 18.00-22.00 »Fuga infernale«. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »Caffe, the o me«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič COMUNALE 20.30 »La tempesta«, gledališka predstava Cooperativa nuova scena. EKCELSIOR Zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00-20.00 »Karate Kid II.«. DESKLE 19.30 »Jezni mladenič«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Baldini, Verdijev Korzo 57, tel. 84879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. Rosselli 23, tel. 72340. POGREBI Danes v Gorici ob 9.30 Luigia Sosol vd. Fantuzzi iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče, ob 11. uri Marija Doljak vd. Mar-turini iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Štandrežu. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Jožefa Gerina se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala naj gre darovalcem cvetja, osebju medicinskega oddelka bolnišnice v Tržiču, župniku in pevskemu zboru iz Ronk. Žalujoči bratje Orlando, Mino, Elio, Coleto, Marino in Bruno z družinami Ronke, 25. marca 1987 Seminar KPI v Gorici Slovenci odkrito o perečih vprašanjih naše skupnosti Seminar, ki ga je priredilo prejšnjo soboto deželno vodstvo KPI na temo »Tradicije in spremembe v deželni družbi: doprinos slovenskih intelektualcev« je bil prav gotovo tista odprta tribuna, ki je sprožila tehtna razmišljanja o položaju Slovencev v Italiji. Razmišljanja so bila odkrita izpoved, .čeprav so bili tehtnejši referati dokaj strogo zastavljeni. Osnovna kvaliteta seminarja je bila v tem, da se številni, predvsem slovenski, razpravljalni niso omejili na razlaganje položaja naše manjšine. Nasprotno, zagrizli so se v dokaj zapletena vprašanja, ki jih ponujata bodisi tradicija bodisi izzivi modernega časa in modernizacije. Bil je torej govor o sožitju, o potrebi, da italijanska večina spozna svoje sosede, bil je govor o potrebi po zaščitnem zakonu, ki ostaja za naš razvoj nekaj nujnega. To so poudarili tudi član vsedržavnega vodstva KPI Chi-arante, poslanec Cuffaro, odgovoren za manjšinska vprašanja pri KPI Go-utier in številni drugi razpravljalci. Vendar globalni zaščitni zakon, dobri odnosi z Italijani, sožitje itd. niso še vse. Številni referenti so se lotili nekaterih pekočih vprašanj. Kaj je pravzaprav naša tradicija? Ni morda v določeni tradiciji tista nemoč, da se s težavo podamo na pot sprememb? In kako je znotraj naše skupnost z odkritim, demokratičnim dialogom? Ne obstajajo močne cenzure in avtocenzure, ki prepričajo radikalnejša mišljenja? Je naša politična stvarnost dovolj odprta, cla lahko omogoči rojstvo novih idej, ali pa ostaja vase zaprt in neprodoren sistem? Smo sploh pripravljeni na modernizacijo? Nekateri so menili, da ostajamo nekako med dvema bregovoma, polni dvomov in skrbi, ki nam ne dopuščajo jasnejših prelomnic. Govor je bil še o NOB, o položaju v Sloveniji in Jugoslaviji. Govor je bilo še o našem posebnem položaju, ko smo Slovenci in hkrati do konca doživljamo italijansko stvarnost. Seminar je tako odprl vrsto vprašanj, ki jih, resnici na ljubo, bolj redko poslušamo v naši sredi. Kot smo že zapisali, ni manjkalo niti drugih aspektov, kot so pritiski na našo skupnost ljudi, ki jim je manjšina trn v peti, ali pa takšna nadloga, da si pred Slovenci kratko-malo zapirajo oči. Nočejo nas upoštevati in niti videti. Pot sožitja poteka po nelahki poti, včasih že kar po zaraščenih stezah. Veliko se je govorilo o Trstu, o njegovi vlogi, Ki je prav tako razdvojena. Po eni strani postaja Trst pomembno znanstveno središče, po drugi strani pa beleži hudo zaostalost na kulturnem pod- ročju, saj je odnos do Slovencev v prvi vrsti etično in kulturno vprašanje. Seminar, ki je bil v goriškem Kulturnem domu, je privabil veliko ljudi; Slovencev in Italijanov, članov partije in ne. Dolgo debato je le malo prisotnih zapustilo, kar pomeni, da so izvajanja poslušalce zanimala. Morda je bilo za marsikaterega italijanskega poslušalca težko slediti tistim izvajanjem slovenskih govornikov, ki so se poglabljali v globinske probleme naše narodne skupnosti, vendar so vsi zapazili, da seminar ne drsi po običajnih in iz-hojenih poteh. To pa je tudi jasen dokaz, da sami Slovenci potrebujemo globljih debat, priložnosti za ne-zavezano razpravo. To je bilo tudi najjasnejše znamenje sobotnega seminarja. A. M. Večer ruskih samospevov z Zlatomiro Nikolovo in Ivanom Sancinom Abonmajski koncert Glasbene matice Trst v kulturnem domu v Trstu bi lahko imenovali »večer ruskih samospevov in arij z mezzosopranistko Zlatomiro Nikolovo in basistom Ivanom Sancinom«. V prvem delu je prva nastopila bolgarska pevka Nikolova, ki je s polnim in dramatičnim glasom odpela vsebinsko ne najbolj posrečeno izbran program. Poslušali smo samospeve in pesmi iz obdobja ruske romantike (Varlabov, Gliere, Čajkovski, Rahmaninov). Pri poslušalcih so skladbe vzbudile sive in turobne občutke, ki jih je stopnjevalo skoraj pretirano dramatično podajanje vsebine. Pevko je spremljal pianist Lovrenc. Arnič. Skladnost pevke in klavirske spremljave se je spreminjala od skladbe do skladbe, odvisno od skladateljeve glasbene invencije, kar je tudi razbilo umetniško podobo in vrednost programa. Prvi del glasbenega večera je sklenil umetniško vrednejši ciklus šestih pesmi Brez sonca M. P. Musorgskega. V ciklusu je skladatelj poizkušal različne kompozicijske prijeme. Nekatere pesmi so napisane po vzoru ljudskih pesmi, v drugih glasba posnema govorjeno besedilo, tretje so napisane po ustaljenem zahodnjaškem vzoru ali pa v dramatičnem parlantu. Basist Sancin in pianist Aleksander Rojc sta v interpretaciji cikla upoštevala kompozicijski in vsebinski značaj posameznih pesmi. V drugem delu koncerta smo poslušali arije iz oper Čajkovskega, Drago-mižeskega im Musorgskega. Tudi ta del ni bil posrečeno izbran, saj je klavir le »reven« nadomestek orkestra (klavirski izvleček se uporablja pred- vsem pri študijskem delu in korepeti-cijah). Orkester nima le spremljevalne vloge, ampak enakovredno s pevci sodeluje v dramskem dogajanju opere. Tako je bil drugi del izvedbe osiromašen, v interpretacijah ni prišla v celoti do izraza dramatična moč glasbe. Nekoliko je motilo tudi že skoraj agresivno petje Nikolove, Sancin pa je bil v izvajanju nekoliko zadržan, kot je bila tudi vsebina recitativa Spi-mena iz opere Boris Godunov. Edina razpoloženjska točka je bila le pesem Polha M. P. Musorgskega, ki jo je ob odlični klavirski spremljavi Aleksandra Rojca lahkotno interpretiral Ivan Sancin. M. SLOSAR Podelili bodo priznanja ZDUS Na svetovni dan gledališča, ki bo v petek, bo Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo svoja priznanja za leto 1986. Slovesno podeljevanje bo pred pričetkom predstave v ljubljanski Drami. Letos bodo prejeli priznanja Mina Jeraj (Slovensko mladinsko gledališče); Maks Furjan (upokojeni član ljubljanske Drame) in Adrijan Rusija, ki je, kot vemo, član našega Slovenskega stalnega gledališča. Podrobneje bomo o nagradah in utemeljitvah še poročali. Za sedaj torej le novica s pripombo, da se tudi to priznanje igralcu SSG pridružuje številnim nagradam, ki so jih naši igralci prejeli v Sloveniji. Mitja Rotovnik o problemih in dosežkih Cankarjevega doma Sedem let je preteklo odkar je ljubljanski Cankarjev dom, prav gotovo najpomembnejši »kulturni hram« in obenem najbolj dejavni kongresni center v Sloveniji, začel z delovanjem. Kakšna je njegova vloga je prav gotovo dobro znano, da pa bi boljše prikazali njegovo zdajšnjo dejavnost, smo se odločili, da še neposredno pogovorimo z njegovim direktorjem Mitjo Rotovnikom; poleg delovnih uspehov in načrtov za bodočnost smo v intervjuju zabeležili tudi težave, ki trenutno tarejo to ustanovo. Kljub važni vlogi, ki jo CD opravlja na področju kulture, je zadnje čase opaziti v njegovem delovanju več problemov in to predvsem zaradi pomanjkanja deviznih sredstev. Posledica tega je seveda zmanjšenje gostovanj iz tujine in v drastičnih Primerih spreminjanje programa. Kakšne so perspektive za bodočnost? Jasno je, da se ekonomska kriza, v kateri se nahaja Jugoslavija, negativno odseva tudi na zelo občtuljivem Programskem področju CD kot je V CD se je lansko leto zvrstilo skupno 689 kulturnih prireditev, kar je nekaj več kot v letu prej, ko jih je bilo 673. Število obiskovalcev je znašalo 315 tisoč, medtem ko je število prireditev, iz-vzemši ponovitve, znašalo 470. Največ je bilo glasbenih pobud, in sicer 224; sledijo kulturno-vz-gojne pobude (203), gledališke predstave (124), filmski večeri (103) in razstave (35). K temu gre prišteti še 81 prireditev, ki so se v organizaciji ČD zvrstile v raznih krajih izven Ljubljane. V Veliki dvorani, ki sprejme 1.400 obiskovalcev, je bilo skupno 114 prireditev. Tujih gostovanj je bilo največ zlasti na področju glasbe, in sicer okrog 20 odstotkov. ntednarodni kulturni program. Pri tem poudaril, da smo že na samem začetku delovanja jasno povedali, da mora programska shema vsebovati 50% programa, ki naj bi bil domači slovenski, 25 odstotkov, ki bi bil iz drugih republik in pokrajin in 25 odstotkov, ki bi moral imeti mednarodni značaj. Ocenjujemo namreč, da je 25 odstotkov vsakoletnega mednarodnega programa tisti spodnji prag, pod katerega bi ne smeli iti, če ne bi v samih temeljih začeli ogrožati kultur-no-umetniške funkcije ČD. Vedeti gre namreč, da je ena najpomembnejših nalog CD s tem v zvezi predvsem ta, da nenehno ostri umetniške kriterije. Te kriterije pa lahko izostrimo izključno s soočanjem s svetom, v prvi vrsti z Evropo. In v trenutku, ko začne upadati mednarodni program, se motamo vsi skupaj resno zamisliti, kajti vse to vodi v bohotenje provincializ-nra in samozadovoljstvo. Ravno tu je nevarnost, na katero opozarjamo sedaj, ko se število deviz, ki nam je na razpolago, oži. S takim stanjem se nikakor nismo Pripravljeni spoprijazniti in moram reči, da imamo tudi dokajšnjo podpo- ro v našem kulturnem ministrstvu in Kulturni skupnosti Slovenije. Zanimivo pa je tudi, da so se po prvih težavah zelo zamislili tudi v nekaterih naših delovnih organizacijah, tako da je bilo kar precej direktorjev, ki so izrazili pripravljenost, da zagotovijo manjkajoča devizna sredstva. Sedaj smo v fazi, ko presegamo devizni primanjkljaj, tako da sem nekoliko večji optimist kot pred nedavnim. Dodati pa moram, da se pri tem tudi marsikaj zamudi in glede na dejstvo, da planiramo program za. več let naprej, je nemogoče nadoknaditi zamujeno. Kaj pa glede novega obračunskega zakona, ki bo začel veljati s 1. julijem? Se bo financiranje kulturnih dejavnosti res tako skrčilo kot kažejo napovedi? Zelo bi bil srečen, če bo obveljal stari slovenski pregovor, namreč da se nobena juha ne poje tako vroča kot se skuha. Za zdaj je stanje zelo nespodbudno, saj gre za spremembo financiranja kulturnih dejavnosti, ki bi lahko imelo kot posledico pravo katastrofo za kulturo v celotnem jugoslovanskem merilu. Do sedaj se je — kot je morda znano - kulturna dejavnost financirala iz bruto osebnih dohodkov zaposlenih, kar je zagotavljalo, da se je v kulturne namene stekalo dovolj sredstev. V kratkem pa naj bi kulturne dejavnosti začeli financirati preko čistega dohodka delovnih organizacij, kar pomeni, da bo za kulturo manj sredstev. Dobro vemo namreč, da je danes precej organizacij — le v Sloveniji kakih 30% — ki čistega dohodka nimajo. Dikcija tega zakona pa je, da pač tiste organizacije, ki ga nimajo, bi tudi ne plačevale prispevkov za kulturo. Sprašujem se, kaj bi lahko pomenilo, ko bi nekateri plačevali, drugi pa ne. In to glede na dejstvo, da bi tisti, ki bi ne plačevali ravno tako hodili na kulturne prireditve kot tisti, ki bi prispevali sredstva. V šali bi lahko rekel, da bi morali tistim, ki ne plačujejo zaračunati višjo vstopnino za prireditve. Pravim v šali, ampak logična reakcija kulturnih ustanov bi lahko bila le taka. Ne smemo pozabiti namreč, da obiskovalec pri nas v Sloveniji krije z vstopnico le 10% celotnega stroška neke kulturne prireditve. Ena od važnih dejavnosti CD je nedvomno kongresna dejavnost. Ravno pred nedavnim ste se vrnili iz Londona, kjer ste tamkajšnjim podjetjem predstavili ponudbo CD na tem področju. Kaj bi o tem povedali? Če bi izhajal iz lanskega leta potem bi lahko rekel, da se naši načrti glede razvoja kongresne dejavnosti uspešno uresničujejo. Upam si namreč trditi, da je prodor CD v svet kongresnega gospodarstva pripeljal Ljubljano v družino kongresnih mest v Evropi. Moram pa tudi reči, da je bitka na evropskem tržišču strahovita, kajti kulturni in kongresni centri po vsej Evropi in seveda 'tudi izven nje, rastejo kot gobe po dežju. Na tem tržišču se je treba zato pojaviti agresivno, predvsem pa je treba nekaj ponuditi. To pomeni, da treba ponuditi mestne zanimivosti, profesionalen odnos, dobre hotele in prevoze itd. Mi sedaj v tem uspevamo, saj imamo dobre reference za tisto, kar smo do sedaj opravili, imamo pa slabe reference za hotelsko ponudbo. In če se v Ljubljani nekaj na tem področju ne spremeni, ta nekaj pa je nov hotel A kategorije s 400 ležišči, nov hotel B kategorije in obnova sedanjih hotelov, bodo naši napori zaman. Vsekakor pa sem kar se tiče mednarodnih kongresov 1. 1992 optimist. Pri tem bi povedal, da programska načela predvidevajo, da kongresne dejavnosti zapolnijo vsako leto 30% razpoložljivih terminov. In to le v CD, kajti naša kongresna dejavnost ima še neko drugo izjemno možnost razvoja, namreč to, da organizira kongrese v različnih krajih Jugoslavije. Zato si moramo prizadevati, da priredimo ker se posel še zmeraj najbolj poceni devizni zaslužek. Govori se, da se je lanski zaslužek CD na tem področju gibal okrog 200 tisoč dolarjev... Celo višji je bil, znašal je 250 tisoč dolarjev. Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi deviznega priliva, ki ga prinesejo te pobude drobnemu gospodarstvu, prevoznim podjetjem, hotelom itd. V teku lanskega leta je npr. sočasno s kongresi prenočevalo v raznih hotelih Slovenije 17 tisoč tujcev. Ali bi še kaj spregovorili o načrtih CD v bližnji bodočnosti? čimveč mednarodnih kongresov, moramo zavedati, da je tovrstni Leto 1987 bo v znamenju prodora opere v CD, podobno kot je recimo bilo leto 1982 s simfonično glasbo. In če se na kratko povrnem nazaj, moram reči, da je bilo to leto res prelomno, saj so ljudje v Sloveniji začeli ponovno odkrivati to zvrst glasbe. To je sovpadalo z začetkom koncertovanja v Veliki dvorani, obenem pa rednega nastopanja obeh simfoničnih orkestrov. Pogoji so v Veliki dvorani bili (in so) neprimerno boljši kot v dvorani Slovenske filharmonije, saj se ocenjuje to pa nam so potrdili umetniki kot so Pogorelič, Rostropovič itd. — da je njena akustika ena najboljših v Evropi. Kvaliteto Velike dvorane je nenazadnje, po nekaj letih tipanja, mogoče celo malce nezaupanja, odkril tudi naš operni ansambel, tako da se za tovrstno produkcijo odpirajo res dobre možnosti. Ravno pred nedavnim smo imeli obnovitveno premiero Don Car-' losa, sedaj pa načrtujemo premiero Borisa Godunova (ta bo predvidoma junija) ter izvedbo Kogojevih Črnih mask. Ta predstava, ki je predvidena za september ali oktober, bo pomenila vrhunec prodiranja opere v ČD, saj je bilo to delo na opernih odrih zadnjič uprizorjeno pred kakimi tridesetimi leti.-In ne samo: dogovorili smo se tudi, da bo poleg operno-baletne hiše, ki je glavni nosilec projekta, sodeloval na predstavi tudi simfonični orkester RTV Ljubljana, to pa zato, ker hočemo zagotoviti kakovost. V pobudo se bo vključila tudi televizija, ki namerava izvesti video-posnetek. Veliko dvorano želimo poleg tega krstiti v bližnji bodočnosti s pomembnim odrskim delom, to pa bo predvidoma prihodnje leto. Kar se tiče filmskega programa moram povedati, da imamo tu velike ambicije. Prizadevamo si namreč, da bi ponudili kvalitetno filmsko produkcijo, ki ne zahaja v redno kinematografsko mrežo. Konec meseca bomo npr. predvajali ciklus neodvisnega angleškega filma, do konca leta pa se bodo zvrstile še druge podobne pobude. Na področju glasbe bi povedal, da smo uspeli zagotoviti gostovanje Cla-udia Abbada (to bo že prihodnji mesec), prišla bosta portugalski balet in kitajska opera, dogovarjamo pa se tudi za gostovanje švedskega kraljevskega simfoničnega orkestra. Letos bomo zopet priredili tradicionalni video-festival, to je bienalno prireditev, ki bo tokrat tretjič v CD in še naprej bomo veliko pozornost posvetili kulturni vzgoji. Skratka: nobene bojazni ni, da bi ravni, ki smo jo dosegli lani, tudi v tem letu ne dosegli. Pogovor zapisal: IVAN VOGRIČ Orkester Camerata Labacensis Jutri bo v tržaškem Kulturnem domu nastopil komorni orkester RTV Ljubljana Camerata Labacensis, ki ga bo vodil Stojan Kuret. Kot solist bo nastopil L Starc. Na sliki ljubljanski orkester Nogomet: proti Avstriji Jugoslovani optimisti BANJALUKA — Vodstvo jugoslovanske državne nogometne raprezen- ■ tance je optimistično razpoloženo pred današnjo prijateljsko tekmo z Avstrijo. Tudi igralci napovedujejo dober in borben nastop. Srečanje bo ob 18. uri v Banjaluki, trener Ivica Osim pa bo začel z naslednjo postavo: Ravnic, Miljuš, Baljič, Katanec, Elsner, Jankovič, Smajič, Stojkovič, Rančev, Arslanovič in Tuce. Šah: finalni meč izzivalcev Karpov spet zmagal LINARES — Bivši svetovni prvak Karpov je 99-odstotno novi izzivalec prvaka Kasparova v boju za šahovsko krono. Z res brezhibno tehniko v končnici, je v nadaljevanju prekinjene 10. partije meča premagal Andreja Sokolova ter še povečal prednost. Sedaj vodi s 6,5:3,5 in mu torej zadostuje, da v naslednjih zadnjih štirih partijah doseže eno samo točko. Zanimanje šahistov je sedaj že obrnjeno na naslednje srečanje »na vrhu« med Karpovom in Kasparovom. Sokolov se je izkazal za nedoraslega nasprotnika izkušenega »Tolje« in je zato povsem logično, da se bosta za šahovsko krono potegovala daleč najboljša šahista na svetu. Nogomet: danes kvalifikacije za OI NDR ■ Italija brez favorita Namizni tenis: turnir v Rovatu Miličeva in Sedmakova solidni MAGDEBURG — Ob zaključku včerajšnjega zadnjega treninga italijanske olimpijske reprezentance pred današnjim kvalifikacijskim srečanjem z ekipo Vzhodne Nemčije, je trener Dino Zoff objavil postavo, ki bo danes nastopila in ki je naslednja: Tacconi, Bruno, De Agostini, lachini, Brio, Cra-vero, Magrin, Ancelotti, Carnevale, Romano, Virdis. Na klop za rezervne igralce pa bodo sedli Giuliani, F. Gal-li, Galia, Pellegrini in Alessio. Zoff se torej na svojem prvem uradnem gostovanju ni izneveril želji po ustvarjanju konstruktivne in dopadljive igre, saj je vključil dva napadalca (Magrin namesto Maura) ter fizično močnega veznega igralca Ancelottija, ki pa je lahko nevaren tudi v napadu. Italijanski tabor se prav dobro zaveda, da bo današnja naloga olimpijske reprezentance zelo težka, posebno če pomislimo, da se je ta ekipa »rodila« le pred nekaj meseci. Za sabo ima že nekaj uspehov, kot zmago na tujem proti Grčiji, remi proti Romuniji v Palermu ter še zmago proti Portugalski v uvodni tekmi te konkurence. Vsekakor pa je ta ekipa, ki se poteguje za kvalifikacijo v finalni del olimpisjkih iger v Seulu, po mnenju izvedencev kar se da kvalitetna. Zoff je vanjo vključil še tiste dele mozaika, ki so mu še manjkali, posebno na sredini igrišča, kjer sedaj »kraljujejo« močni Ancelotti, stalno movilni lachini in pa tehnični Romano, katerega se vsi tržaški navijači prav dobro spominjajo in ki je delno spremenil Napoli (v bolje seveda). Današnjo tekmo, ki bo ob 17.00, bo neposredno prenašala tudi italijanska televizija. V Rovatu pri Brescii je bil konec tedna namiznoteniški turnir za pokal mesta Ro-vato, ki so se ga udeležili vsi najboljši italijanski igralci in igralke. Barve zgo-niškega Krasa sta zastopali le Sonja Milič in Damjana Sedmak, ki sta po mnenju njunega trenerja Šercerja zelo dobro opravili svojo nalogo. Najprej je Miličeva v 2. kategoriji po treh prepričljivih zmagah v polfinalu naletela na Corbettovo, ki se bo letos skoraj gotovo potegovala za državni naslov, Košarka: jugoslovansko prvenstvo Znani vsi četrtfinalisti Sinoči so odigrali še zadnji dve tekmi prvega kroga končnice prvenstva v jugoslovanski košarkarski ligi. Šlo je v bistvu za tretjo tekmo med Zadrom in Borcem na eni ter Šibenko in IMT na drugi strani. V četrtfinale sta se uvrstili dalmatinski peterki. Zadar je s 97:80 (40:28) premagal Borca, Šibenka pa je s 101:95 (46:53) odpravila IMT. Četrtfinalni pari (prva tekma bo v soboto, 28. tm.): Čibona - MZT, Crvena zvezda - Šibenka, Jugoplastika - Bosna, Partizan - Zadar. Košarka: danes finale italijanskega pokala BOLOGNA — Morda bo Scavolini tokrat le pretrgal negativno serijo odločilnih spopadov z milanskim Tracerjem. Danes bo namreč finale italijanskega košarkarskega pokala, v katerem ima moštvo iz Pesara možnost, da zmaga, saj je trenutno v dobri formi, kot je tudi dokazalo v finalni tekmi pokala pokalnih prvakov proti Giboni. V finalu italijanskega pokala sta se Scavolini in milanska peterka (tedaj Simac) pomerila že lani, ko so zmagali Meneghin in tovariši. Milančani so bili boljši tudi leta 1982 in 1985 v odločilnih tekmah za državni naslov. ter kljub izredno dobri igri zgubila z 2:1, tako da se je morala zadovoljiti s sicer še vedno odličnim tretjim mesto, s katerim si je tudi priborila pravico do nastopanja v absolutni kategoriji. Isto je uspelo tudi Damjani, ki se je najprej zlahka otresla Negrisolijeve, nato pa v četrtfinalu s tesnim 1:2 zgubila proti Tržičanki Dondovi. V 1. kategoriji se je ponovno najvišja uvrstila Miličeva (7. mesto). V uvodnem nastopu se je s 3:0 otresla Andreonejeve, v drugem s 3:1 Negrisolijeve, njeno zmagovito pot pa je nato prekinila Zampini-jeva (1:3). Tudi razpoloženi Sedmakovi je tokrat dobro šlo od rok, čeprav je proti Bevilacguovi izgubila z 2:3 in pristala med šestnajsterico najboljših. Med dvojicami sta naši predstvnici prišli do četrtfinala, kjer ju je z 2:0 premagal par Bus-nardo-Lecca. (Z.S.) Odbojka: danes zaposlene tri naše šolske šesterke Danes bo v Vidmu in Štandrežu med-pokrajinski del odbojkarskega turnirja v okviru Dijaškega prvenstva. V ženski konkurenci se bo v Vidmu tržaško učiteljišče Slomšek pomerilo s prvakom iz videmske pokrajine, v Štandrežu pa se bodo dijakinje goriškega trgovskega zavoda Zois potegovale za uvrstitev v nadaljnje kolo s prvakom iz Pordenona. Med moškimi bo tržaško pokrajino zastopal strokovni zavod Stefan, ki se bo kot dekleta Slomška meril s prvakom iz Vidma. Košarka: po srečanju Stefanel - Segafredo Kaznovan tudi Tanjevic Pogovor s košarkarico SGT - CRUP Cathy Boswell »Rada bi še naprej igrala v Italiji« RIM Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze je po sobotnih in nedeljskih tekmah ukrepala s kar trdo roko. V zvezi s tekmo Stefanel - Segafredo je za eno prvenstveno kolo Stefanelu prepovedala igranje na domačem terenu, prav tako za eno kolo pa je izključila trenerja Tanjevi-ča in igralca Segafreda Gilardija. Nadalje so goriški peterki naložili 1.200.000 lir globe, Stefanelu pa 800.000. Nadalje je bil igralec Bancorome Polesello diskvalificiran za eno kolo, prav tako tudi trener Jollycolombanija Piero Pasini, a denarne kazni so so naložili še ekipam Allibert Livorno, Scavolini Pesaro, Mobilgirgi Caserta, Gi-omo Benetke, Ocean Brescia, Alno Fabriano in Yoga Bologna. »Sladko življenje« Maradone v Tokiu TOKIO — Japonski škandalistični tednik »Emma« je te dni objavil vest, da se je letos januarja Maradona »prav lepo zabaval« s krajevno kraljico seksa. Kot znano, je bila pred dvema mesecema v Tokiu prijateljska nogometna tekma med japonsko nogometno reprezentanco in izbrano južnoameriško ekipo, tej ekipi pa se je pridružil tudi Maradona. V krogih Mara-donovih prijateljev so verodostojnost teh vesti takoj demantirali, igralec sam pa ni nič povedal, ker si je trenutno naložil »tiskovni molk«. Umrl predsednik Atletico Madrida MADRID — Včeraj jutraj je v Madridu umrl predsednik slavne španske nogometne ekipe Atletico Madrida Vicente Calderon. Calderon je imel 73 let, v nedeljo pa ga je zadela možganska kap. V dveh obdobjih je društvu skupno predsedoval celih 20 let. Calderon je bil še pred kratkim v Braziliji, kjer se je zanimal za veznega igralca brazilske državne reprezentance Alemaa. Simpatična in inteligentna košarkarica tržaškega prvoligaša SGT -CRUP, Američanka Cathy Boswell, je presenetljivo, a zasluženo osvojila drugo mesto na natečaju športnika leta za Tržaško, ki ga že vrsto let prireja tednik »II Meridiane di Trieste«. Med odličji in praktičnimi nagradami je Cathy med drugim prejela tudi pokal Primorskega dnevnika in prav ta je bil razlog, da smo se odločili za kratek pogovor z nagrajenko. »Cathy, za svoje drugo mesto tržaškega športnika leta si med drugim prejela pokal Primorskega dnevnika. Si kaj takega pričakovala?« »Res ne. Menim, da si je pomorsko društvo Societa velica Grignano - Bar-cola povsem zaslužila prvo mesto, pa tudi vsi ostali, a sama sem bila že zelo zadovoljna, da sem bila sploh izbrana v finale tega natečaja. Ko so mi povedali, da sem druga, sem bila tako presenečena, da sem mislila, da je to napaka. Saj je na Tržaškem toliko športnikov bolj zaslužnih od mene!« Cathy Boswell s pokalom Primorskega dnevnika »Zelo si skromna, čeprav si nosilka igre tržaškega ženskega košarkarskega prvoligaša SGT - CRUP (trenutno je na sredini lestvice) in si dejansko naslednica že »mitične« Tanie Pol- lard. Kakšno je po tvojem mnenju trenutno stanje ženske košarke v Trstu?« »Mislim, da je stanje še kar zadovoljivo. Z racionalnim delom pa bi lahko v dveh ali treh letih segli po samem državnem vrhu. Saj je tudi nedavna tekma z evropskim prvakom Primigi-jem dokazala, da je le ekipa iz Vicen-ze razred zase, nato pa smo vsi ostali. In še nepremagljivi Primigi smo skoraj premagali!« »Te ne vprašam, kaj misliš o Trstu in kako so te tu sprejeli, ker boš že standardno odgovorila. Kaj sedaj? Se boš vrnila domov v ZDA?« »Kot veš, sem v Trstu le eno sezono in torej Trst poznam bolj malo. Ugaja mi vreme in morje, OK? Poleti se bom prav gotovo vrnila domov, vendar računam, da bom svojo košarkarsko kariero nadaljevala v Italiji. Tu se imam dobro in tudi prvenstvo ženske A lige mi ustreza. Sicer pa veš, da o tem prej odloča vodstvo kluba, nato šele jaz.« (Dušan Jelinčič) Nedeljsko tekmovanje za 7. pokal ZSSDI in za zamejsko smučarsko prvenstvo Masovnost in kvaliteta Hudi »napori« na nedeljski tekmi so zlasti »izsušili« najmanjše, ki so stalno oblegali lonec s toplim čajem, ki pa se je prilegel tudi ostalim Letošnje tekmovanje za 7. pokal ZSŠDI in obenem za zamejsko smučarsko prvenstvo, ki je bilo v nedeljo na Zoncolanu in o katerem smo že pisali, so izpeljali po novi formuli, ki se je po našem mnenju dobro obnesla. O tem nam je nekaj več povedal Pavel Fachin, predsednik smučarskega odseka pri SPDT (omenimo, da so prav pri časomerilski službi tudi tokrat bile opazne izkušnje, ki si jih je nabralo SPDT): »Letos so društva lahko vpisala neomejeno število tekmovalcev za vsako kategorijo, tako da je bil prvi veleslalom masovnega značaja. Lani so pri tem veljale omejitve. Mislim, da je to dobro, ker je na sneg privabilo več ljudi in seveda obogatilo tekmovanje samo. Prvi spust je veljal za zmagovalce v posameznih kategorijah in za društveno lestvico. Najboljših 30 v moški in 15 v ženski konkurenci se je nato pomerilo v drugi tekmi, iz katere smo dobili zamejska prvaka (sešteli smo čas iz prve in druge vožnje).« Organizacijo vam lahko marsikdo zavida, saj rezultate obdelujete s kompjuterjem... »Iz leta v leto si nabiramo izkušnje in zato je tudi organizacija vsakokrat boljša. Zgleda, da sami sebe hvalimo, a dejstvo je, da ni bilo nobenega tehničnega zapletljaja. Edini problem smo imeli v začetku, ko smo morali čakati na avtobus, na katerem so bili sodniki na progi (člani SK Sežana) in ki je imel nekaj zamude.« Kaj menite o kakovosti tekme? »Zdi se mi, da je opazno delo tekmovalne ekipe, saj so vsi člani ekipe ali tisti, ki treniraj ob ekipi ali v posameznih društvih, pokazali lep napredek. Zlasti se to pozna v mlajših kategorijah. Še nekaj zanimivega bi podčrtal: letos smo na startu imeli kar 23 tekmovalcev v kategoriji baby sprint, kar je skoraj še enkrat toliko kot lani. Nekateri od teh so pokazali lepo tehniko in nasploh dajejo dobro upati.« O meddruštveni zamejski smučarski ekipi je pred nagrajevanjem spregovoril tudi Jurij Kufersin, ki se je manifestacije udeležil v imenu izvršnega odbora ZSŠDI. Kufersin je dejal, da bo Združenje stalo ob strani tej pobudi, če bo želja, da se po tej poti tudi nadaljuje: »Še več,« je pripomnil, »menimo, da bi morali sedanje stanje še razviti in začeti misliti na nastop vseh tekmovalcev pod eno samo zastavo, tako da bi naši rezultati zelo verjetno prišli še bolj do izraza. Ni pa tu mesto, da bi se ob tem vprašanju podrobneje zaustavili in morda ni še dozorel čas za to, te misli naj bodo le vabilo k razmišljanju. Upamo tudi, da se bo ohranilo in še bolj razvilo rekreacijsko delovanje, ki našim ljudem omogoča, da se srečujejo, se spoznavajo oz. utrjujejo prijateljske vezi. Tudi to je važno za našo narodnostno skupnost: bolj kot bomo složni, bolj kot bomo skupno znali zahtevati naše pravice, večje bodo možnosti, da nam država prizna to, kar nam ustava jamči že več kot štiri desetletja.«. REZULTATI Baby sprint (ženske): 1. K. Mezgec (SPDT) 48"37; 2. P. Dolhar (SPDT) 49"50; 3. F. Mezgec (SPDT) 49"86; 4. I. Peroša (SPDT) 50’46: 5. M. Kufersin (M) 56"45; 6. N. Milič (SPDT) 57"41; 7. A. Bravin (D) 1'04'T2; 8. M. Kette (M) 1'08"08; 9. N. Sancin (B) 2T1"16; 10. K. Dilli (B) 2'31"29. Diskv.: J. Štrekelj. Baby sprint (moški): 1. M. Babič (SPDT) 36 T8; 2. A. Plesničar (M) 36'’49; 3. D. Bogateč (M) 38"69; 4. M. Sandri (D) 41"03; 5. G. Kleva (B) 46"02; 6. D. Lovrečič (D) 48"64; 7. Z. Bandelj (D) 50"08; 8. K. Legiša (D) 53"55! 9. D. Pra-sel (B) 3'45"89. Diskv.: D. Slama; I. Pahor. Miške: 1. V. Suber (M) 59"45; 2. T. Pitacco (SPDT) 1'05"60; 3. S. Peroša (SPDT) 1T6"59; 4. I. Petaros (B) 1,30’77; 5. B. Sosič (D) 1'57'20. Miški: 1. B. Plesničar (M) 59"51; 2. L Kerze (SPDT) 1'12"58; 3. D. Cotič (C>) 1T6"13; 4. A. Prašelj (M) 1'22"07. Diskv.: i. Pahor. Deklice: 1. F. Rapotec (B) 52"11; 2. S. Sosič (D) 56'05; 3. K. Kosmač (B) 1'01"34; 4. U. Petaros (B) 1'02'T7; 5. M. Kosmina (D) r04"76; 6. T. Spacal (M) 1'05 "88; 7. E. Grilanc (M) 1'08"00; 8. N. Kralj (M) 1T0"89; 9. N. Lovrečič (D) 1T1"03. Diskv.: V. Mezgec. Dečki: 1. R. Renčelj (D) 51"65; 2. K. Volpi (SPDT) 55"43; 3. A. Zacchigna (D) 57"55; 4. I. Žerjal (B) 59:'81; 5. R. Briščak (D) 175"64. Diskv.: M. Kaja; E. Tence; M. Suber. Naraščajnice: 1. J. Škerk (D) 55 '25; 2. G. Pieri (D) 56'T2: 3. V. Fachin (SPDT) 57"89; 4. E. Svetlič (SPDT) 58"36. Naraščajniki: 1. A. Žezlina (SPDT) 48"41; 2. D. Taučer (M) 48"93; 3. A. Kosmač (B) 48 '99; 4. E. Vodopivec (B) 49"54; 5. L. Žerjal (B) 1'02"74; 6. M. Stefančič (B) 1'03"38; 7. A. Papucci (M) 1'05"70; 8. D. Sfarcich (M) 1T1"55. Mladinke: 1. V. Purič (D) 55"15; 2. M. Kosmina (D) 1'07"80. Mladinci: 1. G. Taučer (M) 48''65; 2. M. Franza (D) 49"53; 3. D. Zidarič (D) 50"83; 4. S. Škerk (D) 52"67; 5. M. Zobec (B) 52 "95; 6. D. Sosič (D) 53"28; 7. C. Cosoli (M) 53 ”90; 8. L Devetak (SPDT) 58"39; 9. P. Glavina (B) 58'"59. Diskv.: M. Ota; C. Sfarcich. Članice: 1. T. Pieri (Dj 55"75; 2. S. Boneta (B) 1"01"34; 3. E. Škerl (SPDT) 1"07"65; 4. F. Pangerc (B) 1T1"43. Diskv.: K. Škerk. Člani: 1. I. Vodopivec (B) 49"16; 2. A. Stefančič (B) 49"23; 3. A. Pangos 49"57; 4. A. Škabar (D) 49"76; 5. D. Zidarič (D) 51 "45; 6. D. Vodopivec (B) 51 "92; 7. P. Sossi JM) 55"73; 8. R. Slavec (B) 56"80; 9. F. Žerjal (B) 59"24; 10. D. Pahor (M) 59"93; 11. A. Zenič (D) 1'03"54; 12. D. Gomizelj (D) 1'03"88; 13. D. Geri (M) 1'04"43; 14. P. Kleva (B) 1'16 "91. Diskv.: 5. Bonetta. Dame: 1. M. Plesničar (M) 1’04"87; 2. N. Ferluga (M) 2'01"22; 3. A. Kufersin (M) 2"02"52; 4. E. Taučer (M) 2"11"40. Diskv. N. Volpi. Amaterji: 1. M. Rapotec (B) 50'44; 2. M. Dolhar (SPDT) 53 "76; 3. B. Milič (SPDT) 55"'66; 4. S. Sosič (D) 59""31; 5. B. Kosmač (B) 1'00"72; 6. E. Bogateč (M) 1"02"01; 7. M. Bonetta (B) 1'02"19; 8. B. Bogateč (M) 1'04'"71; 9. E. Plesničar (M) 1"06'"91; 10. R. Suber (M) 1"07'"21; 11. M. Gurman (B) 1'16"91; 12. B. Stefančič (B) 1'26"05. Diskv.: C. Dilli; S. Taučer. Veterani: 1. K. Pangos (M) 1'01'"41; 2. M. Devetak (SPDT) 1'04'"18; 3. A. Ferluga (M) l"07'p9; 4. B. Škerk (D) 1"14"38. Diskv.: U. Žerjal; R. Rebula. ABSOLUTNI LESTVICI Ženske: 1. F. Rapotec 1'43"94; 2. J. Škerk 1'49"19; 3. V. Purič 1,49"37; 4. T. Pieri 1'50'"09; 5. G. Pieri 1"50"28; 6. S. Sosič 1'52'"58; 7. V. Fachin 1'54'"97; 8. E. Svetlič 1'55 "89; 9. S. Boneta 2'01"'67; 10. U. Petaros 2'04'"29; 11. M. Plesničar 2"09"72; 12. T. Pitacco 2"10 "75. Moški: 1. A. Žezlina 1"36"03; 2. G. Taučer 1'36"24; 3. A. Stefančič 1"36"29; 4. L Vodopivec r36"81; 5. A. Kosmač T37’"08; 6. A. Pangos 1"37"27; 7. A. Škabar 1'37"60; 8. D. Taučer 1'37'"84; 9. E. Vodopivec 1’39"17; 10. M. Rapotec 1'40"26; 11. D. Zidarič 1'40"36; 12. D. Vodopivec 1'41"55; 13. R. Renčelj 1'42"42; 14. M. Zobec 1'45"99; 15. M. Dolhar 1'46 "70; 16. D. Sosič 1'46"'86; 17. B. Milič 1'49"52; 18. P. Sossi 1'50"35; 19. K. Volpi 1'50"'84; 20. R. Slavec 1'51""04; 21. F. Žerjal 1'576 "48; 22. A. Zacchigna 1'58’"09; 23. B. Plesničar 2'00'"17; 24. S. Sosič 2"06"32. DRUŠTVENA LESTVICA 1. SK Devin 932; 2. ŠD Mladina 924; 3. ŠD Breg 841; 4. SPDT 753. ŠD PRIMOREC sklicuje v petek, 27. t. m., svoj 21. redni občni zbor, ki bo v Ljudskem domu v Trebčah s pričetkom ob 20.30. SLOVENIJALES TRGOVINA doma in v svetu dobro poznan Na deželnih odbojkarskih finalih v kategoriji under IS Slogini ekipi povsem zadovoljili Borovcem polfinalni derbi Kljub porazu v tekmi za naslov so pri Slogi z nastopom deklet zadovoljni, saj bo ekipa v enaki zasedbi nastopila v tej kategoriji še eno leto mesto, a jim osvojitev naslova deželnih prvakinj ni uspela. Tekma je bila vsekakor zelo lepa, res pravi finale in lepe akcije na obeh straneh mreže so navdušile številno občinstvo. Ključ tekme je bil prav. gotovo drugi niz, v katerem sta si bili ekipi enakovredni, niz pa je po polurnem igranju pripadel Sangiorgini. Videmski prvak je nato osvojil še tretji niz, v katerem je zaigral mirneje od slogašic. Sangiorgi-na je zmagala sicer povsem zasluženo, vendar gladek 3:0 le ne odraža realnega razmerja sil na igrišču. Drugo mesto v deželi pa predstavlja za Slogo Ko-impex Sklad Mitja Čuk velik uspeh, saj ne gre pozabiti, da so skoraj vse igralke rojene leta 1970 in bo torej ekipa v praktično nespremenjeni postavi nastopila v isti konkurenci tudi v prihodnji sezoni. IZIDI Finale za 3. mesto: Cordenons -Villacher Bier 3:0; finale za 1. mesto: Sangiorgina - Sloga Koimpex Sklad Mitja Čuk 3:0 (15:6, 17:15, 15:6). _ SLOGA KOIMPEX SKLAD MITJA ČUK: Drnovšček, Fabrizi, Kokoravec, Križmančič, Lupine, Maver, Milkovič, Mijot, Morpurgo, Sosič, Susič, Vidali. INKA Pokrajinski naslov med dekleti under 16 že v slovenskih rokah Bor Friulexport in Sloga Koimpex za naslov V nedeljo so se končala tekmovanja na deželni ravni v odbojkarski kategoriji under 18. Tržaško pokrajino sta zastopali v moški in ženski konkurenci ekipi športnega združenja Sloga, kar predstavlja seveda zelo velik uspeh. Ne zgodi se namreč vsak dan, da bi na kakem deželnem finalu pokrajino v obeh konkurencah zastopalo isto društvo. To pa je obenem še en dokaz, da je Slogino delo na mladinskem področju dobro zasnovano. V Morteglianu Na Videmskem so se fantje potegovali za tretje mesto. Suvereno in brez težav so premagali goriškega prvaka ACLI iz Ronk (3:1) in kljub izgubljenemu setu ni bila njihova zmaga nikoli v dvomu. Slogaši so izpeljali celo vrsto lepo kombiniranih akcij, skratka prikazali so zrelo in dopadljivo odbojko, obenem pa tudi dokazali, da bi si Pravzaprav zaslužili kaj več od tretjega mesta. Po tem, kar sta v velikem finalu prikazali videmski Rengers in Pordenonski prvak Prata, je bilo namreč jasno, da bi se lahko tudi slogaši brez problemov potegovali za deželni naslov, če bi seveda teden prej ne bilo tiste ponesrečene kvalifikacijske tekme. IZIDI Finale za 3. mesto: Sloga - ACLI Ronke 3:1 (15:11, 15:7, 7:15, 15:10); finale za 1. mesto: Rengers Videm - Prata Pordenon 3:2 . SLOGA: Čač, Gulič, Hrovatin, Ker-Pan, Komar, Kralj, Malalan, Marc, Maver Sain. V Fontanafreddi Slogina dekleta pa so se v Fontanaf-teddi proti Sangiorgini borile za prvo INTER 1904 - BOR FRIULEXPORT 1:3 (15:5, 10:15, 6:15, 12:15) BOR FRIULEKPORT: Knez, Viller, Bandelj, Grbec, Vidali, Vitez, Superi-na, Fučka, Milanič, Gulič. Borovke so se z nedeljsko zmago v povratni polfinalni tekmi, kot že lani, uvrstile v finale za naslov prvaka. Letos pa je ta uspeh zanje nedvomno večji, saj nastopajo z dokaj pomlajeno postavo. V povratnem srečanju z Interjem je »plavim« zadostovala osvojitev 28 točk (prva tekma se je končala s 3:0 za slovenske igralke). Borovke so mislile, da ne bodo imele nobenih težav, a so se uštele in zasluženo zgubile prvi niz. Začetno podcenjevanje je zamenjal strah pred preobratom in tudi v drugem nizu je Inter že vodil 7:3. Iz zagate je borovke rešila Barbara Superina 2 odličnimi servisi. Odtlej je bilo vse lažje in borovke so z dobro igro nadigrale žilave nasprotnice. SLOGA KOIMPEX - SLOGA B 3:0 (15:12, 15:3, 15:8) SLOGA KOIMPEX: Zitter, Černe, Čufar, Fabrizi, Foschini, Gregori, Kocman, Lupine, Maruccelli, Škerk. SLOGA B: Križmančič, Vidali, Sto-per, Pieri, Jogan, Purič, Drasič, Fabi, Škerk, Grgič, Cebulec. Tudi povratno »domače« polfinalno srečanje se je končalo s predvideno zmago igralk Sloge Koimpex, vendar so se morale pošteno potruditi, preden so strle zagrizen odpor mlajših klubskih tovarišic. Zlasti izenačen je bil prvi niz. Za Slogo B je predstavljal že vstop v polfinale izredno velik uspeh, mlade igralke pa bodo čisto gotovo dosegle še marsikatero zadoščenje v prvenstvu Under 14. Sloga Koimpex pa se bo borila za pokrajinski naslov z Borom Friulexport. (Inka) 1. MOŠKA DIVIZIJA BOR - BREG NEODIGRANA Brežani so se v nezadostnem številu udeležili srečanja. Tekmovalna komisija bo zato prav gotovo dosodila zmago borovcem brez boja. 1. ŽENSKA DIVIZIJA VIV Al BUSA - BOR FRIULEXPORT 3:2 (4:15, 15:13, 7:15, 15:11, 15:12) BOR FRIULEXPORT: Pernarčič, Mauri, Žerjal, Legiša, Rojc, Vesel, Del Piero, Volpi. Borovke so nepričakovano klonile tudi pred enim najbolj šibkih nasprotnikov in so zdaj v dokaj nevarnih vo- dah. V prihodnjih tekmah bodo morale biti vsekakor bolj pazljive, saj so tudi tokrat zamudiel priložnost, da bi srečanje končale z zmago. Med posameznicami se je izkazala Cinzia Pernarčič. SLOGA KOIMPEX - BREG AGRAR 3:0 (15:11, 15:6, 15:4) Slovenski derbi se je po predvidevanjih končal z gladko zmago Sloge Koimpex, ki ostaja tako po sedmih kolih še nepremagana. Brežanke so se upirale slogašicam le v prvem nizu, nato pa je Sloga Koimpex uveljavila svojo premoč na mreži in v polju. (Inka) UNDER 16 MOŠKI ACLI RONCHI - VAL NAŠ PRAPOR 0:3 (4:15, 15:17, 15:17) VAL NAŠ PRAPOR: Petejan, Makuc, Černič, Volčič, Šuligoj, A. in N. Feri, Koršič, Cuel. Prvenstvo se je zdaj končalo. V zadnjem srečanju je trener Markič poskusil nove vrste formacij, tako da sta igrala dva nova igralca, ki sta se dobro izkazala. Z običajno postavo so valove! v prvem nizu z lahkoto premagali nasprotnika, odtlej pa je nasprotnik igral boljše. (Jan) BOR INDULES - KONTOVEL 90:42 (43:22) BOR INDULES: M. Umer, Debeljuh 32 (2:5), Starec 6 (0:1), Barini 9 (3:4), Martini 11 (1:3), D. Umer 10 (2:4), Ru-dež 18 (4:12), Uršič 3 (1:2), Korošec, Schiulaz 1 (1:4). KONTOVEL: Emili 3 (1:2), Kralj 11 (3:7), Pečar (0:4), Ban 3 (3:4), Briščik 4 (0:2), Rebula 11 (3:5), Gulič, Gregori 6, Budin 4 (2:2), Bizjak. PON; Rebula v 23. min., Pečar v 28. min., Gulič v 36. min. V prvi polfinalni tekmi za play off so borovci nepričakovano gladko premagali Kontovelce, čeprav so nastopili brez bolnega Pavlice, glavnega play-makerja ekipe. Tekma, ki si jo je ogledalo veliko gledalcev (saj je slovenski derbi v play offu prava redkost), je bila v začetku izenačena, v drugi četrtini so borovci z dobro obrambo odločno povedli, po peti osebni napaki Rebule, najboljšega med Kontovelci, pa je bilo tekme praktično konec. Med borovci je zelo dobro igral Marko Debeljuh (15:21 pri metu z igre, 18 odbitih žog, 6 pridobljenih žog in 9 asistenc), v napadu pa sta dobro igrala še Peter Rudež, 16 odbitih žog, in Massimo Barini. Celotna ekipa pa se je izkazala v obrambi, kar je za borovce redkost. Pri Kontovelu pa so v glavnem vsi zatajili. Trener Igor Meden je dejal, da so se njegovi varovanci bali in da so še neizkušeni. Največ košev sta dala Kristjan Rebula in Pavel Kralj. Povratna tekma bo v soboto, 28. 3., ob 14.30 v proseški telovadnici. V drugem polfinalnem srečanju je Servola-na s 77:71 premagala SGT. (Vanja Jogan)_____________________________ 1. MOŠKA DIVIZIJA Skupina B CICIBONA - LA TALPA 89:87 (59:36) CICIBONA: Fonda 2, Žerjal, Jogan 18 (2:4), Parovel 9, Smotlak 14 (2:8), Jankovič 3 (1:4), Kovačič 18 (4:4), Volk 22 (4:6), Pupulin 3 (3:6), Ferluga. 3 TOČKE: Parovel 3, Smotlak 2, Jogan 2. V 8. kolu prvenstva je Cicibona dosegla svojo šesto zmago. Naši so bilis-talno v vodstvu (24:11 v 7. min., 43:26 v 15. min., 68:43 v 26. min. in 79:56 v 31. min.). Odtlej so za Cicibono igrali le tisti, ki v prvenstvu manj igrajo. Gostje so to izkoristili in dosegli delni rezultat 21:4. V zadnjih treh minutah so naši obdržali mirno kri in brez večjih težav tesno zmagali. Prvič sta se med strelce vpisala tudi Peter Fonda in Branko Jankovič. V napadu sta se izkazala Kovačič in Volk, ki je ponovno igral po enomesečni odsotnosti. Le če bodo naši v soboto premagali Fincantieri, bodo imeli še kaj možnosti za uvrstitev v play-off. (Jogan Vanja) LESTVICA: Canon in Cicibona 12, Fincantieri 10, Fiamma 6, CUS 4, Talpa 0. Skupina D KONTOVEL - SGT 60:103 (24:44) KONTOVEL: Pertot 2, Nabergoj 8, Pisani 2, Kneipp 18, Cunja 4, Starc 2, Emili 14, Bogateč, Kralj, Danieli 10. Kontovelci so spet izgubili, tokrat z vodilnim. Po dobrem začetku so izgubili glavo, tako da jih je nasprotnik kar dobesedno nasul s koši. V drugem polčasu so Kontovelci skušali nadoknaditi prednost, ampak razlika med obema ekipama je bila prevelika. Tokrat sta se izkazala, predvsem v napadu, Kneipp in Emili.(Di-mitrij Danieli) DOM - BEGLIANO 58:60 (22:28) Dom: Gruzovin 1, Semolič 14, Čubej 3, Košuta 23, Bregant, Bensa, Battello 6, Rinelli 1, Cej 10, Čubrilo. 3 TOČKE: Čubej 1. Domovci so na domačih tleh nerodno izgubili. Ekipi sta si bili enakovredni skozi vse srečanje. Še trideset sekund pred končnim žvižgom so belo-rdeči vodili 58:57, v naslednjem napadu pa so gostje dosegli trojko in vsi upi naših so splavali po vodi. Dobro sta tokrat igrala Cej in Battello. (M. Čubej) KADETI Povratni derbi med Borom Adriaim-pex in Kontovelom Electronic Shop bo danes ob 18.30 na 1. maju. LESTVICA: Don Bosco 30, Kontovel Electronic Shop in Bor Adriaimpex 26, Alabarda 16, Ferroviario, Leasest in Autosandra 14, Ricreatori 10, Sokol, CGI in Stella Azzurra 8, Autosandra Due 0. PROPAGANDA BOR INDULES - SGT TECNOLUCE 56:46 (30:22) BOR INDULES: Filipčič 2, Possega 34 (0:2), Bajc 8, Martinolich 2 (0:2), Bajc (0:4), Brus, Tomšič 2, Vodopivec 6 (0:2), Križmančič, Turk 2. V soboto so plavi z dobro skupinsko igro premagali solidnega nasprotni-ka.Borovci so igrali dobro v obrambi in omejili nevarnega Drocherja, ki igra tudi v višji kategoriji. Tokrat je treba pohvaliti vse borovce, ki jih v prihodnjem kolu čaka težka tekma z Don Boscom, favoritom tega drugega dela prvenstva propaganda. (U.A.) DOM - EDERA 50:42 (17:19) Dom: Lisci 2, Silič 15, Pintar, Primožič, Zavadlav 6, Pisk 2, Sfiligoj 7, Pau-šič, Bednarik, Spacal 18. 3 TOČKE: Sfiligoj 1. Mladi domovci so tudi v povratnem srečanju iztržili solidni Ederi nov par točk. Tokrat so se Dornikov! varovanci morali veliko bolj potruditi, da so strli močan odpor nasprotnika. Ekipi sta si bili enakovredni vse do tretje četrtine, ko so belo-rdeči z delnim izidom 19:0 dosegli odločilno prednost. Dobro sta tokrat igrala Silič in pa Spacal. (M. Čubej) POKAL TRST - GORICA DOM - POLET 75:89 (34:46) DOM: Corsi 7, M. Dornik 4, Orzan 11 (0:2), Kocjančič, Romano 3 (1:2), Nanut 27 (8:8), Cej 10, U. Dornik 12. POLET: Granier 10 (2:2), Persi 9, Pisani 8, Grgič 6 (2:2), Kerpan 8 (0:2), Ferluga 5 (1:2), Perčič 4, Tavčer 17 (1:3), Malalan 4, Vremec 18 (1:3). 3 TOČKE: Nanut 3, Granier 2, Corsi, Orzan, Persi in Vremec 1. Zasluženo So zmagali gostje, ki so prikazali v napadu gotovo bolj učinkovito igro od domovcev. Poletovci so bili vseskozi v vodstvu, za to pa gre predvsem zasluga razigranemu Tav-čerju in dobremu Vremcu. Med gostitelji je dobro igral le Ugo Dornik, vsi ostali pa so odpovedali. (M. Čubej) naši nogometaši v mladinskih prvenstvih __________UNDER 18___________ COSTALUNGA - BREG 1:1 (1:1) STRELEC ZA BREG: D. Paoli. BREG: Petronio, P. Tamaro, Biffi, Jerman, Steržaj, Sancin, M. Tamaro, Kerstich, Paoli, Hervat (Čoren), Paiano (Braida, Salvi). Končno so Brežani dosegli ugoden fezultat in veselje v njihovem taboru Je bilo tokrat veliko. Breg je povedel 2e v 5. minuti z mojstrskim prostim strelom Doriana Paolija. Toda Costa-»unga je izenačila že v 10. minuti, nato Pa napadala do konca tekme. Brežani Pa so mirno odbijali napade vse do končnega žvižga. Provokacijam živčnih gostiteljev niso nasedli. Pohvaliti je treba vso ekipo, še posebej pa so se izkazali vratar Petronio, Biffi in Sancin. (Diego) LESTVICA: Edile 33, S. Sergio 30, Chiarbola 26, Costalunga 22, Roia-hese 20, Vivai Busa in S. Andrea 18, Ponziana 16, Olimpia in Opicina 15, Montebello in S. Vito 14, Campanel-je 8, Breg 3.________________ H NARAŠČAJNIKI Čampi elisi - primorje i:i (i:0) STRELEC: Tomasetig. PRIMORJE: Štolfa, Sullini, Pečar, crincival, Tence (Gherbassi), Prasselli, Žagar, Štoka, Pascut (Frassinelli), Mesar, Tomasetig. V prvem polčasu so Prosečani igrali nokaj slabo. Gostitelji so povedli v 15. (ninuti z nizkim diagonalnim strelom 12 kota. Tržačani so po zadetku še napadali in zadeli prečko po lepem stre-in. Do konca polčasa so se rdeče-ru-®eni le branili, v protinapadih pa je nil napadalec nespreten, čeprav v Ugodnem položaju. V drugem polčasu so Prosečani prisilili nasprotnika v obrambo. Po nekaj minutah so zgubili žagarja, ki je bil izključen, zatem pa Se Tenceja, ki se je poškodoval. Kljub temu so naši igrali bistveno boljše in remizirali iz prostega strela s Tomase-tigom. Še nekaj priložnosti je imel Mesar, a ni imel sreče. (Š. M.) LESTVICA: Muggesana 40, Forti-tudo 34, Portuale in Montebello 33, CGS 30, Vivai Busa 26, S. Andrea 23, Giarizzole 22, Olimpia 21, Zaule 20, Costalunga in Domio 16, Junior in Campanelle 15, Primorje 10, Opicina 8, Čampi Elisi 6, Don Bosco 0. NAJMLAJŠI GIARIZZOLE - BREG 2:0 (0:0) BREG: Giglifano, Strain, Ota, M. Gombač (v d. p. M. Laurica), Švab, K. Dazzara, Mauri, R. Gombač, Buzzi, P. Dazzara, Grilanc (v d. p. Impellizzari), Degrassi. Brežani so nepričakovano in nerodno zgubili proti ekipi Giarizzole. V prvem polčasu so skozi napadali in zgrešili več priložnosti. V drugem polčasu pa so nasprotniki zaradi napak, najprej vratarja, nato obrambe kar dvakrat zadeli. Brežani tokrat pa niso imeli toliko moči, da bi spreobrnili rezultat in zato je poraz zaslužen. (R. G.) ČAMPI ELISI - PRIMORJE 5:1 (2:1) PRIMORJE: Franza, De Carli, Pahor, Luxa, Škabar, Trampuž, Riolino, Stoka, Battigelli, Husu (Vodopivec). STRELEC ZA PRIMORJE: Škabar iz 11-metrovke. Proseško Primorje je visoko zgubilo proti močni ekipi Čampi Elisi. Skoraj ves prvi in drugi polčas so Tržačani napadali. Že v 12. minuti so prejeli prvi gol po gneči v kazenskem prostoru, drugi zadetek v 20. minuti pa je padel po lepem strelu. Do proseškega gola je prišlo po 11-metrovki, ki jo je Škabar dobro izvedel. V drugem polčasu so rdeče-rumeni takoj na žačetku zopet klonili po strelu iz 20 metrov, ki ga vratar ni prestregel. Drugi zadetki so bili neizbežni. (Š. M.) LESTVICA: S. Sergio 34, Olimpia 33, Breg 32, S. Giovanni 31, Monte-bello 29, CGS 28, Giarizzole 27, Čampi Elisi 26, Portuale 25, Triesti-na 22, Fortitudo 19, Vivai Busa 18, Zaule 15, Don Bosco 13, S. Vito 9, Primorje 4, S. Andrea 3, Opicina 2. ZAČETNIKI PRIMORJE - BREG 3:0 (1:0) STRELCI: Sardoč, Digovich, Vodopivec. „ PRIMORJE: Ciacchi, Doljak, Pahor, Štolfa, Mirjan Trampuž, Zacchigna, Vodopivec, Manuel Trampuž, Digovich, Sardoč, Kante. BREG: Rapotec, Matkovič, Bajec, Grilanc, Poretti, Laurica,, Punis, Bandi, Kermac, Calzi, Švara in Cuk. Prosečani so imeli stalno pobudo. Občasno so se Brežani izkazali sproti-napadi. Sardoč je v 10. minuti povedel: preigral je branilca, se znašel pred vratarjem in zadel. Isti igralec je imel nato še eno dobro priložnost, a je ni izkoristil. V začetku drugega polčasa je vratar Primorja ubranil lep strel Brežanov, do drugega zadetka pa je prišlo po akciji na desnem krilu. Vodopivec je podal žogo na sredino, streljal je Trampuž, odbitek pa je v mrežo poslal Digovich. Tretji in zadnji zadetek je dal Vodopivec malo pred koncem tekme. (Š. M.) LESTVICA: Fani Olimpia 27, Costalunga 26, Vivai Busa 24, Chiarbola 21, Primorje 15, CGS 14, Breg 12, Al-tura 7, Portuale 5, Campanelle 3. S. MICHELE - MLADOST 1:1 (1:0) STRELEC ZA MLADOST: M. Pete-an (11-metrovka). MLADOST: Ferfolja, Petean, Zam-par, Marušič, Peršolja, M. Petean, Ger-golet (A. Ferfolja), Dario, Devetak, Kobal, D. Gergolet (Narduzzi), Lakovič in D. Ferfolja. Začetniki doberdobske Mladosti so v nedeljo igrali v gosteh proti prvou-vrščenemu San Micheleju. Kraševci so tudi proti Tržičanom pokazali boljšo igro in z nekoliko več sreče bi lahko s tega zahtevnega gostovanja odnesli obe točki. V prvem polčasu sta si bili ekipi enakovredni, čeprav so gostitelji, po napaki doberdobske obrambe, prešli v vodstvo. V nadaljevanju igre pa so Kraševci prevzeli vajeti igre v roke, najprej remizirali in v končnici srečanja za las zapravili prednost. (M. P.) LESTVICA: S. Michele 26, Ronchi 25, Mladost 24, S. Polo in Marcellia-na 21, Romana 19, Staranzano 18, Vermegliano 17, Turriaco in Grade-se 15, Pieris 10, Fossalon 7, Fincantieri 5, Ronchi B 2. CICIBANI Skupina B BREG - SONCINI B 7:7 (5:2) BREG: Argenti, P. Pavletič, Sancin, Corbatti, A. Pavletič, Rapotec, Kermac, Živec, Čuk. STRELCA: Kermac 5, Rapotec 2. Bregovi cicibani so v sobotnem srečanju na domačih tleh proti solidnemu nasprotniku pokazali izredno borbenost in hitro igro. Visok končni izid je rezultat resnih treningov in požrtvovalnosti vseh mladih igralcev. Le z nekoliko več sreče bi iztržili obe točki. Pohvalo zaslužita Kermac in A. Pavletič. (R. G.) ZARJA B - GIARIZZOLE 1:2 Strelec: Cristian Cussini. ZARJA: Denis in Cristian Cussini, Maksi in Luka Urdih, Glavina, Jurin-čič, Lipovec, Ban, Tence, Sancin. Zarji bi lahko uspel velik podvig, če bi ne sodnik povsem nerazumljivo razveljavil Zarjinega gola v samem začetku igre. Zarjani so namreč igrali proti prvemu na lestvici povsem enakovredno. Po prvem golu iz llrmet-rovke so močno pritisnili in izenačili z odličnim Cussinom. Zaradi nepazljivosti v obrambi pa so prejeli še drugi gol in si tako zapravili neodločen rezultat. Ne glede na to pa so zarjani odigrali svojo doslej najboljšo tekmo. (M. Z.) LESTVICA: Giarizzole 36, Vivai Busa 34, Chiarbola 25, Fortitudo 22, Zarja in Soncini 18, Altura 17, Espe-ria 15, Ponziana in Breg 9, Zaule 7, Campanelle 1. Skupina C ZARJA A - CGS 2:0 Strelca: Kočevar in Granzotto ZARJA: Bellafontana, Doljak, Posega, Kočevar, Krtič, Metlika, Granzotto, Družina, Križmančič. Mladim Bazovcem se je končno odprlo. Zabeležili so svojo drugo zaporedno zmago. Prvi so prišli v vodstvo gostje po napaki obrambe. Po golu so zarjani močno pritisnili in kmalu izenačili s Kočevarjem. V drugem polčasu je Zarja vztrajala v napadu in z lepim golom Granzotta tudi zasluženo zmagala. (M. Ž.) PRVENSTVO CSI S. LUIGI VIVAI BUSA' - ZARJA 8:3 ZARJA: Savatič, Verzi, Kralj, Ferluga, Jurinčič, Poropat, Renčelj, Ražem. Zarji neuspelo iztržiti pozitivnega rezultata. Čeprav je igrala požrtvovalno ji ni uspelo zaustavitipremočnega nasprotnika, ki je prepustil zarjanom le malo ugodnih trenutkov. Rezultat 8:3 pa je za naše, fante odločno prestroga kazen. (M. Ž.) Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120,- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000,- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500,- din, trimesečno 3.750,- din, letno 15.000,- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000,- din, letno 30.000,- din, nedeljski letno 4.000,- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik 25. marca 1987 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska LJ ZTT Trst Član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG Ni šlo za napeto ameriško televizijsko nadaljevanko Ugrabitev in dramatično zasledovanje v Rimu V spopadu en policist ustreljen in eden ranjen Po dvajseturnem lovu so roparja aretirali: obtožen je že dveh umorovy poskusa umora, številnih ropov in tatvin RIM — Ugrabitev, beg, tatvine, ropi, streljanje, policist mrtev, beg. ugrabljenke in končno aretacija. Ne gre za scenarij zadnje ameriške nadaljevanke ampak za včerajšnjo rimsko kroniko, za dramatični razplet dogodkov, ki so terjali življenje mladega policijskega agenta. Začelo se je okoli poldruge ure ponoči, ko se je par, kakih 30 let star moški in nekoliko mlajša ženska, z lancio themo ustanil v rimski četrti Nomentano, kjer sta se v parkiranem avtomobilu pogovarjala 24-le.tna Silvia Leonardi in njen prijatelj Edoardo Ga-ragnani. Neznanca sta izstopila iz svoje theme kasneje so ugotovili, da je bila ukradena — in sta se približala Garagnanijevemu avtu. Z orožjem v roki sta velela mladeniču, naj izstopi, sedla v avto in odpeljala. Leonardije-vo sta pridržala za talko. Garagnani je takoj obvestil policijo in začelo se je zasledovanje. Roparja sta kaj kmalu zamenjala avto, ukradla sta fiat 128, s katerim pa sta naletela na policijsko obhodnico. Policija jima je velela, naj se ustavita, vendar v odgovor je ropar, ki je sedel za volanom, začel streljati. 24-letni policist Michele Giraldi je padel pod streli, njegov 30-letni tovariš Mauro Petrangeli pa je bil težko ranjen. Oba so prepeljali v bolnišnico, kjer pa Giraldiju niso več mogli pomagati. Beg se je nadaljeval. Roparja sta hotela ponovno zamenjati avto, a hotela sta ukrasti avto karabinjerja, ki je prav v tistem trenutku telefoniral in je začel streljati iz telefonske kabine, a roparjev ni zadel. Tla so za roparski par postala prevroča in tako se je dvojica usmerila proti podeželju. Pri tem sta zamenjala še dva avtomobila in, ko sta se hotela znebiti drugega in ga potiskala v prepad, je Leonardijeva zbežala in kmalu jo je našla obhodnica karabinjerjev. V rokah ugrabiteljev je bila celih dvet ur, bila je prestrašena in vidno izčrpana ter so jo zato najprej pospremili v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč, nato pa so jo zaslišali. Tu je Leonardijeva prepoznala moškega, ki jo je ugrabil. Gre za Giuseppa Mastinija, ki je v rimskem podzemlju bolje poznan z vzdevkom Johnny lo Zingaro, star znanec sodstva in policije, ki je že kot mladoletnik ubil nekega šoferja za pest drobiža. Pred kratkim ga je sodnikizpustil iz zapora na osemdnevni dopust, a Johnny lo Zingaro je izginil. 8. marca letos je vlomil v hišo Paola Durattija, sina italijanskega konzularnega predstavnika v Belgiji. Od Durattija in njegove žene je zahteval, naj mu izročita denar in zlatnino, ker sta se upirala pa je Durattija Ubiti policist Michele Giraldi hladnokrvno ubil, ženo pa težko ranil. Osumljen je tudi vrste ropov in tatvin v zadnjih tednih, obenem pa še poskusa umora, ker je streljal na nekega avtomobilista, ker mu slednji ni hotel izročiti svojega avta. Po izpustitvi Leonardijeve se je lov nadaljeval v neposredni rimski okolici. Okoli 19. ure so karabinjerji zajeli dekle, ki je sodelovalo pri ugrabitvi, a ki, po izjavah Leonardijeve, ni streljalo v spopadu s policijo. Žensko so identificirali za Zairo Fochetto, staro 20 let. Do aretacije je prišlo v oboroženem spopadu, pri katerem so se karabinjerji poslužili tudi solzilcev. Ugotovili so tudi, da se je Johnny lo Zingaro zatekel v barako v bližini kraja Santa Colomba di Settebagni. Na to območje so poslali številne policiste in karabinjerje ter barako obkolili. In končno, malo pred 21. uro, to je 20 ur po začetku tega dramatičnega bega, vest, da so karabinjerji roparja aretirali. Mastinijeva sodelavka Zaira Fochetto Giuseppe Mastini, poznan kot Johnny lo Zingaro, po sinočnji aretaciji (AP) Thatcherjeva obljublja višje stanarine in nižje pokojnine LONDON — Britanska konservativna stranka je že pripravila volilni manifest in ga tudi zgovorno naslovila: Nobenega denarja tistemu, ki ne dela! Jasno je, da si tega železnega reka ni mogel izmisliti nihče drug kot železna dama. Thatcherjeva obljublja tako imenovanim dobro mislečim, da ne bo v bodoče dovoljevala več nobenih podpor za brezposelne, ki se bodo protivili usposoblje-nostnim tečajem ali pa delovnemu mestu, ki ne ustreza njihovim sposobnostim. Dalje se premierka obvezuje, da bo temeljito stopila na prste prestopnikom med 15. in 18. letom. Ne samo, za njihove prekrške in vandalska dejanja bodo v prihodnje odgovarjali kar starši! In še: odpravila bo državno finančno pomoč železniški upravi, preustrojila mehanizem o pravični stanarini, tako da se bodo stanovanjske najemnine prilagodile tržnim cenam, torej povišale, nazadnje pa bo še preustrojila pokojninski sistem, seveda tako, da bodo državljani na slabšem. Vprašanje je, kako se ji bodo ti nepriljubljeni ukrepi politično obrestovali. Ogorčenje po Sirijevi izjavi RIM — Izjava kardinala Sirija, da je aids kazen božja, je izzvala upravičeno ogorčenje. Mimo mnogih teologov, ki menijo, da so te besede hudo žaljive za žrtve te bolezni, sta se oglasili še Italijanska liga za boj proti aidsu (LILA) in organizacija homoseksualcev Arci-Gay. Prva naglasa: »Ce že sama zdrava pamet ne more izpodbiti teze o božji kazni za dejanja zoper katoliško moralo, potem jo izpodbija zdravniška literatura, ki ne omenja nobenega primera okuženja prek lezbijskih odnosov. Sicer pa takšno govorjenje samo še otežavlja napore vseh tistih, ki skušajo zavreti širjenje aidsa in pomagati bolnim, saj žrtve okužbe demonizira in izrinja na rob družbe.« Arci-Gay je še ostrejši: »Katoliški integralisti skušajo s kriminalizira-njem obolelih ustvariti paniko in ljudi odvrniti od spolnih odnosov. Najhuje pri tem pa je, da na ta način prizadevajo tudi nedolžne, kot so npr. otroci in tisti, ki so se okužili s transfuzijo.« V New Jerseyu so ga zaslišali preiskovalci iz Catanie Skesancu Tommasu Buscetti obraz spremenili z estetsko kirurgijo NEW YORK — Tommaso Buscetta je v nedeljo na zaslišanju v New Jerseyu (prisotni so bili odvetniki civilne stranke in obrambe) pet ur odgovarjal preiskovalcem iz Cattanie. Buscette ni bilo mogoče spoznati, ker so mu ameriške oblasti z estetsko kirurgijo popolnoma spremenile obraz, da so ga zavarovale pred mafijskim maščevanjem, ki bi bilo prav gotovo strašno, če bi ga dobili v roke njegovi nekdanji pajdaši: izginila je dvojna bradica pod čeljustjo, oči so mandeljeve oblike, nekoliko je shujšal, obraz pa so mu krasili gosti brki. Skesanec, ki zatrjuje, da to ni, ampak da se je od mafije ogradil, ker je izdala stara načela, je bil sila eleganten. Postopek je sodil v okvir drugega procesa proti Michelu Grecu, Vincenzu Rabitu in Pietru Scarpisiju, obtoženih, da so 23. julija 1983 umorili palermskega sodnika Rocca Chinnicija, dva njegova spremljevalca in vratarja poslopja, v katerem je živel. Med zasliševanjem je Buscetta izjavil sledeče: »Ne kesam se tistega, kar sem storil. Še vedno sem mafijec, toda mafijec starega kova in človek časti. Ko sem bil še njen pristaš, so obstajala absolutna pravila, veljavna za vse mafijce: ta pravila igre pa so narekovala pomoč šibkim in izogibanje nečastnim spopadom s policijo. Vsega tega danes ni več: zaradi želje po obogatitvi so vsi ponoreli.« Tudi med izjavo na procesu, imenovanem »pizza con-nection« v New Yorku, je Buscetta govoril o tem svojem prepričanju. Takrat njega niso proglasili za skesanca, ampak za človeka, ki se je ogradil od mafije. »Don Mašino« je opredelil mafijsko organizacijo. Njegov spomin je segal daleč nazaj, vendar je izjavil, da nič ne ve o umoru Chinnicija, ker je bil v tistem času v Braziliji. Ko je opisoval značaj Michela Greca, je izjavil, da je bil pod vplivom skrivaškega bratranca Pina Greca, imenovanega Scarpazzedda, ki ga oblasti dolžijo številnih umorov. Za skesanca je bil Michele Greco vodja Cupole, domnevne komisije sicilske mafije. Buscetta je na vprašanja predsednika porotnega sodišča, kot običajno, odgovarjal odločno. Zaslišanje Salvatora Contorne, ki mu obraza niso spremenili z estetsko kirurgijo, ni trajalo toliko časa. Contorno je ponovil svoje obtožbe na račun Michela Greca; na njegovem posestvu so odkrili laboratorij za proizvodnjo heroina. Contorno je nadalje izjavil, da bi zadnji skesanec sicilske mafije — Vincenzo Buffa — lahko potrdi številne njegove izjave. Contorno in Buscetto so prejšnje dni v New Yorku sodniki drugega porotnega sodišča iz Palerma zaslišali tudi v zvezi s procesom proti Vincenzu Randazzu, nečaku Gaeta-na Badalamentija, in Ugu Martellu. Ob tisti priložnosti so predstavniki tiska zasliševanje lahko spremljali po zaprtem televizijskem omrežju. Princesa Diana lovila lisico! LONDON — Menda vsi vedo, da si princesa Diana ne nadeva krznenih oblačil, da ne bi prizadela zaščitnikov živali. Ne vedo pa, kakšno je nakuhala pred desetimi dnevi:, medtem ko se je njen soprog Karel na smučeh vneto izogibal švicarskih količev, se je ona udeležila znamenitega lova na lisico Belvoir hunt! Prvič, a verjetno tudi poslednjič. Glasnik britanskega združenja za varstvo živali je rekel: »Še en član kraljevske družine si je pomazal roke s krvjo ubogih nedolžnih živali. Jeklen značaj moraš imeti, če se hočeš upreti pritiskom tako krvoločne družine kot je kraljevska, Diana pa tako močnega značaja očitno nima...« Lovci na lisico trdijo, da niso ubili prav nobene živali in da je bila navzočnost Diane zgolj naključna, saj je prišla obiskat le sestro... Egiptovski tankovski inštruktorji odprli muzej oklopnih vozil od faraonskih časov do danes KAIRO — Glavno mesto Egipta je postalo bogatejše še za en muzej. Novi muzej tankov bodo sprva obiskovali kadeti vojne akademije in kakšen ugleden obiskovalec, to pa ne zmanjšuje zanimanja za ekskluzivni muzej bojnih vozil od faraonskih časov pa do najmodernejših njihovih potomcev. V muzeju so razstavljene risbe starih lesenih vozila in resnični sodobni tanki. Za zamisel so se ogreli nekdanji tankovski inštruktorji, ki so se v britanskih oklopnih enotah borili proti Nemcem v zahodni puščavi in so se kot oficirji tankovskih enot borili v vojni oktobra leta 1973. Zato zavzemajo najbolj vidno mesto tanki ameriške, sovjetske, britanske in izraelske izdelave, ki so v zadnjih desetletjih gospodovali na bojiščih tega dela sveta. Najstarejši eksponati v muzeju so risbe in slike kočij, ki so jih vlekli konji v času faraona Ramseza II. okoli 3300 let pred našim štetjem. Nadalje so razstavljene slike vozil iz leta 860 pred Kristusovim rojstvom, o katerem pravijo, da je prvi »tank« na svetu, ki so ga uporabljali stari Asirci in Egipčani. Gre za nenavadno vozilo na kolesih, oklepljeno ob straneh, pred katerim je manjše vozilo kot nekakšen ščit. Predhodnik sodobnaga oklepnega vozila je vozilo škotske vojske iz leta 1456, ki je bilo nekakšen zaboj s konjsko vprego: konja sta bila v zaboju. Škotsko zamisel so kasneje spopolnili Čehi, ki so konjema nataknili usnjen oklep, oba modela pa sta na zgornjem delu imela nekakšno stojišče za nekaj vojakov. Leta 1558 so se Nemci pojavili s svojim tankom, lesenim vozilom z železnimi kolesi. V začetku 20. stoletja je tank dobil današanje oblike. Sovjetska zveza trdi, da je prvi tank na svetu izdelala carska Rusija leta 1915. V zahodnoevropskih državah se je leta 1916 pojavilo oklepno vozilo s topom. Leta 1916 je »shodil« »pravi« ruski tank: tehtal je 170 ton. Britanski tank je »zagledal« luč sveta 15. septembra 1916. Nekega jutra so se prikazali iz megle in kosili nemške vojake. Svetovni tisk je s slavo okinčal njihove uspehe na bojiščih. V kupoli so imeli dva topa in strojnico. S takšno oborožitvijo so se lahko spopadli z 10.000 nemškimi vojaki. V prvih operacijah so žal imeli Britanci samo 30 takšnih tankov. Naslednje leto so se pojavili tudi nemški tanki, ki so uspešno vzdrževali primat vse do začetka druge svetovne vojne. Kot zanimivost muzeja je tudi prvi britansko-fraheoski model tanka, ki so ga izdelali leta 1918. Tistega leta so svoj tank imeli tudi Amerikanci. Njegov oklep je bil debel 16 mm. Vse do danes je tank ostal »car vsake bitke«, proizvajalci pa si prizadevajo, da bi bil čim lažji in čim hitrejši, ker bi tako povečali njegove manevrske sposobnosti. V tem muzeju manjka samo en eksponat: najnovejši izraelski tank, ki so ga prvič preiskusili med invazijo Libanona 1982. leta. Ta tank je ponos izraelske vojne industrije in združuje v sebi največje sposobnosti ameriških in sovjetskih tankov. Kdor ga je videl v akciji, trdi, da predstavlja najboljše, kar je bilo doslej izdelanega v industriji oklopnih vozil, od faraonskih časov do današnjih dni.