ELNM NASA SMUČINA GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM LETNIK 11 ŠTEVILKA 3. 15. SEPTEMBER 1972 MfZEHA PMZVODNJA 440- *2J 4co- fčb *So- tto m feo 250- 260- 24o 22»- K>\ p5r=g»l -E S&SgsŠ §11 wz. 'Yv m I^šisss H* - r?v, S p M 5SS N/\V 796? r/t.0 7917 ?960 W/ 7970 797; ,y?Z % 4&o- 44o- 420- 400 %o KO Xo-}?o yo 2du 260-240 220-200-m m 7-io-12(7 100-o o co 4o 20 mf/EUA CELOTNA PRODAJA =rfz. S£ rmrr ššS 1 ®š |S5S£]£Š 1 gl m m m m 796 f r966 7967 7766 J969 797U 7977 797X Izgradnja industrijskega skladišča tik pred zaključkom I. polletje zadovoljivo Kaj nas čaka v drugem? ANALIZA POLLETNE BILANCE Prvo polovico deta 1972 primerjamo z istim obdobjem lani in pa s postavkami gospodarskega načrta 1972. Ker ni dinamičnih planov za proizvodnjo, prodajo, ugotovitev celotnega dohodka in drugih kategorij, smo vse rezultate primerjali s celotnimi planskimi vrednotami čeprav iz dosedanjih izkušenj vemo, da je v prvem polletju realizirano četrtina celotne proizvodnje zaradi izrazite sezonske prodaje in celotnega dohodika ter njegovih elementov. Ugotavljanje finančnega rezultata za prvo polletje na sploh je glede na dinamičnost in specifičnost prodaje manj pomembno kot za drugo polovico leta, vendar pa nam kaže smer in signalizira odstopanja, na katera lahko do določene meje vplivamo v drugi polovici leta. CELOTNI DOHODEK IN NJEGOVI ELEMENTI Celotni dohodek je sestaiviljen iz rednih prihodov (fakturirane realizacije proizvodnje) in izrednih prihodov (kot so razne prejete obresti in drugo, ki znašajo v polletju letos samo 1,3% celotnega dohodka). Na podlagi omenjene strukture je bil v polletju doseženi celotni dohodek za 34,4% večji v primerjavi s polletjem lani. Na izredno povečanje celotnega dohodka je vplivala samo povečana prodaja proizvodov. Pri delitvi so porabljena sredstva v primerjavi s celotnim dohodlkom za 0,7% manjša, saj so le ta večja le za 33,7 %. To pa moramo ocenjevati kot poziitvno, ker se je na ta račun povečali dohoddk za 35,8 % v primerjavi s polletjem lani in znaša njegov delež pri celotnem dohodku 31,9%. Pri delitvi dohodka je odpadlo 13,9 °/o na pogodbene obveznosti (obresti od kreditov, provizije, članarine in prispevki, zavarovalne premije in drugo), ali za 61 °/o več kot lani, na zakonske obveznosti (vodni prispevek, prispevek za Bosansko krajino, novi prispevek za uporabo mestnega zemljišča itd.) 4,3 %, kar je za 7,2 °/o manj kot lani zaradi izločitve obresti na poslovni sklad, ki jih zaradi spremenjenih predpisov odvajamo iz poslovnega sklada (iz ostanka dohodka). Nadalje znaša delež bruto osebni dohodek 59,6 %, kar je za 28,2 % več, ostalih 22,2 % pa predstavlja ostanek dohodka (dobiček), ki je večji za 60,3 % glede na polletje lani. Vir ostanka dohodka (dobička) in njegova struktura za prvo polletje; 1971 1972 Indeks absol. vred. Prihodek in obresti 6,4 14,5 360,4 — prihodek od subvencij 67,9 — — — izredni prihodki 4,0 4,0 160,3 — Skupaj 78,3 18,5 37,8 —• izredni dohodki 4,5 5,7 203,1 — dobiček od neposlovanja 73,8 12,8 27,8 — dobiček od poslovanja 26,2 87,2 534,3 — dobiček skupaj 100 100 160,4 Navedena ugotovitev nas do neke meje lahko bodri, saj več kot 87 % vsega ostanka dohodka izvira iz poslovnih odnosov, kar je za 5,3-krat bolje kot v istem obdobju lani. Ta podatek pa nas ne sme uspavati, temveč spodbuditi, da bi tako razmerje obdržali do konca leta. Pri tem je treba paziti na zunanje vplive, kot so inflakcijski tokovi, novi poostreni gospodarski instrumenti itd., ki bodo negativno delovali predvsem v drugi polovici leta. PROIZVODNJA Najprej poglejmo, kakšno je bilo gibanje fizične proizvodnje najvažnejših serijskih proizvodov. Skupno je bilo izdelanih za 0,9 % manj smuči kot v polletju lani, glede na strukturo pa je bilo izdelanih 61 % lese- nih, 6 % metalnih in 34 % plastičnih smuči. Do količinskega povečanja je prišlo samo pri plastičnih smučeh in to za 113 %, pri lestvah za 104 %, pri ostalih proizvodih pa je opaziti manjše količine kot lani. Če primerjamo izdelane količine v polletju s celotnimi planiranimi količinami, ugotovimo, da smo plan Nadaljevanje na strani 2 UREDNISKO-REDAKCIJSKI ODBOR: dipl. ing. Petriček Peter, dipl. ing. Marinšek Bojan, Ivan Brajnik, prof. Kapus Milica, Kolman Franci — UREDNIK: Knafelj Slavko — TISK: Gorenjski tisk Kranj I. polletje zadovoljivo Nadaljevanje s prve strani dosegli, oziroma presegli pri vseh količinah. Celoletni plan smuči smo dosegli 56 % in to izključno pri plastičnih smučeh, saj so te presegle celoletni plan skoraj za 21 °/o. Pri ostalih serij ksih proizvodih pa ugotovimo presežek pri lestvah. V vseh ozirih pa je mnogo ugodnejša vrednostna primerjava proizvodnje. Skupna izvršena proizvodnja je pri vseh skupinah proizvodov za 27,6 °/o večja kot v polletju leta 1971. Ravno tako smo celoletni plan dosegli 51 %, polovična vrednost plana pa je presežena za 2,1 %. Na povečano vrednost dosežene proizvodnje je vplivalo več faktorjev. Dvig lastnih cen predvsem zaradi podražitve materiala, večja storilnost dela, deloma tudi izboljšana struktura proizvodov. Pomembno je tudi izboljšanje kvalitete, predvsem pri izdelavi smuči, ki se je nekaj let odražala v negativni smeri. Za ilustracijo naj omenimo, da se je proizvodnja na območju Slovenije v prvi polovici leta povečala za 8,8 %, kar je dosti manj kot v Elanu. PRODAJA Celotna prodaja se je v polletju absolutno in relativno močno povečala, saj je večja za 39,1 % glede na isto obdobje lani. Prodaja se je količinsko in vrednostno povečala prav pri vseh skupinah proizvodov. Od celotne prodaje smo izvozili za 28,3 %, kar je za 66,7 % več kot lani. Na konvertibilno področje smo prodali 66,8 % celotnega izvoza, kar pomeni povečanje za 41,4%. Ostala razlika 71,7 °/o je bila prodana na domačem tržišču in je v primerjavi z lanskim obdobjem za 30,5 % večja. Glede na celoletni plan prodaje je bila skupna letna prodaja realizirana 26 % in to v izvozu 17,6 °/o, na domačem tržišču pa 31,9 %. Ker v tem letu podjetje nima postavljenega dinamičnega plana prodaje, lahko ocenimo, da je glede na sezonski značaj realizacije gornja primerjava v realnih mejah, saj je znašala prodaja v prvi polovici leta četrtino celoletne prodaje. Na povišanje prodaje v polletju cene niso vplivale ne na domačem ne na tujem tržišču. STROSKI Celotni stroški so se gibali v ugodnem razmerju v primerjavi s stroški v I. polletju 1971, kakor tudi z letnim planom. V strukturi so ugodni stroški iz-delavnega materiala in osebnih dohodkov, dočim je odnos splošnih stroškov višji v primerjavi s predhodnim, kakor tudi s planiranim obdobjem. SREDSTVA Tu želimo prikazati zaloge na dan 30. VI. 1972. Naziv Delež 1971 1972 — Material 24,5 25,3 — Nedovršena proizvodnja 14,6 12,2 — Gotovi izdelki s trg. bi. 60,9 62,5 Skupne zaloge 100 100 Po tem relativnem pregledu in če upoštevamo dinamiko prodaje, bi zaloge gotovih izdelkov lahko smatrali še kot sprejemljive (čeprav bi bilo potrebno ugotoviti, koliko te proizvodnje je že vezane na realizacijo). Večje pomisleke pa nam povzroča zaloga nedovršene proizvodnje, posebno pa zaloga materiala; za naše bi lahko trdili, da so kljub povišanju cen fizično previsoke. To lahko ugotavljamo na podlagi plana, ki ne predvideva povečanja proizvodnje v taki meri in na podlagi smotrnejšega gospodarjenja. Da je vezanje sredstev v prvi polovici tega leta slabše kot lani, nam pove podatek, da je bilo lani na 1 dinar izvršene proizvodnje vloženih 1,12 din obratnih sredstev, letos pa 1,46 din, kar je za celih 30,3 % več. Se slabše pa je primerjava vlaganja poslovnih sredstev (obratnih in osnovnih) na izvršeno proizvod- OSEBfJ/ mo/)«/ M ZA P. 260- 210- 100 Tk, im M m v® —Vs7/s. v* u.6. rn.7 r*rr -V."/ ZALOGE KONEC MESECA LeCEMAA : 1^1 #i7(>w /ZPCLKI JUMMč 'V L njo, saj je bilo vloženih na 1 din izvršene proizvodnje 1,40 din poslovnih sredstev, letos pa 2,21 din, kar je za 57,8 % več. Taka razmerja pritegnejo še več drugih negativnih pojavov, med katerimi naj omenimo samo visoke obresti za težko dobljene kredite, saj bo planirana višina obresti za letošnje leto (GN 72) preko 500 milijonov SD po vseh predvidevanjih premajhna. Investicije niso zajete v tem poročilu, ker poroča o njih posebna služba. ZAPOSLENOST, OSEBNI DOHODKI IN DELOVNE URE 30. junija 1972 je bilo pri nas zaposlenih 778 ljudi (brez IE), kar je za 2 % več kot koncem polletja lani. Zaposlilo se je za 4,7 % več moških, število žensk pa se je zmanjšalo za 1,1 °/o. Šestmesečno povprečje zaposlenih je 786, kar je za 4,3 % več kot v prvem polletju lani. Ce pa to povprečje primerjamo s planiranim, ugotovimo za 0,5 % manjšo zaposlenost kot predvideva plan; to je vsekakor pozitivno v primerjavi z dvigom proizvodnje. Nadalje poglejmo, kako so se gibali osebni dohodki v polletju. V celem podjetju so povprečni mesečni neto osebni dohodki znašali 1.754.50 din, kar je za 18,4 % več kot v polletju lani in za 1 % več, kot je bilo predvideno v planu. Naj višji osebni dohodki so bili v mesecu marcu in sicer 2.077.30 din na zaposlenega. Takšen dvig je povzročilo izplačilo osebnih dohodkov iz »zaostanka« iz preteklega leta. Gibanje osebnih dohodkov po posameznih enotah se ni spremenilo. Na podlagi statističnih podatkov, s katerimi razpolagamo, lahko pogledamo gibanje osebnih dohodkov v Sloveniji in Jugoslaviji za prve štiri mesece letos: Področje I-IV. 71 Strukt. I-IV. 72 Strukt. Indeks SFRJ — skupaj 1.283 89,2 1.558 86,9 121,4 — gospodarstvo 1.244 86,5 1.508 84,1 121,2 — negospodarstvo 1.487 103,3 1.811 100,9 121,8 SRS — skupaj 1.495 103,9 1.794 100,0 120,0 — gospodarstvo 1.454 101,0 1,746 97,3 120,1 — negospodarstvo 1.731 120,3 2.068 115,3 119,5 ELAN 1.439 100 1.794 100 124,7 Nadalje naj omenimo precej ugodno gibanje zamujenih ur zaradi bolovanja. Letos je bilo v polletju izgubljenih 18,4 % ur manj kot v polletju lani, ali z drugimi besedami, letos je bolovalo povprečno 33, lani v tem času pa 40 ljudi (preračunano iz ur). Podobno gibanje je bilo tudi pri nadurah, katerih je bilo za 37,6 % manj kot lani. Delavski svet je obravnaval poslovni rezultat I. polletja «5? ' mi7' nna' hto 1 1 Na rezultat je treba gledati tako kot vsa leta, saj je naše podjetje izrazito sezonskega značaja. Prodaja proizvodov ne poteka vse leto enaikomerno, temveč se poveča proti koncu leta. Poudariti je treba, da je industrija zimsko športnih artiklov zadnjih dve leti močno nazadovala zaradi sJabih zim. Naše podjetje je tako siituacijo v lanskem letu rešilo s svojo dobro prodajo na klirinško področje in zaradi tega nismo občutili posledic tako kot druga podjetja te vrste. V letošnjem letu nimamo prodane celotne proizvodnje smuči, pa tudi Amerika ni odpoklicala cedotne naročene količine. Tudi čolnov nismo v celoti prodali. Dedno je vzrok v tem, ker smo planirali za letos večjo proizvodnjo zaradi tega, ker smo v prejšnjih letih vse razprodaji. Glavni vzrdk za to pa je uvedba davtka na čolne. Tudi Johnson motorjev ni bilo mogoče dobiti, ker je zastopnik zanje zaradi nekaterih nepravilnosti popolnoma odpovedal dobavo v Jugoslavijo. Letošnja prodaja čolnov je glode na lansko sicer večja za 40 %, vendar zllasti večji čolni niso v celoti prodani. Zaradi tega se naš prodajni oddelek z vso resnostjo prizadeva raz- širiti trgovsko mrežo z večjo propagando in intenzivnejšim kontakti-ranjem posameznih večjih kupcev. Sedanje težave se ne kažejo samo v prodaji, temveč tudi v proizvodnji. Zato je bilo potrebno delovne naloge delno tudi stornirati. Če se bo splošni razvoj nadaljeval v istem smislu 'kot sedaj, bodo lesene smuči postale že čez neikaj det neintere-santne, ker jih bodo popolnoma izpodrinile fiberglas smuči. Zato je potrebno usmeriti vse tehnične sposobnosti v ta razvoj. Na splošno je uspeh sicer zadovoljiv, čeprav smo predvidevanja ponekod prekoračili. Treba bo napeti vse sile, da prodamo čim več in dosežemo maksimalno prodajo na domačem trgu. Elan je verjetno edino podjetje te vrste, ki ni šlo po nedogični poti. Ce bi proizvajali samo smuči, bi bila orientacija sedaj dosti težja. Tako pa smo že pred leti začeli s proizvodnjo telovadnega orodja in čolnov. V plastiki sedaj pripravljamo elaborate za nove artikle. To vprašanje še ni dokončno rešeno, ker je islkanje primernih artiklov za trg in njihove zadostne količine zelo zahtevno. Cimprej je treba začeti delati na raziskavi tržišča. Poziv na solidarnostno akcijo za pomoč prizadetim v Pomurju Prejšnji mesec so bila v štirih pomurskih občinah pod vodo mnoga središča in naselja, kjer je razdiralna vodna stihija poškodovala vrsto industrijskih objektov, hiš, ulic, cest in drugih komunalnih naprav; uničevala polja in nasade in zamoč-virjala nad 40 tisoč ha kmetijskih površin. Po dosedanji oceni znaša direktna škoda v vse štirih občinah že skoraj 167 milijonov dinarjev (od tega 2/3 samo v kmetijstvu). Seveda pa v tem kratkem času še ni bilo mogoče oceniti vse škode v posameznih naseljih, po hišah, gospodarskih objektih, še zlasti pa ne izredno velike škode na nekaj tisoč kilometrih krajevnih cest in drugih komunalnih objektih. Zagotovo bo vse skupaj preseglo 20 milijonov dinarjev in to kljub temu, da so se — kot je znano — ljudje močno upirali tej slepi vodni sili, da bi obvarovali pred njo, kar se največ obvarovati da. Skoda bi lahko bila namreč še občutno večja. VSAK NAJ PRISPEVA VSAJ 2 % SVOJEGA ENOMESEČNEGA ZASLUŽKA Na pobudo mnogih delavcev iz več dleovnih organizacij in občin začenjamo solidarnostno akcijo za pomoč severovzhodni Sloveniji, predvsem Pomurju, kjer so 1 l n 1 0 n X 0 1 n ■; i q.-in. Peterman Pavel 1 0 1 1 1 i 0 0 1 0 1 X 0 i 8 5. 13. Resman Prano 0 0 0 0 1 l 0 1 0 0 1 i 5 i 9.-10. 14, Kozamernik Stane 1 SL 0 0 1 1 ,Q 1 ..1 .0 1 0 0 7-8. J.P. tudi ne spremembe norm; izjema so le izkustvene, to je podobne norme. V praksi se namreč kažejo razilike zaradi samega načina dela mod ostalimi normami in izkustvenimi normami, ki jih postavljamo na osnovi izkustev. Te norme bi bilo treba občasno preverjati in če pride do odstopanj, jih je potrebno korigirati. Plan proizvodnje ostane prav tako nespremenjen. Predlagali pa so, da bi se delavcem, ki delajo na režiji, le-ta povečal od 1,6 na 1,8. V ikolilkor bi se povečala masa osebnih dohodkov nad višjo, dovoljeno po samoupravnem sporazumu, naj bi po pravilniku odtrgali vsem enako od bruto osebnega dohodka. Za vsakokratno korigiranje osebnih dohodkov naj bi bil zadolžen odbor za vprašanja združenega dela in ne posamezne službe. Sobota: Kapitan mi je dejal, da potopi ladjo z 2000 potniki vred, če ga ne uslišim. Nedelja: Ladja z 2000 potniki je bila rešena. Bine: Ja, Tine, kaj pa je s tabo, da si tako strt in žalosten? Tine: Veš, Bine, dobil sem svoje stvari! Bine: Oh, groza, to se pravi, da nisi več moški? Tine: O, sem še vedno moški, samo danes zjutraj, ko sem prišel domov, sem dobil svoje stvari pred vrati. Bine: Tine, ti ko si plešast, ali veš, kako pridejo plešasti najhitreje do las? Bine: ??? Tine: Ce imajo luknjo v žepu! ZAHVALA Ob smrti dragega očeta REGOVC MIHAELA se vsem iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno lepo pa se zahvaljujemo sodelavcem remonta za podarjeni venec in denarno pomoč. * . . .. .... , .. žalujoči sin Miha z družino ZAHVALA Ob smrti drage mame FRANČIŠKE PETERNEL se vsem iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje, predvsem pa sodelavcem iz oddelka robničenja za poklonjeni venec in denar. Žalujoča hči Angelca Mrak in ostalo sorodstvo Potrditev kategorizacije delovnih mest Pri kategorizaciji je sodelovalo 50 ocenjevalcev, ki so bili razvrščeni v 11 delovnih enoit za razvrstitev delovnih mest v range. Na podlagi tega rangiranja so potem prišli do tipičnih mest, na/kar se je pričela sama kategorizacija delovnih mest. Pri kategorizaciji sta praktično igrali glavno vlogo stopnja izobrazbe in stopnja poslovne odgovornosti. Iz zapisnika komisije za kategorizacijo je razvidno, kako je komisija obravnavala kategorizacijo delovnih mest, za katera je prijela pripombe v času obravnave in kaiko je le ta medsebojno primerjala. Do največje spremembe je prišlo pri III. kategoriji. Nekaterim delovnim mestom pa je komisija sama, brez pismenih vlog, spremenila kategorije zaradi skladnosti z ostalimi delovnimi mesti. Na splošno je prišlo do zvišanja kategorij na račun manjšega števila zaposlenih v nižjih kategorijah, nekaj pa tudi na račun resnih zahtev po višje izobraženem strokovnem kadru. Pospešeno s item je delala tudi komisija za korekturo Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Ko bo kategorizacija potrjena, bo komisija s Pravilnikom nadaljevala, prav tako pa tudi Komisija za varstvo pri delu. Po zalključeni obravnavi pripomb na kategorizacijo delavnih mest in po sprejetih pripombah je komisija za kategorizacijo delovnih mest skupno s predsednikom odbora za gospodarjenje, predsednikom odbora za vprašanje združenega dela in predsednikom komisije za korekturo Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov sprejela sklep, da kategorizacijo delovnih mest predloži delavskemu svetu v obravnavo in potrditev. DS je kategorizacijo končno tudi sprejel. Kadri v avgustu Zaposlili so se: Jože Rozman — PK delavec — v skladišču gotovih izdelkov — iz JLA Delovno razmerje v podjetju so prekinili: Niko Prevec — P Kdelavec v pripravi lesa — v JLA, Janez Teran — elektromehanik v pomožnem obratu — sporazumno, Aleksander Pertovt — pleskar v pomožnem obratu — samovoljno, Jožef Fajfar — kovinostrugar v kovinskem oddelku — sporazumno, Boštjan Rekar — PK delavec v obratu smuči — sporazumno, Bojan Por — delavec v sedlarskem oddelku — sporazumno, Milica Brejc — PK delavka v obratu smuči — sporazumno, Rudolf Korošec — KV mizar v lesnem oddelku — sporazumno, Anton Dolar — KV mizar v lesnem oddelku — sporazumno. Elan Begunje Brest Cerknica Alples Železniki Javor Pivka KLI Logatec Jelovica Škofja Loka LIP Bled Marles Maribor Meblo Nova Gorica Savinja Celje Stol Kamnik Sinoles Šentvid Impregnacija Hoče Krasoprema Dutovlje 779 5.710 1.821 6.463 717 5.999 1.596 6.248 990 5.671 1.105 5.565 787 6.199 1.681 5.791 1.512 6.732 798 6.458 1.350 5.999 90 5.015 92 4.736 160 4.483 1.719,65 3,34 1.623,43 3,96 1.455,85 4,12 1.654,13 3,77 1.543,90 3,56 1.488,60 3,74 1.833,90 3,37 1.641,07 3,52 1.836,90 3,67 1.584,43 4,11 1.643,35 3,64 1.666,60 3,04 2.154,60 2,20 1.737,50 2,57 Sodobne pisarne v novi upravni zgradbi