Po naših občinah Videm • Agonija Haloze toursa se nadaljuje
O Stran 4
Črna kronika
Ptuj • Sojenje po umoru se nadaljuje
Z> Stran 24
■	o
: SO
■	O
: NjO>
iö i>í :o !o
Ptuj, petek, 10. aprila 2009
letnik LXII • št. 28 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
RADIOPTUJ
89,8«98.2»I04!3 www.radio-ptuj.si
GRADBENO PODJETJE GRADNJE PTUJ d.d. Dornavska cesta 6a, 2250 Ptuj
Prodaja novih stanovanj
v dveh vila blokih v Rabelčji vasi na Ptuju in v več-stanovanjskem bloku v središču Dornave.
Telefon: 02/ 787 58 00.
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Spet bomo skupaj ob domači mizi
Velikonočni prazniki cvetoče pomladi
Ta konec tedna se bodo ob domačih ognjiščih spet zbrali vsi domači, saj je pred nami praznovanje velike noči, največjega in najstarejšega krščanskega praznika, ko naj bi Kristus z vstajenjem od mrtvih odrešil svet.
Po tradiciji je na veliki petek strogi post, saj so po starem krščanskem izročilu ta dan Kristusa križali in ga mrtvega položili v grob. Na veliko soboto bodo po cerkvah, kapelah in ob vaških križih duhovniki blagoslavljali košare in cekarje z velikonočnimi jedili, ti žegni pa se lahko za-užijejo šele po nedeljski rani maši.
Tudi Klinčev križ v Dolanah (na posnetku) je v pričakovanju blagoslavljanja jedi, zato so ga pred kratkim obnovili in uredili njegovo okolico.
Velikonočna jedila, pod katerimi se bodo v naslednjih dneh šibile domače mize, pa imajo svojo simboliko, saj suho meso simboliziralo Kristusovo telo, rdeči pirhi kaplje krvi, hren predstavlja Kristusove žeblje, potica pa krono.
Prijetno praznovanje vam želimo, drage bralke in bralci! In nikar ne pretiravajte -ne pri hrani in ne pri pijači!
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ormož • Odpuščanja se nadaljujejoM Destrnik • Pukšič o aktualnem dogajanju
Nogomet • Kdo bo
prvi: igralci ali uprava? O Stran 11
»
«
Nagrada za dobro delo?
Pred meseci, ko se je začel pripravljati val odpuščanja v Carreri in so bili v tem podjetju še pripravljeni na pogovor, je bila podana informacija o odpuščanju 303 delavcev. Koliko jih je bilo odpuščenih od takrat, natančno ne ve nihče, saj se manjše skupine odpuščajo ves čas. Po neuradnih informacijah naj bi skupno dobilo odpovedi 149 zaposlenih, okrog 100 so jih odpustili ta teden, nekaj čez 50 pa naj bi jih ostalo v firmi.
Kdo so grajski norčki
Prvikrat, odkar je bil četrtič izvoljen za poslanca državnega zbora, je Franc Pukšič na Destrniku nagovoril novinarje. Pripravil je konferenco, na kateri se je dotaknil aktualnih političnih tem, predstavil svoje videnje združljivosti funkcije župan -poslanec, v svojem značilnem stilu pa je odkrito kritiziral delo Pahorjeve vlade.
V naše uredništvo smo prejeli anonimno pismo, ki govori o neznosnih odnosih v tem podjetju in o zapletih pri odpuščanju. Iz tega pisanja smo po elektronki pošti poslali kar nekaj vprašanj na vodstvo podjetja, od koder pa so nam jih po začetnem zavlačevanju vrnili z obrazložitvijo, da se sedaj ne želijo
pogovarjati o tem, ker so v tožbi z bivšimi zaposlenimi.
Zato so informacije, ki pridejo v javnost, predvsem tiste, ki jih povedo nekdanji zaposleni. Po njihovih informacijah naj bi se ta teden zgodil drugi večji val odpuščanj.
O Stran 3
Uvodni, pa tudi največji del Pukšičeve novinarske konference je bil namenjen kritiziranju dela sedanje vlade. Kot je uvodoma dejal, ta ponovno centralizira Slovenijo. »Žal, kot je bilo predvidevati, nimamo od leve vlade kaj pričakovati, razen seveda v Ljubljani, ker gre za poplačilo politične podpore pred volitvami. Preprosto ne razumem dela sedanje vlade, ne razumem pa je zato, ker se slovenski bruto domači proizvod zmanjšuje za več odstotkov, brezposelnost narašča, vsak dan ostane brez službe več sto ljudi in strokovnjaki napovedujejo, da se brezposelnost lahko poveča za več kot dvakrat. Vlada pa se ukvarja z izbrisanimi, nezdružljivostjo funkcije župan - poslanec itd.
Vlada govori o učinkovitih
in pravočasnih ukrepih, ki se v praksi kažejo drugače: januarja letos 7.600 brezposelnih, v februarju že 8.100, upad investicij za 12 odstotkov, upad uvoza za 10 odstotkov ali več kot 250 brezposelnih vsak dan,« je uvodoma povedal Pukšič, še v isti sapi pa dodal, da
tudi desnosredinska vlada Janeza Janše ni bila brez napak in da nekateri ministri niso opravili svojega dela. Ob tem je posebej izpostavil nekdanjega ministra za gospodarstvo mag. Andreja Vizjaka.
O Stran 2
www.-mojtisfe. co-m
offsettisk, sitotisk in vezenje Saso Ommeragič, Gsm: 041/635-266
Destrnik • Pukšič o aktualnem političnem dogajanju
»Videli bomo, kdo so grajski norčki
«
Prvikrat, odkar je bil četrtič izvoljen za poslanca državnega zbora, je Franc Pukšič na Destrniku nagovoril novinarje. Pripravil je konferenco, na kateri se je dotaknil aktualnih političnih tem, predstavil svoje videnje združljivosti funkcije župan - poslanec, v svojem značilnem stilu pa je odkrito kritiziral delo Pahorjeve vlade.
Uvodni, pa tudi največji del Pukšičeve novinarske konference je bil namenjen kritiziranju dela sedanje vlade. Kot je uvodoma dejal, ta ponovno centralizira Slovenijo. »Žal, kot je bilo predvidevati, nimamo od leve vlade kaj pričakovati, razen seveda v Ljubljani, ker gre za poplačilo politične podpore pred volitvami. Preprosto ne razumem dela sedanje vlade, ne razumem pa je zato, ker se slovenski bruto domači proizvod zmanjšuje za več odstotkov, brezposelnost narašča, vsak dan ostane brez službe več sto ljudi in strokovnjaki napovedujejo, da se brezposelnost lahko poveča za več kot dvakrat. Vlada pa se ukvarja z izbrisanimi, nezdružljivostjo funkcije župan -poslanec itd.
Vlada govori o učinkovitih in pravočasnih ukrepih, ki se v praksi kažejo drugače: januarja letos 7.600 brezposelnih, v februarju že 8.100, upad investicij za 12 odstotkov, upad uvoza za 10 odstotkov ali več kot 250 brezposelnih vsak dan,« je uvodoma povedal Pukšič, še v isti sapi pa dodal, da tudi desnosre-dinska vlada Janeza Janše ni bila brez napak in da nekateri mini-
stri niso opravili svojega dela. Ob tem je posebej izpostavil nekdanjega ministra za gospodarstvo mag. Andreja Vizjaka.
Niti enega ministra iz Štajerske ali Prekmurja
V svojem nagovoru pa se je Pukšič dotaknil tudi rebalansa proračuna, ki je po njegovem mnenju neaktualen. Zatrdil je, da ta očitek ne prihaja samo iz opozicije, ampak od slovenskih ekonomistov vseh barv, iz gospodarstva in tudi od poslanca SD Toneta Ropa, ki je predsednik odbora za finance v DZ. Zatrdil je, da je rebalans nesmiseln, saj so ga pripravljali teoretiki, še preden je sploh bil sprejet, pa so že razmišljali o novem.
»Prepričan sem, da besede ptujskega poslanca pri sprejemanju rebalansa niso izmišljene, ko je govoril o časih debelih krav in grajskih norčkih, samo vprašanje je, ali se zaveda, da ima nas Štajerce aktualna vlada res samo za kulake. Seveda bo kaj hitro jasno, kdo je pri sprejemanju rebalansa državnega
Uvodnik
Kaj je bolje
Ob takšnih sončnih in povrh še prazničnih dneh, kot so že tukaj in tik pred nami, nima smisla utrujati lastnih in tujih možganov z nekimi veleumnimi globokimi mislimi in zapisi. Zato bo tudi tokratni uvodnik čisto neresen; sicer je pa res, da ne pomn im, kdaj sem zadnjič lahko napisala kaj zelo resnega. Pa ne zato, ker se ne bi dogajalo kaj resnega, ampak bolj zato, ker nekateri osebki tudi v resnih situacijah znajo izpljuniti zelo hecne in celo neumne izjave. Seveda so potem, ko so njihove izjave zabeležene ali predvajane javnosti, strašno ogorčeni, ker so izpadli neresno. Ali po domače: smešno.
Izjema v tem pogledu je naš sosed Berlusconi, ki velikokrat v javnost 'tresne' s tako izjavo, da se človek mora nasmejati, pa če je prav ali ne. In se potem ne popravlja, kvečjemu kdaj pojasni, da ni bilo mišljeno žaljivo. Ni tako malo tistih, ki malega Berlusconija ocenjujejo za neumnega, neveščega in vasezagledanega. Daje narcisoiden tip, se strinjam (saj veste, narcisoidi so tisti, ki so zase prepričani, da so najlepši), da je neumen ali nevešč, pa nikakor ne; dečko je še kako nabrit in zelo dobro ve, do kakšne mere lahko spušča neumnosti v javnost, da so še sprejemljive, hkrati pa z njimi pove več, kot bi s še tako resnim govorom. Torej je čisto dovolj pameten, da ve, kako se reči streže. Veliko večje tistih, ki so tako zelo neumni, da tega ne vidijo.
Kombinacija narcisoidnosti in pameti pa sploh ni slaba življenjska popotnica. Vsekakor je veliko boljša, kot so nekatere druge; recimo kombinacija neumnosti in lepote, ki je pri nas v življenju in politiki zelo razširjena in cenjena. Pa ne bom o konkretnih imenih. Kombinacije lepote in pameti v Sloveniji itak ne priznavamo, zato ni kaj napisati. Naslednja možna je potem biti pameten in grd. Ta kombinacija ni najboljša, se pa lahko kar dobro obnese - bolj v gospodarstvu kot v politiki.
Ena najslabših je biti neumen in grd, ampak s tako kombinacijo se lahko vsaj dokaj uspešno „šlepaš" skozi življenje preko koga, ki je neumen in lep, čemur smo tudi priča v našem političnem državnem vrhu. Najslabša pa je biti neumen in še narcisoiden povrhu; s tako nesrečno kombinacijo dalje od lokalne, občinske politike ne moreš priti.
Pa ne, da ste me vzeli resno? Saj jaz se samo šalim.
Simona Meznarič
poračuna bil res grajski norček. Ce pogledamo nov načrt razvojnih programov, so štajerski projekti res ostali v njem, samo zagotavljanje sredstev za njih pa je razvlečeno na nekaj let. Verjetno zato, da bo lahko leva vlada svojemu botru v Ljubljani zgradila nogometni stadion v Stožicah in tako plačala stroške politične podpore pred volitvami. Da nas ima vlada za kulake, trdim zato, ker v sedanji vladi ni nobenega ministra iz Štajerske ali Prekmurja,« je pojasnil Pukšič.
Preveč javne uprave
Pukšič, ki je poslanec četrti mandat zapored, je govoril še o gospodarski krizi, ki je zajela Slovenijo. Prepričan je, da se vlada ukvarja z nepomembnimi temami, namesto da bi se posvetila stvarem, ki bi gospodarstvo pognale naprej. Po nje-
Poslanec državnega zbora RS in župan občine Destrnik Franc Pukšič
govem mnenju bi morala vlada za učinkovito spopadanje z recesijo zmanjšati porabo v BDP, znižati davke, vrniti preplačani DDV (likvidna sredstva podjetjem) in zagotoviti investicije
v državno infrastrukturo. Prav tako je prepričan, da je javne uprave preveč in da bi sposobne morali bolje plačati.
Zavzel se je tudi za javno objavo plač direktorjev v podjetjih, ki so v večinski lasti države, kot so na primer Telekom, NLB, Petrol in Talum, ob tem pa dodal, da bi bilo nujno potrebno sprejeti tudi zakon o izvoru premoženja.
V nekaj stavkih je predstavil tudi svoje mnenje o izbrisanih. »Verjamem, da so posamezniki, ki so se jim zgodile krivice, in te je treba popraviti. Nikakor pa ne moremo dati pravic tistim, ki so dvignili roko nad Slovenijo, da ne rečem agresorjem. Zato je treba vsak primer obravnavati posamezno,« je prepričan Pukšič, ki je ponosen, da je tudi sam z nasveti pomagal posameznikom, a le tistim, ki so z veseljem sprejeli slovensko državljanstvo.
Ob koncu novinarske konference pa je nepovezani poslanec Franc Pukšič v nekaj stavkih še postregel z razmislekom o (ne) združljivosti funkcije župan -poslanec. Kot je dejal, ni proti temu, da bi ti funkciji večje občini kot nezdružljivi opredelili v svojih statutih. Prepričan pa je, da je predpogoj sprejetje pokrajinske zakonodaje, saj da lahko le s pokrajinami odpravimo razvojne zaostanke med regijami, ki bi se ob nezdružljivosti funkcij še povečali.
»Očitek prednosti pred drugimi občinami ne zdrži, saj je za vse investicije potrebna prijava na razpise, res pa je, da smo župani poslanci aktivni, saj se zavedamo, da je sprejeto zakonodajo treba izvajati,« je dejal Pu-kšič in zaključil, da če bo vlada nadaljevala sedanji način dela, bo nekaj let pasijon Slovencev res pravo trpljenje.
Dženana Bečirovič
Sedem (ne)pomembnih dni
Zaletavanje
Nerad se zaletavam, je zadnjič dejal ameriški predsednik Oba-ma, ko so mu očitali, da se je šele po nekaj dneh oglasil s kritiko vodilnih ljudi iz ene izmed največjih ameriških bank, ki so si kljub veliki krizi in primanjkljaju, ki jim ga z milijardami dolarjev pokriva ameriška vlada, izplačali visoke nagrade. Zahteval je natančne informacije in podatke, hotel je biti vsestransko poučen, preden se je v javnosti pojavil z ostro kritiko takšnega bančniškega ravnanja. Za večino slovenskih politikov takšna zmernost in preudarnost ni ravno najbolj značilna.
Te dni poslušamo očitke predsednika slovenskih Svobodnih sindikatov Dušana Semoliča, da "politiki" hitijo z izjavami, ki vznemirjajo javnost in še dodatno slabšajo že sicer krizne razmere. Čeprav je Semolič povzdignil svoj glas predvsem zaradi "nedorečenih" in "površnih" napovedi o podaljševanju delovne dobe pri moških in ženskah na enotnih 65 let, lahko njegov odziv razumemo tudi kot širši poziv k bolj premišljenemu (in bolj usklajenemu) ravnanju, ko gre za odzivanje na sedanje gospodarske in nasploh družbene težave. Spet se nazorno kaže - kljub velikemu drugačnemu govoričenju - da so pravzaprav še edino sindikati kolikor toliko sposobni zaznavati (in odslikavati) dogajanje v »bazi« in misliti z glavo povprečnega zaposlenega človeka. Večina drugih je ujeta v različne »globalne« izračune in računice, ki so verjetno tudi točni, vendar pa - kar je najhuje - ne upoštevajo vsega tistega, kar se dogaja v realnem življenju in v čisto konkretnih okoljih in kar terja marsikdaj posebne razmisleke in
posebne rešitve. Včasih samo začasne, zasilne, z zavestnim odstopanjem od določenih načel, samo da bi prebrodili najhujše.
Zagotovo pokojninski sistem zasluži stalno spremljanje, analiziranje, če je potrebno, tudi spreminjanje in dopolnjevanje. To je zadeva prvorazrednega nacionalnega pomena in prav zaradi tega ne more biti zgolj predmet sektorskega ali kakšnega drugega parcialnega obravnavanja enega ali drugega vladnega resorja. Minister za razvoj Mitja Gaspari lahko in mora opozarjati na različne možne pasti in (nove) rešitve, vendar pa se pri tem ne sme zaletavati in »solirati« in že v začetku ogrožati nujnih zavezništev, ki še sploh niso vzpostavljena. Mitja Gaspari se preprosto ne bi smel pustiti »spro-vocirati« novinarki, ki ga je menda spraševala, kako je s podaljšanjem
delovne dobe za upokojevanje. Že to, da mora minister Gaspari dodatno pojasnjevati, kaj je pravzaprav hotel povedati, dokazuje, da izjava v zvezi z delovno dobo ni bila dovolj domišljena in da je bila sporočena ob nepravem trenutku in na nepravi način. Takšne ideje in zamisli se ne predstavljajo brez temeljitejših (in prepričljivejših) utemeljitev in v času krize, ko so ljudje že sicer nezaupljivi do posameznih, še zlasti restriktivnih rešitev.
Seveda ne mislim, da so vsi »argumenti«, s katerimi se je sindikalni Semolič spravil nad podaljševanje delovne dobe za upokojevanje, nesporni in edino pravilni. Vsekakor pa so takšni, da se jih ne da kar tako zavreči in ignorirati. In v tem je problem. Nespametno je napovedovati spremembe, še preden so znani vsi razlogi za in proti, še preden so opravljeni prvi skupni pogovori vseh socialnih partnerjev. Še nedavno tega smo v Sloveniji govorili, da sedanji pokojninski sistem funkcionira in da niso potrebne (in predvidene) kakšne posebne spremembe. Od
kod nenadni zasuk in nenadno »soliranje« posameznih vladnih mož? Ker doslej ni bilo ustreznih pojasnil, se pač logično zastavlja takšno vprašanje. Prav v času krize bi morali funkcioniranje našega pokojninskega sistema preučevati iz več zornih kotov. Ena izmed izrazitih pomanjkljivosti je zagotovo ta, da ne omogoča večje raznolikosti in več različnih možnosti pri upokojevanju. Preveč so zabrisane meje med tistimi, ki so na koncu svojih delovnih moči in so zaradi tega že sicer predmet različnih šikaniranj s strani delodajalcev, in med tistimi, ki so še pri dobri kondiciji in bi radi delali še tudi po tem, ko so že sicer godni za upokojitev. Vsekakor je med sedanjimi upokojenci veliko enih in drugih - in država bi lahko storila več, da bi bili oboji bolj zadovoljni in da se ne bi počutili odvečne. Vsekakor pa je treba preprečiti, da bi se po Slovenskem začel izraziteje širiti duh o upokojencih, ki so za družbo zgolj nadloga in (pre)ve-lik strošek za sedanjo produktivno generacijo ...
Jak Koprive
MESTNA OBČINA PTUJ
Spoštovane občanke in občani
Naj vam prihajajoči velikonočni prazniki
prinesejo veliko lepih upov o vaši lastni in naši skupni prihodnosti. Barve velikonočnih pisanic in pirhov pa naj napolnijo toplino naših domov.
Dr. Stefan CELAN, župan Mestne občine Ptnj
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Ceh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ormož • Odpuščanja se nadaljujejo
Odpoved kot nagrada za dobro delo
Pred meseci, ko se je začel pripravljati val odpuščanja v Carreri in so bili v tem podjetju še pripravljeni na pogovor, je bila podana informacija o odpuščanju 303 delavcev. Koliko jih je bilo odpuščenih od takrat, natančno ne ve nihče, saj se manjše skupine odpuščajo ves čas. Po neuradnih informacijah naj bi skupno dobilo odpovedi 149 zaposlenih, okrog 100 so jih odpustili ta teden, nekaj čez 50 pa naj bi jih ostalo v firmi.
Marjan S. še vedno težko verjame, da je ostal brez službe.
' Iu s "< členom in ■ (Uradni list RS. št. 42/02 d.o.o. i >	n -.,'. .Ir; i.
inUn/07.
z dragim odstavkom SS. člena Zakona o delovnih razmerjih v nadaljevanju ZDR) podaja dmzba CARRERA OPTYL
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI iz poslovnega razloga
po r":',:i],:u delavec brez poklica, na delovnem mestu »vodja ODS« v Termoplasti (» nadaljevanju: delavec(ka)) odpovedujemo Pogodbo o
!005 iz poslovnega razloga po prvi alinei prvega odstavka S ;a programa razreševanja presežnih dclavcev.
zaposlim, sklenjeno dne 27.12,: člena ZDR na podlagi sprejete»;
4seII?U<L? P- odpovedi poS°dbe ° »poslitvi iz poslovnega razloga pripada odpovedni rok ri ln r a^rV™ naslednji dan po vročitvi odpovedi. S potekom odpovednega roka delavcu (ki) preneha pogodba o zaposlitvi.
Obrazložitev:
drSbe	A opt^ d™ SVe'°™em ttgU SC zma,,JSl"0 Povpraševanje po izdelkih
i S " d 0	-lo^S» koncema Šalilo, kar Ja za posledico
zapL^v^e^ P™««"!" ter s tem zmanjšanje potreb po določenei številu zaposlenih v posameznih organizacijskih enotah.
nfomrebem™ ^ fro^odnJa„ f™5"* korekcijskih okvirjev m smučarskih očal, vezano
1-Cv Sc^™ ^rt, del°dTleC ^ I7 '2'2008 P°Sred0VaI
delavcev Too t k ^ 8 ^ p°s,°pta °dp0vedi poeodb 0 2aP°slitvi večjemu številu ievdu m LltZu 'T""" T T!"^ Za 1'rC,lehmje ^	njihovem
predvMenem rSn v v	^"vcev, o predvidenih kategorijah presežnih delavcev, o
«enem i oku, v katerem bo prenehala potreba po delu delavcev.
h navedenega obvestila sindikatu in svetu delavcev dražbe 2 dne 17.12.2008 je bilo razvidno da bo zaradi zgoraj navedenih poslovnih razlogov postalo nepotrebno delo za 303 dekvce
oZ^r^ff^ dmib° je bil° ^ 22'12-2008 ter se nadaljevalo dne dokon h' J' f d°,OČanj<: preSeŽnih d"avcev med «"palcem in sindikatom so Mi dokončno usklajen, dne 14.01.2009 ter potijeni s podpisanim Sporazumom o kriteri °h za doloetev presežnih delavcev v družbi CARRERA OPTVLd.o.o. Ormož.
nasledit kriteriji!10	" ^ * V ^ ' SPreje,im	"^"bijo
I	delovna usposobljenost,
2.	sprememba delovne usposoblj enosti,
3.	število odobrenih sugestij (koristnih predlogov),
4.	strokovna izobrazba,
5.	delovna doba pri delodaj alcu,
6.	delovne izkušnje na delovnem mestu,
7.	zdravstveno stanje,
8.	socialno stanje.
Ampak papirji ne lažejo, res je postal presežek.
Foto: vki
Foto: vki
V naše uredništvo smo prejeli anonimno pismo, ki govori o neznosnih odnosih v tem podjetju in o zapletih pri odpuščanju. Iz tega pisanja smo po elektronki pošti poslali kar nekaj vprašanj na vodstvo podjetja, od koder pa so nam jih po začetnem zavlačevanju vrnili z obrazložitvijo, da se sedaj ne želijo pogovarjati o tem, ker so v tožbi z bivšimi zaposlenimi.
Zato so informacije, ki pridejo v javnost, predvsem tiste, ki jih povedo nekdanji zaposleni. Po njihovih informacijah naj bi se ta teden zgodil drugi večji val odpuščanj. Potem ko so pred kratkim začeli odpuščati tudi režijske delavce, naj bi ta teden odpuščali predvsem delavce v proizvodnji. Kolikšno bo njihovo število, se le ugiba, na zloglasnem seznamu, ki je bil na začetku odpuščanj narejen, je bilo menda 269 imen. Po neuradnih informacijah pa naj bi odpuščali tudi mimo seznama, oziroma naj bi nekateri, ki so na seznamu, lahko ohranili službo.
Z dobrim delom do skupinovodja
Oglaša se nam vedno več nekdanji zaposlenih, vsak s svojo zgodbo, ki pa so si na koncu zelo podobne. Vsi so precej jezni in občutijo odpoved kot
krivico, saj so delali dobro in so bili mnenja, da bodo šli med zadnjimi s firme. Sprašujejo se celo, ali ne želijo morda vodilni firme namerno uničiti, saj v službi ostajajo delavci, ki norme niti približno niso dosegali, tisti pridni pa morajo iti. To so nam potrdili tudi skupinovod-je, ki so imeli najboljši pregled nad dogajanjem v sami proizvodnji. Oglasil se nam je tudi Marjan Š., ki se je prvič v Carreri zaposlil leta 1998. Začel je kot navaden delavec v mehanskem oddelku, vendar je že kmalu začel opravljati dela v lakirnici kot lakirec na avtomatski lakirni kabini. To je bila nagrada za dobro delo. Nato so začeli urejati večjo in modernejšo lakirnico, da bi lahko povečali količine očal. Priprave so se izvajale v času kolektivnega dopusta, ki ga je Marjan, kot zavzet delavec, preživel na delovnem mestu in je pomagal pripraviti lakirnico. Ker je dobro delal in mu je bilo delo na prvem mestu, so bili nadrejeni zadovoljni z njim in je napredoval v skupinovodja.
Leta 2002 je nepričakovano padel plan, pripoveduje Marjan Š., ki si je v tem negotovem času, ko so začeli odpuščati pogodbene delavce, poiskal drugo službo. Po nekaj mesecih se je stanje izboljšalo in vrnil se je v podjetje, ponovno kot navaden delavec, ki pa je z dobrim
delom postal spet hitro skupi-novodja. Z začetkom izdelovanja termoplastičnih očal so izbrali najboljšo ekipo za zagon nove lakirnice - termoplasti. Ta izziv je z navdušenjem sprejel in ekipo svojih sodelavcev je znal motivirati, da so mu sledili in zastavljene cilje tudi vedno dosegli.
Spremembe so se začele 2005
»Leta 2005 smo dobili novo vodjo obrata, Manjo M. B. in napovedovati so se začele večje spremembe na vseh področjih. Z njenim prihodom ni bilo več prijetnih pogojev za delo. Začeli so se izvajati najrazličnejši pritiski in šikaniranje delavcev in tudi nas, vodij osnovnih delovnih skupin, kot so nas preimenovali. Želja vodstva je bila na vodilna delovna mesta dati visoko izobražene ljudi, pri tem pa sploh niso razmišljali, kakšne posledice ima to lahko za proizvodnjo,« je povedal Marjan, ki predpisane izobrazbe ni imel, se pa je redno udeleževal vseh usposabljanj in jih tudi uspešno končal. Tistim, ki niso imeli izobrazbe, je bilo rečeno, da bodo ob delu morali opraviti šolo, vendar jim ta možnost ni bila nikoli ponujena. Kajti Marjan bi jo z veseljem sprejel, kot je povedal, ampak zdelo se mu je, da to sploh ni
bilo pomembno. »Vodstvo bi se moralo zavedati, da za izdelavo očal ni obstoječega poklica, se pravi, da se ga mora vsak naučiti, ne glede na izobrazbo. Na določene pozicije so nastavili visoko izobražene ljudi, ki sploh niso vedeli, kako poteka izdelava očal. Za primer - ko te pride visoko izobražen kader vprašat, kje imaš priponke za smučarska očala, ti je vse jasno. Verjetno večina otrok ve, da imajo smučarska očala Carrera gumico, ne pa levo in desno priponko. Kakšen je to šolani kader?«
Napredovanja obljubljena, predlogi končali v košu
Marjan Š. trdi tudi, da jim je bilo obljubljeno, da bodo napredovali po plačilnih razredih, vendar se kaj takega ni nikoli zgodilo, kljub dobrim rezultatom in doseženim ciljem. Leta 2007 je vodja obrata postal Jože Ž. Tudi z njim, kot že s predhodnico, je bil Marijan v dobrih delovnih odnosih. Naslednje leto pa se je dvignil plan, ki je bil nastavljen nad zmogljivost lakirnice. Kot je povedal Marjan, je bila kapaciteta lakirnice 6000 komadov, plan pa je bil 9000 očal na dan. »Odnosi so bili zelo napeti, že skoraj po vojaško. Ampak tudi pri tem se nisem predal. Vložil sem vso energijo, da smo z mojo izmeno opravili delo kvalitetno, a v drugih dveh izmenah je začelo škripati. Izmeti so bili zelo veliki. Sredi leta je prišla za izmenovodjo Barbara V. Ker so bile razmere kritične, se je začelo podtikanje slabih komadov, zamenjevali so kartice in jih želeli podtakniti meni. Vendar so to nekateri delavci, ki so delali v dveh izmenah, videli in povedali, kaj se v resnici dogaja. V novembru in decembru sta izmeni Romana N. in Andreja M. pridelali 2000 setov očal izmeta, pa nobeden za to ni odgovarjal. Moja izmena je bila glede kvalitete najboljša, zato so me preselili v izmeno Romana N., da izboljšam kakovost in odnose v izmeni. Delavci v tej izmeni niso bili slabi,
prav nasprotno. V zelo kratkem času smo izboljšali kvaliteto in tudi izmeta ni bilo več,« se spominja Marjan Š.
Za nagrado mu je bilo takrat obljubljeno, da bo dobil višji plačilni razred, kar pa se ni zgodilo. Čeprav je videl Bojana K. izpolnjevati obrazec, pa ta nikdar ni prispel do kadrovske službe, kar mu je menda povedala Manja M. B. na dan, ko so ga odpustili. Marjan Š. ne more verjeti, da odgovorni za nastanek izmeta niso bili kaznovani, on pa je dobil za nagrado odpoved.
S točkami se ne more strinjati
Zadnji dan so ga poklicali v kadrovsko službo in ga seznanili s tem, da ni dosegel 120 točk, kar je bila menda meja za režijske delavce. »S tem točkovanjem se nisem mogel strinjati, saj v njem ni zajeta delovna uspešnost delavca na samem delovnem mestu. Ni pa tudi zajeto točkovanje za bolniški dopust. Pri slednjem moram povedati, da je bila v podjetju največja težava bolniški dopust, posebej ko so bile delovne sobote, ki jih ni bilo malo. Bilo je veliko kratkotrajnih bolniških, s katerimi so se delavci izogibali delovnim sobotam. Za mene osebno to ni prišlo v poštev, ker ves čas v tem podjetju nisem bil niti en dan na bolniškem dopustu, čeprav sem imel zdravstvene težave. Vodstvo je namreč vse čas zagotavljalo, da če kdaj pride do odpuščanja, bodo takšni delavci prvi odpuščeni. Sedaj pa oni še veselo delajo, jaz pa ...« je razočaran Marjan.
Sicer pa je še povedal, da točkovanje, po katerem je bil ocenjen, ni bilo nikjer objavljeno. Objavljen je bil točkovnik za 81 točk, ki so jih za Marjana Š. dvignili na 120. (Te dni pa smo izvedeli, da naj bi nekatere odpustili tudi z doseženimi 126 točkami.) Pri točkah delovne usposobljenosti so ga ocenili po plačilnem razredu iz leta 2005, se pravi, da v vseh teh letih ni napredoval niti enkrat, čeprav je njegov izmenovod-ja baje pred njegovimi očmi večkrat izpolnil obrazec za povišanje plačilnega razreda. Za izobrazbo ni dobil nobene točke, kar občuti kot krivico, saj se mu je leta 2005 ponudilo to delovno mesto, ne glede na to, da ni imel zahtevane izobrazbe, in je to delo tudi ves čas opravljal. Po tem sklepa, da vodstva izobrazba sploh ni zanimala. Za sugestije tudi ni prejel nobene točke, čeprav je večkrat predlagal izboljšave, a to ni bilo nikjer zabeleženo. Zadnji dan je menda Bojana K., Jožka Ž. in Manjo M. B., ki so ga seznanili z odpovedjo, vprašal, če se zavedajo, kaj počnejo, da odpuščajo ta boljše delavce, tisti, ki delajo škodo, pa ostajajo. Odgovora na to ni dobil. Marjanu je žal, da je v podjetju pustil svoja najlepša leta, da je postavljal službo pogosto tudi pred družino.
Ker meni, da so bile pri njegovi odpovedi narejene napake, se je že obrnil na odvetnico Heleno Polič Kosi. Sicer pa bo na Delovnem sodišču na Ptuju kmalu tudi obravnava prve skupine nekdanjih delavk iz Carrere, ki so na sodišče poklicane 7. maja. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Če bi vedel, kako se bo zanj zadeva razpletla, gotovo ne bi pustil svojih najlepših let in prostega časa za temi zidovi ...
Videm • Veolia vztraja pri odpovedi
Agonija Haloze toursa se nadaljuje
V prejšnji petkovi številki smo že poročali o tem, da je podjetje Veolia Transport odpovedalo pogodbo svojemu podizvajalcu Haloze toursu oz. Jožici Cafuta, s. p., za prevoze šolskih otrok zaradi krivdnih razlogov. Kljub temu so zaposleni v Haloze toursu prevoze otrok še opravljali do petka, ko jim je to prepovedal prometni inšpektor. Od ponedeljka naprej so tako avtobusi omenjenega videmskega podjetja mirovali, vendar se vsa zgodba na tej točki očitno ne bo ustavila.
V ponedeljek dopoldne, pričakujoč pisno odločbo prometnega inšpektorja Igorja Jevšovarja, je vodstvo Haloze toursa sklicalo krizni posvet vseh zaposlenih. Prokurist Janez Cafuta je povedal, da se bo, glede na situacijo, morala večina šoferjev pač prijaviti na Zavodu za zaposlovanje, saj dela ni oziroma ga je veliko premalo za šest redno zaposlenih šoferjev in štiri, ki imajo pogodbo o zaposlitvi. Z izgubo šolskih prevozov je namreč to videmsko podjetje s sedežem v Dravcih izgubilo 80 odstotkov dela in prihodkov, kar pa še ni vse; Cafutove namreč pestijo tudi veliki krediti, ki so jih najeli za sodoben vozni park, in to ravno zaradi petletne podpisane pogodbe z Veolio za opravljanje šolskih prevozov, ki je bila podpisana lani junija in naj bi torej pogodbenikom zagotavljala delo do leta 2013.
Če ne bo dela v kratkem, sledi stečaj
Janez Cafuta je zaradi odpovedi pogodbe besen in išče razloge, zakaj se je to zgodilo; po njegovem prepri-
čanju namreč nikakor ne gre za tako hude prekrške, ki bi Veolii dajali možnost, da jim v enem dnevu odpove pogodbo, pač pa meni, da so razlogi povsem drugje: »Ali ni žalostno, da danes sodoben vozni park, ki ga ima naše podjetje, stoji, nekvalitetni avtobusi pa vozijo?!«
V reševanje rešitev iz kon-fliktne situacije se je sicer vključilo tudi občinsko vodstvo. Župan Friderik Bračič je tako že minuli petek sklical sestanek, kjer so vsi vpleteni, tako predstavnik Veolie Beno Majhenič kot Janez Cafuta in vodstvo videmske OŠ, poskušali najti kompromis. Cafuta pa je glede dogovorjenega na tem sestanku hudo skeptičen: »Majhenič je povedal, da Veolia ostaja pri svoji odločitvi, da pa lahko na njihovega odvetnika, ki jih zastopa v tej zadevi, naslovimo vlogo in se potem morda okoli 20. aprila srečamo, če mu bodo službene obveznosti to dovoljevale. Takšna obljuba je na zelo trhlih nogah, ne zagotavlja ničesar, za naše podjetje pa je vsak dan brez dela korak v brezno. Itak je junija tudi konec šolskih prevozov in če ne začnemo delati čim prej, bo sledil stečaj, brez dvoma!«
Kaj točno bodo naredili in
kako bodo ukrepali, zakonca Cafuta še ne vesta natančno; zoper odločbo prometne inšpekcije se po njunih besedah ne moreta pritožiti, zelo verjetno pa bo sledilo pravda-nje z Veolio, ki pa lahko traja tudi več let. Še prej pa bodo, kot napoveduje Jožica Cafuta, iz voznega parka odjavili štiri ali pet avtobusov. Cafutovi so sicer prva dva avtobusa nabavili leta 2005 prav za potrebe šolskih linij, potem pa so ob novi, petletni pogodbi avtopark širili: »Če ne bi bilo te pogodbe, tega ne bi storili, saj ne bi bilo smiselno!«
Veolia vztraja, da je šlo za prehude in ponavljajoče kršitve
Odpoved pogodbe o opravljanju šolskih prevozov v vseh treh občinah, kjer jih je Haloze tours v skladu s podpisano pogodbo opravljalo (gre za občine Videm, Majšperk in Starše), je v skladu s pooblastilom direktorja Veolie Boja Karlssona Cafutovim poslal odvetnik Nenad Zečevic. V razlagi odpovedi je zapisano, da se pogodba odpoveduje zaradi nespoštovanja sklenjenih pogodbenih določil ter težjih in ponavljajočih se
Zakonca Janez in Jožica Cafuta rešujeta, kar se rešiti da; toda če ne bo šolskih prevozov, bo podjetje ob 80 odstotkov poslov in prihodkov, zaposleni pa na Zavodu za zaposlovanje.
lažjih kršitev pogodbenih določil; 14. januarja so se zaradi kršitev sestali z vodstvom Haloze toursa in jih opozorili na številne pritožbe, ki so se nanašale predvsem na nespoštovanje cestnoprome-tnih predpisov in na izvajanje prevozov z drugačnimi vozili, kot je bilo dogovorjeno. Nadalje v razlagi odpovedi piše še, da so se tovrstne kršitve
Cirkulane • Živahno v ŠRC Šumica
Mladi pohodniki spoznavali Mustrovo pot
Zadnjo soboto v marcu je bilo v športno-rekreativnem centru Šumica, ki ga je v osrčju Cirkulan že pred nekaj letu uredil lastnik Voglar, zelo živahno od jutra do poznega popoldneva. Kar 300 mladih pohodnikov iz več planinskih društev Podravja in Pomurja se je namreč odločilo prehoditi znano Mustrovo pot in se nato še pozabavati v Šumici.
Pohod po sedemkilometr-ski poti, na kateri je šest kontrolnih točk, je organiziralo
Planinsko društvo (PD) Cirkulane po vodstvom Ivana Zupaniča, udeležili pa so se
SRC Sumica je izhodišče in zaključek Mustrove pohodniške poti; okrog 300 najmlajših pohodnikov pa so zadnjo marčevsko soboto vsaj toliko kot sam pohod navdušile številne igre v naravi, ki so si jih privoščili ob etnografskem muzeju v športnem centru.
ga člani mladinskih odsekov planinskih društev iz Frama, Kozjaka, Hakla, Gornje Radgone, Murske Sobote in Cir-kulan skupaj s svojimi mentorji, spremljalo pa jih je tudi nekaj staršev. Otroci so bili nad potjo navdušeni, še veliko bolj pa nad družabnimi igrami, ki so si jih lahko privoščili na cilju v centru Šu-mica. Poleg balinanja in iger z žogo je največ zanimanja in gneče poželo vzpenjanje in spuščanje po strmem blatnem hribu s pomočjo vrvi.
Sicer pa je večina mladih udeležencev z zanimanjem spremljala tudi predstavitev znanega domačega ustvarjalca, po rodu iz Cirkulan, Mikija Mustra, avtorja likov, kot so Zvitorepec, Trdonja
in Lakotnik, ki jo je pripravil lastnik ŠRC Šumica Milan Voglar: »Poleg krajše predstavitve sem postavil tudi majhno razstavo nekaj njegovih del, saj se mi zdi zelo škoda, da bi takšen ustvarjalec utonil v pozabo. Da se ohranijo njegova zanimiva dela in njegovo ime, smo po Mustru poimenovali tudi pot, ki je primerna tako za občasne ljubiteljske kot tiste bolj zagrete in redne pohodnike in planince,« je povedal Voglar, ki s prihodom pomladi in toplejšega vremena načrtuje in se dogovarja za še več tovrstnih pohodov po Mustrovi poti in druženja v rekreativnem centru Šumica.
SM
še nadaljevale, saj je vodstvo Veolie prejemalo pritožbe s strani OŠ Videm (zaradi trpa-nja otrok v vozila in opravljanje prevozov s kombiji namesto z avtobusi), sledila je še pripomba s strani OŠ Starše, kjer se prevoz spet ni opravil z avtobusom, ampak z mini-busi, marca pa je prišla še pripomba s strani OŠ Leskovec, češ da so se v Haloze toursu mimo pogodbe samostojno dogovarjali za spremembe tras prevozov in število voženj. Odločbo o odpovedi pogodbe Zečevic v imenu Veolie zaključuje tako: »Ker kljub mnogim pozivom našega mandanta niste prenehali s kršitvami, Vam posledično naš mandant ne more več zaupati varnosti naših otrok in potnikov. Zato je našemu mandantu preostala skrajna možnost - odpoved pogodbe o poslovnem sodelovanju!«
Cafutovi so po drugi strani prepričani, da gre za pre-napihovanje, saj kršitve niti približno naj ne bi bile tako velike, kot se skuša prikazati. Kot je povedal Janez Cafuta, so bili vsi šoferji že nekaj mesecev pod hudim pritiskom, saj naj bi jih vzela pod drobnogled policija in jih kaznovala za vsako malenkost; ker pač niso mogli najti napak na sodobnih vozilih, naj bi jih iskali v prometnih in drugih prekrških.
Bistvena težava pa je pravzaprav še drugje, v sami pogodbi med Veolio in Jožico Cafuta, s. p., ki naj bi bila spisana »mačehovsko« in v kateri naj sploh ne bi bilo definirano, kaj je težji in kaj lažji prekršek. Tako je bilo s strani Haloze toursa slišati, da naj bi med težje prekrške spadalo dejstvo, da je šofer Haloze toursa enkrat zaradi stiske s časom v kombi za osem oseb »stlačil« 11 učencev. Informacija s strani Veolie, kjer pravi-
jo, da so se prvič odločili za odpoved pogodbe s katerimkoli svojim podizvajalcem, pa je drugačna; češ da naj bi se dogajalo, da so šoferji v vozilih s 16 sedeži vozili tudi po 25 otrok in da naj bi v kombi-je namestili celo vrtne stole, kar naj bi bilo dokazano z zapisnikom policije.
Občinski svet z županom daje podporo domačemu prevozniku
Kaj je res in kaj ne, si bosta obe vpleteni strani sicer lahko dokazovali na sodišču, če bo do tožbe s Haloze toursa oz. Jožice Cafuta zoper Veolio (sploh) prišlo. Trenutno pa Cafutova iščeta poti, kako rešiti podjetje pred zanesljivim stečajem; najbolje bi seveda bilo, če bi se vsaj začasno pogodba z Veolio obnovila oziroma bi Veolia svojemu pogodbenemu podizvajalcu še omogočila opravljati prevoze do izteka letošnje pogodbe z občino Videm. To bi se sicer moralo zgoditi čim prej. Občina Videm je z Veolio namreč podpisala le enoletno pogodbo, zato bo kmalu objavljen nov razpis.
Podporo domačemu prevozniku so na seji podali tudi občinski svetniki, prav tako župan in vsi skupaj so na Veo-lio že poslali dopis z željo, da naj se Haloze toursu vseeno omogoči do izteka enoletne pogodbe še opravljati šolske prevoze. Tako svetniki kot župan se sicer zavedajo, da (uradnega) vpliva na odločitev Veolie nimajo, upajo pa, da bo kaj štelo njihovo mnenje in podpora domačemu podjetniku, ki navsezadnje daje kruh lepemu številu domačinov.
SM
Foto: SM
F
vlv
Ptuj • Projekt Ljudske univerze za starejše
Dedki in babice bodo odslej surfali po internetu
Projekt Stari starši in vnuki, ki je konec lanskega leta zaživel na Ptuju, dobiva vedno večje razsežnosti. Gre za novost v našem prostoru, namen pa je promocija in razvoj digitalne pismenosti med starejšo populacijo.
Novembra lani se je Ljudska univerza Ptuj vključila v projekt partnerstva Stari starši in vnuki, kjer sodeluje kot vodilni partner.
Namen projekta je promocija in razvoj digitalne pismenosti med populacijo, starejšo od 55 let, potekal pa bo tri leta. »V tem času smo si zastavili cilj usposobiti za mentorje 30 dijakov - vnukov in 60 udeležencev - starih staršev. Glavni cilj projekta je spodbuditi proces vključevanja lokalnih interesnih skupin v izobraževalne dejavnosti, namenjene razvoju digitalne pismenosti odraslih, ki starejšim od 55 let omogoča, da postanejo polnopravni člani digitalne družbe,« je pojasnil Dušan Šilak, eden izmed koordinatorjev projekta.
Čeprav je v svojem osnutku izobraževanje namenjeno osebam, starejšim od 55 let,
Dušan Šilak, koordinator projekta Stari starši in vnuki.
pa so med najpomembnejšimi izvajalci dijaki. Ti namreč v vlogi prostovoljnih »digitalnih mentorjev« starejše učijo brskanja po internetu in uporabe elektronske pošte ter jim na ta način pomagajo prevzeti aktivno vlogo v funkcionalni pismenosti. »K sode-
lovanju smo najprej povabili Gimnazijo Ptuj, kjer smo naleteli na odličen odziv pri dijakih in tudi pri ravnateljici in profesorjih. Povabili smo 'stare starše1, člane Univerze za tretje življenjsko obdobje Ptuj, člane društva Optimist Ptuj in tudi vse tiste, ki si že-
Ljudska univerza Ptuj izvaja kopico programov in delavnic, namenjenih starejši populaciji. Projekt Stari starši in vnuki so začeli izvajati konec lanskega leta.
lijo tovrstnega izobraževanja. Povpraševanje po tovrstnih znanjih je med starejšo populacijo v vidnem porastu,« še dodaja Šilak.
Na ta način dijaki prenašajo znanja s področja infor-macijsko-komunikacijskih tehnologij na starejše in jim s tem omogočajo prepoznavanje pomena in prednosti, ki jih prinašajo nove tehnologije. Srečanja potekajo v računalniški učilnici ter središču za samostojno učenje v prostorih Ljudske univerze Ptuj, in sicer štirikrat tedensko po dve šolski uri. Tečaji, ki jih vodijo »vnuki«, so kratki in individualnega značaja -en vnuk poučuje do dva stara starejša - nadaljnje dejavnosti, ki jih stari starši izvajajo v ustrezni učilnici na LU Ptuj, pa so zasnovane tako, da lahko udeleženci samostojno ali ob ustrezni pomoči napredujejo po lastnem ritmu.
»Že sedaj smo opazili, da sodelovanje odlično poteka in prepričani smo, da bo obrodilo bogate sadove, tako pri prenosu znanj kakor tudi pri sodelovanju in medgeneracij-skem razumevanju. Obenem pa si želimo z inovativnim pristopom sodelovati z ostalimi konzorcijskimi partnerji iz različnih delov Slovenije in s tem zagotoviti enotno metodo implementacije,« je še pojasnil Šilak.
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Foto: DB
Kidričevo • Spomin na žrtve taborišča Sterntal
Kajn, kje je tvoj brat - kaj si storil?
V župniji svete Družine Kidričevo so v nedeljo, 28. marca, že tretje leto zapored pripravili molitev križevega pota in mašo za žrtve povojnega taborišča Šterntal. Spominsko slovesnost, ki je potekala pod starozaveznim svetopisemskim geslom Kajn, kje je tvoj brat - kaj si storil? je vodil mariborski nadškof metropolit dr. Franc Kramberger.
Foto: M. Ozmec
Ob pričetku spominske molitve v Kidričevem sta okoli 150 udeležencev nagovorila (z desne) kidričevski župnik Anton Pačnik in nadškof metropolit dr. Franc Kramberger, ki je nato vodil križev pot; levo hajdinski župnik Marjan Fesel.
Pred spominsko molitvijo križevega pota, ki se ga je v deževnem vremenu udeležilo okoli 150 domačinov in drugih vernikov, je pred cerkvijo sv. Družine v Kidričevem zapel moški pevski zbor Certus iz Maribora pod vodstvom umetniškega vodje Francija Divjaka. Po uvodnem pozdravu kidričevskega župnika, monsignorja Antona Pač-nika, je udeležence verske spominske slovesnosti nagovoril še mariborski nadškof metropolit dr. Franc Kramberger, ki je nato vodil križev pot okrog cerkve. Ob vseh štirinajstih postajah križevega pota je odlomke iz Šterntal-skega križevega pota, ki ga je
po dokumentarnih pričevanjih spisal gvardijan ptujsko-gorskega minoritskega samostana pater Janez Šamperl, prebiral pesnik in gledališki igralec Tone Kuntner.
V drugem delu nedeljske spominske slovesnosti so za vse žrtve in storilce medvojnega in povojnega nasilja v štern-talskem taborišču pripravili še mašno daritev, ki jo je prav tako vodil nadškof metropolit dr.Franc Kramberger, s petjem pa so spominsko mašo popestrili še pevke in pevci mešanega pevskega zbora župnije sv. Petra in Pavla iz Ptuja pod vodstvom Uroša Sagadina ter solist mariborske opere Emil Baronik.
-OM
Komentiramo
Ministrovo klečeplazenje pred Evropo
Tudi veliki ljudje se lahko zmotijo ali postanejo zapisane teorije neaktualne ali prenehajo veljati po določenem času. Vseeno, kako gledamo, ampak zagotovo ne drži več rek Ivana Cankarja, da si slovenski narod piše sodbo sam, ali pa recimo, da delno še drži. Zagotovo lahko rečemo, da slovenskemu narodu piše sodbo vlada. Ne vem, če drži, daje slovenski narod narod hlapcev, zagotovo pa to drži za slovensko vlado, vsaj v primeru spremembe vinjetnega sistema.
Vinjetni sistem v naši državi naj bi bil domnevno diskri-minatoren do tranzitnih uporabnikov slovenskih avtocest. Zaradi tega naj bi evropska komisija zamrznila evropska kohezijska sredstva za izgradnjo avtocestnega odseka Slivni-ca-Draženci v višini 38 milijonov evrov, kar sploh ne drži.
Res je, da je 30. oktobra lani direktor Generalnega direk-torata za regionalno politiko pri evropski komisiji Alejandro Checchi Lang na Službo vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko naslovil pismo, v katerem je obvestil Slovenijo, da pričakuje natančen časovni načrt cestninjenja z jasno opredeljenimi dejavnostmi. Torej za umik prekinitve obravnavanja vloge za sofinanciranje avtocestnega odseka Slivnica-Draženci in ne za zamrznitev sredstev bi bil dovolj jasen odgovor Slovenije. Kot je zapisal mag. Matej Avbelj v Pravni praksi januarja letos, slovenski vinjetni sistem ni neposredno diskriminatoren na podlagi državljanstva, saj je cena vinjete za vse enaka, kar priznava tudi komisija, ki pa hkrati zatrjuje, da je sistem neupravičen do tujih državljanov ali rezidentov zaradi nesorazmernih cestnin za tranzit ali kratkotrajno uporabo cestne infrastrukture.
Da navedbe držijo, je potrdil tudi minister dr. Patrick Vla-čič sam, ko je lani oktobra v izjavi za eno slovenskih televizij dejal: "Komisija ni tista, ki ocenjuje, ali je nekaj v skladu s predpisi Evropske unije ali ne. Sodišče je tisto, ki ocenjuje, ali je nek ukrep v skladu ali ni v skladu s pravili Evropske unije ..." in kljub tej izjavi je klonil.
In konec marca je slovenska vlada sprejela sklep, da poslancem predlaga, da v Državnem zboru spremenijo Zakon o javnih cestah tako, da se ukine prodaja polletnih vinjet in da se uvedejo kratkotrajne, 7-dnevne vinjete. Seveda je vlada tudi primerno "zasolila" ceno letne vinjete, ki bo po novem znašala 95 evrov, cena 7-dnevne naj bi znašala 15 evrov. Po besedah ministra gre za gospodarno odločitev in da je za Slo-venijopomembno, da se izboljša javno finančna slika s sprostitvijo sredstev iz kohezijskega sklada in v času oteženih gospodarskih razmer nikakor ne želi, da se ogrozi turistična sezona, saj Slovenija želi ostati turistična država.
Vsekakor je pozabil, da je vlada s tem sklepom plačevanje kreditov za avtoceste preložila na lastne državljane in tako omogočila tujim državljanom, da bodo lahko ceneje potovali skozi Slovenijo in na poti skozi Slovenijo bodo pojedli konzervo, ki so jo pripeljali zraven iz lastne države. Pametna odločitev in tako bomo Slovenci spet lahko ponosni na lastno vlado, ki je tako dobra, da bomo lahko rekli, da smo v samem evropskem vrhu, saj bo slovenska letna vinjeta med najdražjimi v Evropi. Na primer v sosednji Avstriji cena vinjete znaša 74 evrov, na Češkem 36 evrov, na Slovaškem 36 evrov in v Švici 26evrov. In res je vlada upoštevala, da smo v gospodarski krizi in res 72,7 odstotna podražitev vinjete za nekoga, ki ima 400 evrov plače, res ni veliko. Prav smešno in še bolj smešno vse skupaj postane, če pogledamo sosednjo Avstrijo, kjer vinjeta za uporabo 2.000 km avtocest stane 74 evrov. Slovenci pa lahko uporabljamo za 95 evrov dobrih 472 km avtocest in še te so vedno v sanaciji. Letno nas bo torej stala vožnja po kilometru slovenske avtoceste 20 centov, kar je približno petkrat več kot Avstrijce.
Zelo dobra pogruntavščina za vlado so 7-dnevne vinjete, dobro so preračunali, kajti če se bomo poleti odpravili na dopust na slovensko Obalo za sedem dni, bomo za vinjete odšteli 30 evrov, saj če vzamemo sedemdnevno turistično de-stinacijo, se vračamo osmi dan in nam vinjeta več ne velja, torej bomo za pot domov kupili novo.
Še bolj podcenjevalno za Slovenijo je dejstvo, da naj bi v pogovoru s slovenskim ministrom evropski komisar Antoni-jev Tajanijev izjavil, da je cena slovenske 7-dnevne vinjete še vedno previsoka. Lepo vas prosim, kdo se potem iz koga norčuje. Okrog cen vinjet so najbolj glasni sosedi. Če pogledamo Hrvaško. Enosmerna vožnja po hrvaških avtocestah do Splita stane 17,63 evra, do Zadra 11,12 evra, do Šibenika 14,51 evra in iz Maribora do Dubrovnika kar 31,05 evra. Če se peljemo iz Ljubljane v Firence nas bo enosmerna vožnja po avtocesti stala 20,40 evra, do Genove skupaj s predorom 49,80 evra. Vožnja po avtocestah naše severne sosede tudi ni poceni, saj boste za enosmerno vožnjo do Innsbrucka skupaj s predorom plačali 17,70 evra, do Kapruna 17,20 evra in do Linza 17,90 evra. Torej cene vožnje v obe smeri znašajo od dobrih 22 evrov do skoraj 100 evrov.
Najbolj enostavno je povišati davke lastnim državljanom in biti veliki heroj pred Evropo, samo kako dolgo, saj si marsikateri Slovenec ne bo mogel privoščiti letne vinjete in to pomeni, da se bo ponovno poslabšala prometna varnost, saj bodo tako vozniki prisiljeni uporabljati ostale ceste. Avtoceste pa bomo tako prepustili tovornjakarjem, da nam uničijo še te, saj v glavnem so državne ceste uničene in večino teh je uničil tranzit zaradi „kupčkanja" med politiki in gradbinci, kar je imelo za posledico, da smo avtocestni križ dobili z dvajsetletno zamudo. Skratka, sramota in ministri brez hrbtenice zagotovo negativno vplivajo na nacionalni ponos in po takih dejanjih nas je res lahko strah, da se bomo Slovenci kot majhen narod kaj hitro izgubili v veliki množici evropskih narodov.
Zmago Šalamun
Majšperk • Prostori nekdanje TVI spet zaživeli
Odprli prvi muzej in galerijo
V prostorih nekdanje Tovarne volnenih izdelkov v Majšperku so v petek, 3. aprila, odprli muzej gobelinov in volne ter razstavno galerijo.
Prvi muzej v občini Majšperk, ki so ga uredili delavci podjetja Albin Promotion s pomočjo Lokalne akcijske skupine Haloze in sredstev Evropske unije, je domačinom in gostom, med njimi je bil tudi poslanec državnega zbora Branko Marinič, v kratkem predstavila avtorica idejnega koncepta Anita Kokol. Njen partner Albin Brencl, sicer lastnik podjetja Albin Promotion, je poudaril, da je bilo odprtje muzeja volne in gobelinov njihova večletna želja, saj si že vrsto let prizadevajo, da bi Majšperku in temu območju Haloz dodali tudi turistični utrip.
»Veseli me, da v času, ko vsi več ali manj zapirajo, mi odpiramo. Vse, kar je razstavljeno v tem muzeju, smo vzeli iz nekdanjih proizvodnih prostorov majšperške tovarne, ki je imela v širšem prostoru velik ugled. Vsi so vedeli za majšperški 'kamgarn' in maj-šperško volno. Nekaj delovnih strojev in pripomočkov nekdanje tovarne smo obnovili in olepšali ter predstavili tudi drugim, zato ima dogodek nedvomno tudi kulturni pomen.
Zdi se mi pomembno, da za vse to nismo porabili niti ene delovne ure tujih izvajalcev; vse, kar vidite, je delo naših delavcev, sicer pa nam je uspelo povezati naše delo s kulturo in ustvarjalno umetnostjo. V prostoru ob muzeju smo namreč uredili galerijo umetnosti, kjer sedaj razstavljajo svoja dela domači likovni umetniki, sicer pa bomo v njej zagotovo pripravili še kakšno zanimivo razstavo,« je dejal Brencl.
Pomembne pridobitve za kraj in celotno občino je bila posebej vesela županja občine Majšperk dr. Darinka Fa-kin, ki je ob čestitki in zahvali zanjo poudarila: »Za takšen projekt je bil zagotovo potreben velik pogum in energija, ki sta se v tem primeru znašla na pravem mestu. Žal teks-
Foto: M. Ozmec
V muzeju volne in gobelinov so med drugim predstavili, kako so včasih volno izdelovali ročno, z vre-teni ali kolovrati.
tilne industrije v Sloveniji ni več veliko, del tega, kar je v Majšperku od nje ostalo, pa je po zaslugi podjetja Albin Promotion sedaj ohranjeno v tem muzeju, v spomin vsem zanamcem. Ponosni smo na to, saj gre za prvi muzej v naši občini in prepričana sem, da bo pritegnil k ogledu tudi obiskovalce od drugod.«
O pomenu muzeja za kulturni razvoj kraja in širše okolice je razmišljal akademski slikar Dušan Fišer, ki je spomnil, da je muzej za javnost odprta stalna ustanova v službi družbe, ustanova, ki zbira, dokumentira, hrani in razstavlja, zato je zagotovo pomemben za ohranjanje lokalne zgodovine ter kulturnega razvoja tega kraja, izrazil pa je tudi upanje, da je to začetek neke zgodbe, za katero želijo, da bi zaživela in dosegla svoj namen.
Da bi izpostavili še druge lokalne značilnosti, predvsem pa ustvarjalnost domačinov, so s pomočjo domačega likovnega ustvarjalca Branka Gajšta in akademskega slikarja Dušana Fišerja v pro-
storu tik ob muzeju uredili tudi razstavno galerijo, kjer so že ob svečanem odprtju predstavili svoja dela domači likovni ustvarjalci. Kot je povedal Branko Gajšt, se je povabilu k sodelovanju odzvalo 10 slikarjev od skupaj sedemnajstih, ki so svoje motive iskali med haloškimi griči ter ob reki Dravinji na likovni koloniji Majšperk 2008. Poleg Branka Gajšta so na prvi razstavi v novi galeriji svoja likovna dela predstavili še Bogomir Jurtela, Miran Cafuta, Igor Dacinger, Metka Tadič, Saša Murko, Zvonko Mesarič, Ana Krajnc, Bernarda Paj in Kristina Kolar.
Muzej volne in gobelinov sta s prerezom vrvice odprla majšperška županja dr. Darinka Fakin in Albin Brencl, razstavno galerijo ob njem pa slikar Branko Gajšt. Slovesen dogodek ob pomembni pridobitvi so kulturno popestrile ljudske pevke iz Stoperc, po odprtju pa so si obe pomembni pridobitvi udeleženci slovesnosti tudi z zanimanjem ogledali. Naj dodamo, da je podjetje Albin
Foto: M. Ozmec
Tik ob muzeju so odprli razstavno galerijo, v kateri so svoja dela prvi predstavili domači likovni ustvarjalci.
Promotion s tem projektom pod naslovom Etnološka dediščina Haloz, ki je ocenjen na okoli 58.000 evrov, uspelo na razpisu evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. S tem so si zagotovili sofinanciranje v višini dobrih 19.000 evrov.
Svoj prispevek k bogatenju turistične ponudbe na tem območju Haloz pa bodo v podjetju Albin Promotion prav kmalu dodali na letos že 4. Mednarodnem glasbenem sejmu, ki bo tokrat potekal od četrtka, 7., do vključno nedelje, 10. maja. V lanskem letu so razširjenemu sejmu dodali rokodelsko tržnico, s čimer želijo poudariti bogato etnografsko dediščino tega območja, saj se na njej predstavljajo turistična društva in negovalci domače obrti. Letos pa bodo ob tem štiridnevno sejemsko dogajanje popestrili še s sodelovanjem osnovnošolske in srednješolske mladine, saj pripravljajo za mlade v četrtek in petek razne delavnice in predavanja, na katerih bodo lahko spoznavali glasbila, nanje pa se bodo lahko učili tudi igrati.
Mladim ponujajo tudi priložnost, da se s svojimi glasbenimi skupinami predstavijo na festivalskem odru, tudi letos bodo izvedli tekmovanje za Naj ročk skupino, najboljšim pa bodo omogočili tudi snemanje v studiu. Celotno sejemsko dogajanje bo potekalo na več lokacijah. V dvorani se bodo predstavili izdelovalci glasbene opreme, medtem ko se bodo na odru odvijala predavanja in predstave. V manjšem šotoru se bodo predstavljali izdelovalci domače obrti in turistična društva, v velikem šotoru bodo koncerti popularnih skupin, medtem ko bo zunaj na prostem vso dogajanje popestril velik zabaviščni park, poleg tega pa pripravljajo še pester program obsejemskih prireditev.
M. Ozmec
Od tod in tam
Ptuj • Rdeči noski v bolnišnici
Foto: Črtomir Goznik
Po prvem obisku v jeseni 2007 so klovni zdravniki, člani Društva za pomoč trpečim in bolnim, ki praznuje peto leto delovanja v slovenskih bolnišnicah, konec marca ponovno obiskali otroški oddelek ptujske bolnišnice. Društvo si je zadalo cilj zagotoviti zabavno oskrbo v vseh slovenskih bolnišnicah. V petih letih delovanja so opravili že 418 klovnovskih vizit, ki so razvedrile več kot 20 tisoč bolnikov v celi Sloveniji. Rdeči noski akcijo nadaljujejo tudi letos v dobro otrok in njihovih staršev, ki po novi zakonodaji, ta velja od 1. januarja, lahko 24 ur sobivajo pri otroku do dopolnjenega petega leta starosti, če se ta zdravi v bolnišnici, je povedal predstojnik otroškega oddelka ptujske bolnišnice Andrej Levanič. »Upam, da se bodo takšne akcije nadaljevale tudi v bodoče, saj zagotovo prispevajo k prijaznejši bolnišnični obravnavi,« je še dodal.
MG
Ptuj • Občinsko preverjanje ekip prve pomoči osnovnih šol
Foto: Črtomir Goznik
V veliki dvorani gasilskega doma na Ptuju je bilo 3. aprila občinsko preverjanje ekip prve pomoči osnovnih šol, ki ga je organiziralo Območno združenje Rdečega križa Ptuj. Sodelovalo je 12 ekip, najboljše znanje je pokazala ekipa OŠ Breg, ki se bo udeležila regijskega preverjanja ekip prve pomoči, ki bo 16. aprila na Ptuju. Udeležilo se ga bo pet ekip, ob ptujski še ekipe iz Maribora, Lenarta, Ormoža in Slovenske Bistrice. Tekmovanje bo potekalo pri OŠ Mladika. Kot je povedala sekretarka OO RK Ptuj Marjana Cafuta, so se tekmovanja ekip prve pomoči osnovnih šol pričela pred tremi leti kot neka oblika vzpostavljanja baze za ptujsko člansko ekipo (na fotografiji med pripravami na lansko evropsko tekmovanje), ki je v preteklih letih uspešno tekmovala na državnih in evropskih tekmovanjih.
MG
Maribor • Velikonočna razstava lesarjev
Foto: Črtomir Goznik
V okviru projektnih dni Lesarske šole Maribor, ki jo obiskujejo tudi dijaki s Ptujskega in širše okolice, so te dni odprli tudi razstavo velikonočnih jajc. Izdelali so tudi zanimive rezbarije v obliki jajc, ki so jih postavili v okvire slik, s katerimi lahko domiselno opremimo svoja stanovanja, izkazali pa so še z drugimi izdelki za opremo doma, posteljami, omarami in mizicami.
MG
Podlehnik • Ob robu zbora krajanov
Doktorat iz mrliške vežice?
Konec minulega tedna je podlehniški župan Marko Maučič izpolnil eno od obljub, ki jih je dal ob izvolitvi za župana; sklical je namreč zbor občanov in zbranim predstavil delo občine v minulih dveh letih.
Razen cestne problematike, ki je precej podobna v vseh haloških občinah, v Pod-lehniku je pač k temu dodana še načrtovana avtocesta, se na zboru ni dogajalo nič pretresljivega ali novega. Nekaj nejevolje je povzročil sicer še vedno nepotrjen prostorski načrt občine, s čimer se dajejo prav vse slovenske občine in zaradi česar je ustavljeno izdajanje novih gradbenih dovoljenj, to pa je bilo pravzaprav tudi vse omembe vrednega.
Čeprav se površnemu opazovalcu lahko dozdeva, da se v občini Podlehnik v pričakovanju gradnje avtoceste ne dogaja nič, da vse spi, vendarle ni čisto tako. Resnici na ljubo je treba povedati, da sta bila dva daleč največja projekta, vodovod in večnamenska dvorana, res izvedena že v obeh mandatih bivšega župana, ki je za popotnico novemu vodstvu zapustil težko malho kreditov (trenutno še vedno znašajo dober milijon evrov), pa vendarle novi občinski svet z županom na čelu vseeno ves čas nekaj ustvarja.
Podlehniški župan Marko Maučič ima odprtih »več front«; kadar ne vodi občinskih poslov, pobira smeti na mejnem prehodu, se pogaja za lastništvo KZ, načrtuje izgradnjo mrliške vežice, malo se prepira z načrtovalci trase avtoceste, vmes pa sklicuje še redne seje občinskih svetov in kakšen izredni zbor občanov. Sam pravi, da vse našteto ni še niti 10 odstotkov vsega njegovega dela ...
V šesto bo menda šlo
Recimo že dobri dve leti se ukvarjajo s tem, kako bi zgradili novo mrliško vežico na Gorci, saj stara že dobese-
dno razpada. Tako so doslej naročili in pregledali že vsaj pet idejnih projektov, vmes so si vodilni v občini šli celo ogledat eno takšno mrliško stvaritev v občino Sv. Tomaž, a tudi ta objekt ni bil pravšnji, prav tako kot nobeden od prvih petih idejnih projektov. Zdaj je menda v delu že šesti idejni projekt, ki pa naj bi bil končno »ta pravi«.
Ljudske govorice v Podleh-niku tako že ugotavljajo, da tudi dva magistra v občinskem svetu očitno ne zaležeta kaj dosti, saj v prejšnjem občinskem svetu ni bilo nobenega, pa se je vseeno veliko po-
storilo. Tisti bolj poučeni pa se sprašujejo, ali bo potreben za izgradnjo mrliške vežice kakšen doktorat, ker magisteriji očitno niso dovolj. Zna se zgoditi, da imajo kar prav, saj vse kaže, da bo občinski svet prej dobil doktorja kot občina vežico ...
Kakorkoli že, župan Marko Maučič napoveduje, da vežica bo; zadnji idejni projekt naj bi bil res pravi, vežica v tlorisu in zunanji obliki nekoliko posnema bližnjo cerkev, merila pa naj bi okoli 200 kvadratnih metrov. Cena kvadratnega metra naj bi se gibala med 400 in 500 evri, kar v
Morda bo v šesto vseeno šlo; v izdelavi je namreč šesti idejni projekt za novo mrliško vežico na Gorci, ki naj bi končno bil »ta pravi« (na fotografiji je stara mrliška vežica).
Videm • Župan Friderik Bračič odgovarja
»Čistili tudi v Šturmovcih!
«
»Izjava predsednika KS Videm Andreja Rožmana, da v okviru letošnje čistilne akcije v naši občini območje Šturmovcev ni bilo očiščeno, je neresnična,« se je na članek »Blefiranje z vrečkicami« odzval župan Vidma Friderik Bračič in ob tem poudaril, da so se v akcijo vključili tudi Šturmovčani, razen nekaj Rožmanovih somišljenikov.
Jeza župana Bračiča je upravičena, saj so se v akcijo čiščenja okolja, ki je potekala zadnjo
soboto v marcu, res vključili tudi občani Spodnjega Štur-
movca; res pa je tudi, da so
čiščenje bojkotirali večinoma prebivalci iz Zgornjega Štur-movca. »Prav tako so v akciji
Foto: arhiv občine Videm
Akcije ^čiščenja okolja se je ob članih več društev in osnovnošolcev v KS Videm udeležilo tudi kar nekaj Šturmovčanov; predvsem iz zaselka Spodnji Šturmovec.
grobem pomeni, da bo izgradnja stala najmanj 100.000 evrov, z opremo vred pa še kakšnih 50.000 zraven (prej več kot manj). Občinski svet je v letošnjem proračunu že potrdil postavko za finančno podporo mrliški vežici; na njej je 28.000 evrov, kar bi moralo zadostovati vsaj za risbe. Omenjeno vsoto so svetniki sicer komaj sestavili, saj so se za dobrobit vežice odrekli celo nekaj sredstvom za druge dejavnosti.
sodelovali učenci iz OŠ in številna društva, čiščenje je potekalo poleg Šturmovcev tudi na območju Vidma in vsem sodelujočim se za pomoč najlepše zahvaljujem,« je še povedal župan.
Sicer pa je, kot smo zapisali, akcija potekala v vseh ostalih krajevnih skupnostih te občine, kljub temu pa je, kot so povedali občani, ostalo še marsikaj, kar bo potrebno očistiti. Skupno se je v vseobčinsko akcijo čiščenja okolja v Vidmu vključilo okoli 300 občanov, ki so nabrali za 20 kubičnih metrov različnih odpadkov.
Večji kosovni odpadki in črna odlagališča gradbenega in drugega materiala pa so tudi po akciji še ostali v naravi. Župan Bračič tega ne zanika, pravi pa, da se bodo te črne točke lahko počistile v okviru napovedane akcije zbiranja kosovnih odpadkov, datum pa bo, tako kot v ostali občinah, določilo podjetje Čisto mesto: »Takrat se bo vsi ti večji kosovni odpadki lahko pripeljal na določene lokacije, kjer bodo zbirališča za odvoz!«
Ali bodo občani, zlasti tisti, ki so bojkotirali zadnjo čistilno akcijo, pripravljeni takrat odvleči in pripeljati številne kose bele tehnike in drugih kosovnih odpadkov, ki ležijo marsikje, ne le po Šturmov-cih, je seveda drugo vprašanje. Toda - možnost, po besedah župana, imajo.
SM
Iz česa in kako bodo potem gradili, je vprašanje, ki se ga bodo lotevali naslednje leto. Župan Maučič sicer malo upa, da bi se jim uspelo nekako preriniti v že odprt razpis za sofinanciranje iz naslova razvoja podeželja, od koder ostale občine dobivajo sredstva za gradnje gasilskih domov, ki jih za potrebe tega razpisa pač preimenujejo v vaško-kulturno-gasilske ipd. domove. V Podlehniku pa bi si za zadostitev kriterijem razpisa morda lahko omislili ime mrliško-vaški dom ali dom pokojnih duš?! Sicer pa, kot rečeno, imajo kar dva magistra v občinskem svetu in priredba ustreznega imena projekta izgradnje mrliške vežice res ne bi smela biti težava ...
Pravdanje opravičilo za naložbeno nesposobnost
V ozadju izgradnje mrliške vežice se že leta razpleta oziroma bolj zapleta zgodba okoli lastništva in bodoče namembnosti vaškega doma, ki si ga lastita tako občina oz. občani kot ptujska Kmetijska zadruga. Verjetno si ne ena ne druga stran nimata kaj konkretnega začeti s starim domom, saj bi bilo vlaganje vanj metanje denarja stran, za novogradnjo pa je potrebno imeti hudo zaobljen mošnji-ček, zato sploh ni napačno razmišljanje, da dolgovezno in večletno pravdanje pride čisto prav obema stranema. No, ampak občinsko vodstvo dela tudi na tem, sicer mu kar precej pomaga tudi sodstvo in lahko se zgodi, da se bodo do dneva, ko bo tudi Hrvaška polnopravna članica EU, nekako zmenili tudi zadružniki in Podlehničani. Mogoče pa se kaj premakne celo kakšen dan prej in potem bomo o tem gotovo poročali ...
V »zbirnem centru« za smeti!
Bili pa so Podlehničani nekaj dni nazaj zelo konkretno delovni in pridni tam, kjer to pač lahko pokažejo: pri pobiranju smeti. Najhuje je bilo tam, kjer sami niti ne smeti-jo; na območju zapuščenega starega mejnega prehoda v Gruškovju, kjer jim je prehitro zmanjkalo vrečk za smeti, zato jih je veliko še ostalo. Pa ni škode, saj bo čez velikonočne praznike podoba starega mejnega prehoda itak popolnoma enaka, kot je bila sredi marca. Ampak pridni so bili. Županu sicer gre tako Sizifovo delo malo vnos, ker se predobro zaveda, da leti večina odpadkov na tej lokaciji poleti kar čez odprte šipe mimovozečih kolon avtomobilov (in tovornjakov), zato je, sicer zaenkrat brez uspeha, že urgiral na Direkcijo za ceste, naj jim nameni nekaj denarja za redno vzdrževanje smetar-ske lokacije ob meji, ki predstavlja hkrati vhodno-izhodna vrata v veliko Evropsko unijo. Ampak tam v Ljubljani menda na to uho nikakor ne slišijo; morda tudi zato, ker je bil stari mejni prehod črnogradnja; cesta, ki pelje skozi, je res državna, ampak zemljišča, ki so namenjena izključno »odlaganju« smeti, so ostala v zasebni lasti in zakaj le bi potem država plačevala čiščenje?! Zato, ker bi lahko bilo uradnike v Ljubljani sram, v kakšno svinjarijo vstopajo tujci, oziroma kakšna svinjarija jih pozdravlja ob odhodu iz Slovenije, iz Evropske unije?! Kot kaže, jih glede tega nikakor ne peče vest, da pa ne bi kdo od številnih turistov pomislil, da je mogoče v Albaniji, so lepo namestili table z napisi Slovenija in EU. Glede na stanje, ki se očitno ne bo popravilo, pa bi bila mogoče dobra ideja, če bi na tej lokaciji občini Žetale in Podlehnik lepo uredili zbirni center za smeti ...
SM
Ptuj • Ptujski infrastrukturni projekti in zagate
Pločnik letos, vpadnico na most še rišejo
Prometna infrastruktura, ki zadeva desni breg Drave, je še vedno zelo nedorečena kljub posegom, ki se izvajajo na tem območju. To načenja tudi živce prebivalcev ČS Breg-Turnišče, kjer so že predlagali ustanovitev nove občine, ker so prepričani, da bi se s temi problemi, če bi bili samostojni, lažje spopadali. Žal pa so eno želje, drugo pa zakonske možnosti.
Tako že vrsto let rišejo in iščejo rešitev za krožišče na Mariborski cesti oziroma kako rešiti vpadnico do mostu in čez njega. V vseh letih je bilo narisanih nešteto variant, nobena pa v tem času ni postalo meso. Vrsto let so rešitev iskali v povezavi s širitvijo Mercatorjevega prodajnega centra Breg, za katero se je sčasoma pokazalo, da je bila risana za neke bolj idealne čase, četudi so jo na začetku leta 2006 še obljubljali. Že takrat pa so poudarjali, da Mercator ne more reševati usode ptujske prometne infrastrukture, saj morata pri tem absolutno sodelovati država in občina. Leta 2005 so skupaj z Ministrstvom za promet in lokalno skupnostjo ugotovili, da je tedanja idejna rešitev z velikim krožiščem neprimerna s finančne strani, ker bi bilo potrebno odkupiti zelo veliko nepremičnin. Začeli so iskati nove rešitve, ena od možnih rešitev je takrat bilo manjše krožišče, podobno, kot je bilo zgrajeni na Dornavski cesti. Takrat so se celo dogovorili za podpis šti-ripartitnega dogovora, v katerega so vključili tudi Petrol zaradi izgradnje bencinskega servisa na desnem bregu Drave. Projektno rešitev so napovedali za marec 2006, v Mercatorju pa niso pozabili povedati, da njihovi projekti za širitev centra Breg čakajo zaradi prometnih rešitev.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je te dni povedal, da je podjetje Lineal sicer na to izdelalo idejno rešitev, a
je recenzenti niso potrdili. Idealna rešitev bi bila izgradnja dveh krožišč z nadvozi, s čimer pa bi delno uničili dve najbolj eminentni parceli na desnem bregu Drave, območje nekdanje Surovine na Zadružnem trgu, kjer je sedaj parkirišče, in območje med železniškim mostom in prvim ptujskim cestnim mostom, kjer so včasih postavljali karnevalsko dvorano. Ker odpade tudi ta rešitev, sedaj čakajo, kaj bodo prinesle idejne rešitve po predlogih prof. dr. Tomaža Tollazza s Fakultete za gradbeništvo v Mariboru. Kdaj bo vpadnica do mostu in čez izrisana
tako, da bodo z njo zadovoljni tudi recenzenti, v tem trenutku ne zna odgovoriti nihče. Ptujski župan pa še vedno upa, da bodo rešitev lahko predstavili še letos.
Vsaj pločnik gradijo
Še letos pa naj bi bila dokončana izgradnja pločnika na Zagrebški cesti v dolžini nekaj manj kot kilometer od avtobusne postaje nasproti bencinskega servisa do križišča na Turniščah. V tem tednu naj bi ga asfaltirali v dolžini 320 metrov. Pogodbena vrednost znaša 153.500 evrov, plačnik je MO Ptuj. Ob tej gradnji so v zemljo polo-
žili nekatere infrastrukturne vode, projekt pa na tem območju ni vključeval ureditve fekalne kanalizacije.
Tristo tisoč evrov bo stala gradnja dela pločnika od Petrola do Žlahtiča v dolžini 250 metrov, kjer je vključena tudi fekalna kanalizacija. Izgradnjo tega dela načrtujejo v poletnem času. Tretji del pločnika, od Žlahtiča do Line, pa naj bi začeli graditi jeseni. Celotni projekt izgradnje pločnika na Zagrebški cesti na Ptuju je vreden 600 tisoč evrov, je povedal mag. Janko Širec, vodja oddelka za gospodarske javne službe.
Že nekaj časa pa potekajo tudi dela na urejanju Potrčeve, ki je eden od največjih infrastrukturnih projektov na območju samega mesta v letošnjem letu, stal bo okrog 2,8 milijona evrov, od tega je polovica evropskega denarja. Izgradnja prve faze poteka po načrtih, celotna gradnja, vključno z drugo fazo, mora biti končana do konca julija, v nasprotnem primeru bodo evropska sredstva izgubljena. V pripravi je tudi že druga faza, Cestno podjetje Maribor, Cestno podjetje Ptuj in Komunalno podjetje Ptuj so pozvali za oddajo ponudbe s povpraševanjem za izgradnjo te faze.
V teku je tudi razpis za arheološka izkopavanja na območju gradnje nove telovadnice OŠ Ljudski vrt, razpis za izvajalca del pa se bo iztekel konec aprila, je še povedal Širec.
MG
Od tod in tam
Sveta Trojica • Sprejeli zaključni račun
2. aprila so se svetniki občine Sveta Trojica sestali na 22. redni seji. Najprej so sprejeli Odlok o prodaji blaga zunaj prodajaln na območju občine in cenik nadomestila za uporabo javne površine. Tako so postavili pravne temelje za ureditev prodaje zunaj prodajaln in določili cenik. Seznanili so se tudi z varnostno situacijo na območju občine Lenart v lanskem letu, ki sta jo predstavila komandir PP Lenart Robert Gričnik in vodja policijskega okoliša Danilo Juršnik. Poročilo o zdravstveni ustreznosti pitne vode v vodovodnih sistemih na območju občine sta predstavila Ivan Dobnik, predstavnik Komunale Ptuj, in Samo Kumer, predstavnik Mariborskega vodovoda. Delovanje Društva za razvoj podeželja LAS Ovtar Slovenskih goric je predstavila predsednica Vida Šavli, delovanje Razvojne agencije Slovenskih goric pa direktorica Janja Viher.
Soglašali so s ceno socialnovarstvenih storitev, ki od 1. februarja naprej znaša 2,10 evra.
Svetnikom je bilo podano tudi poročilo o nadzoru zaključnega računa proračuna občine za lansko leto. Nadzorni odbor je ugotovil, da občina deluje pravilno. V nadaljevanju so sprejeli zaključni račun občine za lansko leto, v katerem so prihodki znašali 2,8 milijona evrov.
Sprejeli so tudi spremembe in dopolnitve Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa in Pravilnika o dodeljevanju sredstev za prireditve in akcije, ki pospešujejo turistični in kulturni razvoj ter promocijo občine.
Na seji je bila podana tudi informacija o izvajanju dimnikarskih službe na območju občine. Svetniki so potrdili tudi projekt izgradnje odprtega širokopasovnega omrežja v občinah Sveta Trojica (nosilka projekta), Benedikt, Cerkvenjak, Juršinci, Lenart, Sveta Ana, Sveti Andraž, Sveti Jurij in Trnovska vas. Partnerji v projektu so odnose uredili s koncesijsko pogodbo in se pripravljajo na razpis Ministrstva za gospodarstvo, ki naj bi bil v kratkem objavljen.
Zmago Šalamun
Ljutomer • 4. sejem rabljene opreme
Prleško društvo za ohranjanje tehnične kulture in dediščine Johann-Janez Puch je pred klubskimi prostori v Ljutomeru pripravilo tradicionalni, že 4. sejem rabljene opreme. Starodobna vozila, predvsem pa njihovi deli, so znova pritegnili interes množice obiskovalcev - po besedah organizatorja Franca Hriberška je sejemsko dogajanje v nedeljskem dopoldnevu spremljalo do 500 ne le gledalcev, pač pa tudi nakupovalcev. Na stojnicah se je našlo marsikaj zanimivega, predvsem pa uporabnega, saj je svoje ek-sponateprikazalo okoli 100 razstavljavcev iz Madžarske, Avstrije, Hrvaške in Slovenije.
NŠ
Sveta Trojica • Občni zbor društva vinogradnikov
V marcu so se člani in članice društva vinogradnikov Sveta Trojica zbrali na rednem letnem občnem zboru. V poročilu o delu društva je predsednik Peter Leopold med drugim povedal, da so lani izvedli izobraževanje vinogradnikov in ocenjevanje vin ter se včlanili v Društvo vinsko-turistične ceste VTC13. Dobro sodelujejo tudi z Društvom za razvoj podeželja LAS Ovtar. Prijavili so se tudi na razpis za evropska sredstva iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za projekt Vinogradništvo pri Sveti Trojici in protokolarno vino. Izvedli so strokovno ekskurzijo na Goričko in nekateri člani so se udeležili tudi predavanja, ki ga je organiziral Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor. Sodelovali so tudi v programu prireditev ob občinskem prazniku in postavili tudi klopotec. V letošnjem letu sta dva člana že opravila izobraževanje na temo Osnove vinarstva za donegovanje in ustekleniče-nje vina. Letos nameravajo izdelati zloženko Vinarstvo pri Sveti Trojici, aktivno se bodo, če bo projekt potrjen, vključili v projekt Martinova pot in predstavili projekt Protokolarno vino. Organizirali bodo nekaj izobraževanj in sodelovali z ostalimi društvi v kraju pri pripravi raznih prireditev.
Zmago Šalamun
Foto: NS
Ormož • Obrtniki se pripravljajo na praznovanje
Za Ormož bo treba lobirati
Te dni je bila skupščina in zbor obrtnikov v Domu društev v Ormožu, na katerem so predstavili delo zbornice v letu 2008 in plane za v bodoče. Na zbor obrtnikov so povabili tudi župane občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž.
Foto: vki
Ivan Babič, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Ormož, je prepričan, da obrtništvo in podjetništvo na Ormoškem imata prihodnost, le miselnost bo treba spremeniti.
Predsednik OPOZ Ormož Ivan Babič je v poročilu o poslovanju izpostavil odmev-nejše dogodke v minulem letu. Območna obrtno-pod-jetniška zbornica je lani organizirala posvet o gospodarstvu, ki se ga je udeležilo tudi osem županov iz več držav, s katerimi so podpisali pismo o nameri, da se bodo obveščali in skupno prijavljali na različne razpise. Rezultat tega je že skupna prijava na čezmejni razpis IPA, na katerega so se prijavili skupaj z Udrugo po-duzetnika sosednje občine Nedelišče. Skupno so se prijavili na tri različne razpise. Če bodo uspeli, bodo izdelali skupen katalog podjetij treh občin z naše strani meje in Nedelišča na Hrvaškem, skupen internetni podjetniški portal, udeležili se bodo šestih sejmov s skupno predstavitvijo, financira se izobraževanje. Kot je povedal Babič, je kontakte treba negovati že prej, kajti če se, ko je objavljen razpis, šele začneš spoznavati, si polovico roka že zamudil. Po drugi strani pa se iz teh znanstev pletejo nove povezave; tako se je Folklorno društvo iz Miklavža pri Ormožu skupaj s folklorno skupino iz Osečine prijavilo na razpis, ki ustreza njihovi dejavnosti. Kot pravi Babič: »Imeti moraš poznanstva in ideje, potem pa že najdeš primeren razpis.«
Sejmi še vedno aktualni
Obrtniki so se lani udeležili kar nekaj sejmov, ki so jih izkoristili za navezavo stikov tudi na področju lokalne sku-
Gre za nagrado, ki jo vsako leto podelijo stotim najboljšim zasebnim tehnološkim podjetjem z območja Emea, Evrope, Srednjega Vzhoda in Afrike. Kot je povedal direktor Intere Davorin Gabrovec, je Red Herring vodilna svetovna revija, ki spremlja in povezuje najboljša svetovna tehnološko usmerjena podjetja, podjetnike in inovatorje ter predstavlja smernice za nastajajoče tehnologije in izume, ki kasneje poganjajo globalno gospodarstvo iz tehnoloških panog, predvsem iz informacijskih tehnologij, obnovljivih virov energije, bio, nano in mobilne tehnologije.
Na seznamu finalistov, ki so bili nominirani za nagrado Red
pnosti. Tako so skupaj z župani obiskali Mesap v Nedelišču in sejem v Osečini. Bili pa so tudi sami organizator sejma -KOVITO se je zgodil že drugič v času martinovanja. Na njem se je predstavljalo 50 razstavljavcev, prireditve pa si je skupno ogledalo okrog 8000 obiskovalcev. Čeprav kakšnega finančnega učinka ni bilo, so bili zadovoljni, da so uspešno izpeljali organizacijsko in finančno zahteven projekt.
V načrtu dela za 2009 so prav tako sejmi, ki se jih bodo po novem udeleževali skupaj z ormoškim TIC, saj si jih bodo tako lažje privoščili organizacijsko, kadrovsko in finančno. Osrednji dogodek bo sejem KOVITO, v okviru katerega bo potekalo praznovanje 40-letnice delovanja zbornice.
Predsednik Ivan Babič je predstavil še nekaj premoženjskih postopkov, ki so jih izpeljali v zbornici. Odproda-
Foto: Črtomir Goznik
Davorin Gabrovec, direktor Intere: »To je verjetno največje priznanje doslej.«
li so del parcele, ki jo imajo na Pagu; s kupnino si bodo povečali delež v Domu društev, ker ribiči odhajajo iz zgradbe in so svoj delež dali naprodaj. Na ta način so pridobili 19 % celotne vrednosti doma. K temu je treba prišteti tudi že prodani del parcele ob Domu društev. Obrtniki iščejo tudi novega lastnika za svoj apartma v Moravskih Toplicah, ki je bil kupljen v preteklosti. Počitniška kapaciteta se ni obrestovala in je prinašal konstantno izgubo, stroški vzdrževanja pa so menda kar veliki. Popolnoma pa v upravičenost prodaje prepriča tudi podatek, da so obrtniku kapaciteto uporabljali le okrog 40 %, ostalo so bili »zunanji« uporabniki. Ba-bič je mnenja, da je apartma preblizu in ni tako zanimiv: »Stroškov počitniških zmogljivosti ne moremo kriti iz članarine, od leta 2008 to ne gre več. Mi nismo sindikat. Člani plačajo članarino za
Herring, je bilo 210 podjetij.
»To je verjetno največje po-slovno-tehnološko priznanje, ki ga je Intera prejela do sedaj. Priti na seznam 100 najboljših zasebnih tehnoloških podjetij v Evropi je izjemen dosežek. Da gre za pomembno tekmovanje, priča dejstvo, da so zmagovalci iz preteklih let tudi nekatera svetovno znana podjetja, kot so Google, Skype in eBay, ki so jih uredniki revije Red Herring napovedali kot vodilne na področju sprememb našega življenja in poslovanja v prihodnosti,« je po prejemu najnovejšega priznanja zadovoljen povedal Davorin Gabrovec.
MG
svetovanje, izobraževanje, lo-biranje, del je tudi gre v Ljubljano za lobiranje na državni ravni.« Sicer pa so obrtniki lani poslovali pozitivno.
Nekaj bo treba narediti!
»Kakšnih 20 let nazaj, v času osamosvojitve naše države, je bil Ormož približno v rangu Čakovca in Ljutomera. Danes smo, žal, daleč za njima. O Čakovcu da niti ne govorim, kam so se razvili, Ljutomer pa nas prav tako povsod prekaša. Pa za to ni kriva slaba povezanost s svetom, ampak nič drugega kot vodstvo občin, ne glede na to, kdo je bil na oblasti. V Ormožu se je gospodarstvo preveč zapostavljalo. Če si obrtnik kupi stroj, je že prej gledal, komu bo delal ali prodajal izdelke, mi pa gremo delat obrtno cono, pa ne vemo, za koga in s kakšnimi potrebami. Če je investitor resen, se prostor vedno najde. Jaz svojim strankam nikoli ne rečem, da česa ne morem, ampak da bom razmislil in takrat začnem kopati in iskati, da najdem možnost. Za gospodarstvo je treba lobira-ti, v to je treba vlagati toliko kot v parcelo. Ljudem je treba pokazati Ormož in okolico in jih prepričati, da se tu da in splača vlagati. Je pa res, da ob ceni 40 evrov za kvadratni meter parcele vsakemu splahni volja,« se je razgovoril Ivan Babič.
Zbornica ima 261 članov in te dni je celo majhen porast članstva, kar gre pripisati odpuščanju, ob katerem se marsikdo odloči za samostojno pot. Na vprašanje, ali se pozna neugodna gospodarska situacija, je Babič povedal, da zapiranj zaenkrat še ni, morda le tisti obrtniki, ki so že blizu upokojitve, intenzivneje iščejo možnosti za upokojitev, sploh če nimajo naslednika v dejavnosti. Na Ormoškem je v zadnjih letih zaznati trend menjave generacij, saj je dosti starejših obrtnikov predalo obrt otrokom, oziroma se otroci izobražujejo v smer, ki bo omogočila nastanek družinskih podjetij, ki imajo po Babičevem mnenju dobro perspektivo. Sicer pa je največji porast, dobesedno razcvet obrtništva mogoče opazovati v Središču ob Dravi, kjer so obrtniki zelo zadovoljni s sodelovanjem z županom Jurijem Borkom in občinsko upravo. Najslabše je obrtništvo in podjetništvo razvito v občini Sv. Tomaž, kjer imajo registriranih le 17 firm. Tudi na tem območju že razmišljajo o ureditvi obrtne cone, vendar bodo morda morali bolj kot v industriji iskati svoje možnosti v razvoju turizma. Viki Klemenčič Ivanuša
Berlin • Novo priznanje za ptujsko Intero
Med sto najboljšimi v Evropi
Na konferenci Red Herring v Berlinu je bila 4. aprila ptujska Intera, eno izmed najperspektivnejših slovenskih podjetij za razvoj poslovnih spletnih aplikacij za podporo poslovanju in optimizaciji poslovnih procesov, proglašena za zmagovalca Red Herring 100 Europe za leto 2009.
Samo M. Strelec • Dvomim...
Kriza: ni panike!
Štirinajst dni že nisem gledal TV dnevnika. Dva tedna že nisem bral časopisa. Ne poslušal radia. Na internetu nisem pogledal nobene info strani. Še na teletekstu sem zgolj zaradipartneričinega naročila pogledal, kakšna bo temperatura naslednjega dne, da bo vedela, ali otroku obleči dolge ali kratke rokave. Zato ne vem, koliko mrtvih je na naših cestah, ne, ali je meja z brati Hrvati še tam nekje za Halozami. Sploh pa, ali kriza še traja?
Nenadoma sem se ustrašil, dajo bom definitivno zamudil - krizo. Na bregu slišim zjutraj ptičke in jih gledam, kako zadovoljno kljuvajo črve, ki silijo iz namočene zemlje, v nedeljo gledam sprehajalce, kako lepo, počasi in ležerno uživajo Gospodov dan, tu in tam se po hribu navzgor zagrizeno bori s krizo kak kolesar in si mislim, da vem, kaj razmišlja: Naj stopim dol? Naj še nekajkrat pritisnem na pedale? Zmorem premagati krizo?
Kaj se torej med tem dogaja z delnicami, bankami? Je Bavčarjev Igor še tisti veliki in mogočni mogotec med me-nedžerji ali se je že kaj sesedel ali sesiril v prah in pepel njegov že dolgo nič več naftni imperij?
Peljem preobut svojega jeklenega konjička, mu nadet letne profile, pa me mojster pohvali, da se pa mojemu vozilu že na daleč vidi, da je ptujsko, in občuduje modrice, ki jih je ljudsko vozilo med lansko točo zadobilo. Ker postopek nekaj časa traja, si vzameva čas za paralelen prijeten klepet po načelu »koristno s prijetnim«. In mi pravi, da mu prijatelj ekonomist pravi, da mu do konca življenja več ni treba delati. Vse, kar je imel, je prodal; čeprav je bil direktor, se je v službo vozil s »fičotom«, denar od prodaje vložil v sklade, nato vse prodal in zdaj kupil vilo v prestižnem delu nekega evropskega velemesta. Tako preprosto je to, dragi moji. Res ne vem, zakaj nisem talentiran za te reči, zakaj se vozim s svojim sedem let starim ljudskim vozilom in ne »fičakom«?! Madonciš - mimogrede - kaj pa če je tudi gospod Pahor vse prodal in se pred leti vozil po Ljubljani s fičkom zato, ker je vložil?!In zdaj se mu sladko fučka, če imajo šefi firm, katerih šef je sam, dvakrat večjo plačo od njega?! Nek drug tip je nekoč zadel na loteriji milijon - takrat smo še imeli marke - in tudi njemu ni več treba delati do nadaljnjega. (No, sicer nismo imeli mark, ampak smo pač resne nabave preračunavali v markah. To so bila leta, ko sem prišel s svojim delom do svojega prvega resnejšega denarja. In vse od takrat si svoj režiserski honorar še zmeraj preračunavam nazaj v marke. Eure v tolarje, tolarje pa lepo v marke. Tako si potem lahko natančno predstavljam, za kakšen honorar sem se pogodil.) To pa mora biti res dolgočasno, če nimaš kaj delati, pravim mojstru. Pravi: Ne, če maš kakšne fajn hobije. Prav ima; fajn hobije je treba imeti v življenju, če že nimaš kaj delati.
Vrnimo se h krizi. Še nikoli ni bilo take krize, kar tlačim tole grudo domačo. Svetovna in globalna in finančna in gospodarska in ekološka hkrati! No, bila je kriza - pa smo se vozili po načelu par - nepar. Bila je kriza, pa smo špa-rali z elektriko. Bila je kriza, pa so nam gasilci vozili vodo z manj nitrati. No, potem so dvignili dovoljeno stopnjo, pa je kriza v hipu poniknila. Nekoč mi je bila velikanska sila, pa sem krizo preživel na WC školjki in olajšanje je bilo veliko in odrešilno. Samo steči morajo stvari po svoji naravni poti, pa je.
Žal mi je, zelo mi je žal, ker še ne občutim krize. Tako rad bi udaril čez vladajočo koalicijo, kakšen mestni svetnik bi tudi za silo prišel prav ali vsaj kak policaj, če bi bil nevljuden in bi me grdo gledal, ko bi mi pred usta tiščal pojočo travico. A že od lani vozim izjemno previdno, odkar sem v osmih dneh vložil - saj meje kar sram povedati - nekaj sto nepovratnih evrov v sklad z nazivom »globe«, naslovnik: Notranje zadeve, Štefanova 2, Ljubljana. In obakrat zelo vljudni policaji! Nimaš jim kaj očitati, madonciš, vse pop.s.-u! Svetniki so do mene, odkar nisem kandidiral v ptujskem gledališču, nadvse prijazni. Ja, gospod Strelec, mi pa smo vas hoteli podpreti... Kristus Jezus, še res sreča, da nisem ko kaka stara kočurina, ki jo je trebapodpolcati, da se ne sesede sama vase! S tazaresnimi »političarji« pa že dolgo nimam več opravka. Vsaj že nekaj let, od takrat, ko me je ugledni državnozborski poslanec, član takrat vladajoče stranke, povabil k sebi v parlament: pa mi pokaže »svojo« tajnico, svojo »sobo«, na hitro pove, kako bo s svojim strankarskim kolegom zajebal (oprostite, ne želim biti vulgaren, ampak tako je rekel, primojduš, da je rekel) onega drugega političarja iz nasprotne stranke . Pa sem ga vprašal, kakšna pasma je to: da poznam le jazbečarja in terierja, političarja pa ne. Moj dovtip se mu ni zdel ne vem kako smešen. No, leta so minila, njegova partija je zašla v krizo, sam je našel iz nje in se izpisal iz stranke in upam, že pozabil na moj strel mimo.
Kaj želim reči? To, da se ne vidim ven iz dela, to, da zjutraj lahko dolgo spim, to, da imam zdravega otroka, to, da si lahko privoščimo dopuste in to, da me kriza na srečo še ni oplazila.
Kaj delam prav?
Ptuj • Četrti festival kitare začeli najmlajši
Deset kitarskih dni
Kitarsko dogajanje, ki se je v Ptuju pričelo prejšnji četrtek, še vedno traja. Začetek letošnjega, četrtega Festivala kitare je bil postavljen v dvorec Dornava, na Ptuju pa je prvi nastop pripadel znanemu hrvaškemu glasbeniku Damirju Haliliču - Halu.
samostanu sv. Petra in Pavla, CID Ptuj, Nocturno Dornava in društva Arsana.
Drugi dan festivala je bil namenjen bolj izkušenemu glasbeniku, v refektoriju
minoritskega samostana je zabrenkal priznani hrvaški kitarist Damir Halilic - Hal, v Domu kulture Muzikafe pa je nastopil trio Igor Leonardi Nubuk. Nocojšnji (petkov) večerni nastop Braneta Mi-hajlovica Koste v prostorih Kavarne ptujskih študentov bo namenjen predvsem ljubiteljem rezofonične kitare, ki pričara značilno vzdušje country blues glasbe. Niz koncertov letošnjega četrtega kitarskega festivala se bo nato zaključil s sobotnim kitarskim jam sessionom, prav tako v Kavarni ptujskih študentov.
DB, SM
V dvorani dornavskega baročnega dvorca so se predstavili najmlajši kitaristi iz več glasbenih šol na Ptujskem.
Četrti Festival kitare, ki se je začel prejšnji četrtek, je najobsežnejši doslej, v desetih dneh se je in se še bo na sedmih prizoriščih zvrstilo
devet koncertov.
Za začetek so se v Dornavi predstavili mladi kitaristi iz Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, Zasebne glasbene šole v
Festival kitare se je na Ptuju pričel s koncertom hrvaškega glasbenika Damirja Halilica - Hala.
Črnomelj • Državno srečanje tamburašev in mandolinistov
Zlato majšperškim, srebro cirkovškim tamburašem
29. državno srečanje tamburašev in mandolinistov Slovenije, ki je v soboto potekalo v Črnomlju, je bilo za naše predstavnike izjemno uspešno. Tamburaški orkester Cirkovce je prejel srebrno priznanje, med tremi zlatimi pa je bil Tamburaški orkester Majšperk. Oba orkestra, v katerih prevladujejo izjemno mladi, talentirani tamburaši, vodi dirigent Drago Klein.
Po uspešnem regijskem srečanju, ki je v začetku marca potekalo v Cirkovcah, so se predstavniki naše regije udeležili tudi državnega srečanja. Med 13 nastopajočimi orkestri sta nastopila tambu-raška orkestra Cirkovce in Majšperk.
Nastope tamburašev in mandolinistov je ocenjevala tričlanska mednarodna komisija, ki so jo sestavljali: Tomaž Habe, Damir Zajec in Dražen Varga, dosegli pa so lahko od
1 do 100 točk. Letos so tako podelili eno bronasto priznanje, pet srebrnih, tri zlata pri-zanja ter štiri zlata priznanja s pohvalo. Med orkestri, ki so si po mnenju žirije prislužili več kot 80 odstotkov možnih točk in s tem srebrno priznanje, je tudi Tamburaški orkester Cirkovce, ki ga vodi dirigent Drago Klein. Z natanko 90 odstotki vseh možnih točk pa si je Tamburaši orkester KUD Majšperk, ki prav tako deluje pod dirigentsko
palico Draga Kleina, prislužil zlato priznanje. Posamezni orkester je za tekmovanje
moral pripraviti program, ki ni smel presegati 20 minut, novost letošnjega srečanja pa je, da je moral repertoar obvezno obsegati tudi skladbo Tomaža Habeta.
Dženana Bečirovič
Tednikova knjigarnica
Slikovita novost Ruth Podgornik Reš
Ali je mogoče povedati še kaj novega o priljubljenem cvetju, ki te dni še sramežljivo zavzema svoja mesta na okenskih policah, balkonskih ograjah, ob hišnih vhodih, na terasah?
Knjig, ki priporočajo in opisujejo okrasno, ohišno vrtnarjenje, predvsem prevedenih, ne manjka na knjižnih policah ljubiteljev, v domačih in javnih knjižnicah, v knjigarnah. Toda novost Cvetoče okrasje založbe Mladinska knjiga je vredno vse pozornosti, saj gre za izvirno, domačo priročniško izdajo, ki je delo zelenih prstov in modrih odločitev avtorice Ruth Podgor-nik Reš. Seveda je to avtorica, ki je dobro znana domačim ljubiteljem cvetja iz revijalnega tiska in z naslednjimi knjižnimi naslovi: Okenske in balkonske rastline (1998), Enoletne in dvoletne cvetlice (1999), Cvetoče zasaditve obešank (2002), Čarobni svet buč (2003), Rožice za vse letne čase (2004), Naša pokopališča (2005), Cvetoče preobrazbe (2006), Sto sezonskih rastlin na Slovenskem (2008).
Knjigo Cvetoče okrasje s podnaslovom Zelena in pisana darila narave (uredila jo je Andreja Peček, nekoč Ptujčanka) ni le priroč-niška izdaja, marveč jo odlikuje oseben pristop v besedilnem in fotografskem smislu, čeprav po samem knjižnem oblikovanju ne presega znanih izdaj na to temo, a mirno bi ji lahko zapisali v podnaslov: vse kar ste želeli izvedeti o balkonskem cvetju.
Uvodoma avtorica razmišlja ob pričujoči izdaji in desetletju knjižne aktivnosti. Med drugim pravi: Se še spominjate pionirskih časov prvih mešanih zasaditev? Sprva so bile naše stvaritve izjemno pisane. Pomembni je bilo le to, da so rastline čim daljše in bogato cvetoče. Leta 1995 sem naredila pomemben preskok. Takrat sem naredila prvi zasaditveni načrt in tako začela razmišljati o barvah rastlin. A ko zdaj gledam fotografije v knjigi Okenske in balkonske rastline, ne morem verjeti mojim očem. Koliko barvnega neskladja inprenatrpanosti!
Moje vrtnarsko delo je v naslednjih letih postalo vse bolj podobno snovanju kuharske knjige. Nisem slovela kot najbolj vzorna gospodinja, a svoje nove recepte sem dodobra preizkusila. Šele nato sem jih zapisala. Vedno sem navedla vse potrebne sestavine in ob tem širokogrudno razkrivala »male skrivnosti velikih kuharskih mojstrov«...
Iskrenost in strokovnost, praksa in znanje od blizu in daleč so odlike Ruth Reš Podgornik, ki brez vestnega fotografskega beleženja lastnega dela ne bi mogla tako zasijati tudi v knjižni obliki Cvetoče okrasje. Ta ima 142 strani večjega formata in je razdeljena na poglavja: Abeceda gojenja sezonskih rastlin, Barve cvetja, Modne strukturne rastline, Ducat cvetk pod drobnogledom, Enoletnice -pisano darilo poletnih dni, Vzpenjavke - na poti proti soncu, kjer avtorica posebej predstavi in govori o enoletnih vzpenjavkah, o takih, ki prezimujejo kot posodovke in o prezimno trdnih vzpenjavkah. Knjiga vsebuje natančne preglednice po barvah, s slovenskim in latinskim imenom, priporočeno lego in prezimovanjem in razdelkom za težave in posebnosti, a najlepše je ujeti avtoričino znanje o izvoru rastlin, o tem, kako so jih poznale že naše babice. Npr.: Prvo seme za astre, ki so nepogrešljive cvetlice poletnega šopka, je prišlo iz Kitajske daljnega leta 1731. Trinajst let za tem so v Parizu prvič zacvetele verbene in leta 1789 v Madridu prve kozme-je. V naših krajih so enoletnice gojili že pred dobrim stoletjem. V »Gartelcu« so easle višje, namenjene za rezano cvetje, z nižjimi so krasili obrobke. Med skoraj pozabljene sodijo: drumondova plamenica, dišeča resedica, breskvica, perla, šeboj in godecija. Nekatere enoletnice poznamo danes pod drugimi imeni. Včasih so zajčke imenovali veliki odolin ali žabica, suhe rože pa molci... Prijetno branje in življenje z rožicami želim!
Liljana Klemenčič
Foto: DB
Med člani komisije je bil tudi letos Damir Zajec.
Destrnik • Šolska snov velikokrat težka tudi za starše
Beremo in pišemo skupaj
Da bi izboljšali pismenost in razvili bralno kulturo otrok in starejših, je Ljudska univerza Ptuj začela izvajati programa Beremo in pišemo skupaj. Zaenkrat ga izvajajo le na Destrniku, primeren pa je predvsem za starše osnovnošolcev, ki nemalokrat šolskim nalogam svojih otrok niso kos.
Člani tamburaškega orkestra KUD Majšperk so letos prejeli zlato priznanje; fotografija je z medob-močnega srečanja v Cirkovcah.
V letošnjem šolskem letu je ptujska Ljudska univerza v sklopu usposabljanj za življenjsko uspešnost začela izvajati projekt Beremo in pišemo skupaj. Gre za program družinske pismenosti, namenjen pa je izboljševanju pismenosti in razvijanju bralne kulture. Kot so pojasnili izvajalci programa, je primeren predvsem za starše otrok, ki bi radi obnovili svoje spretnosti branja, pisanja in računanja ter se seznanili z rabo računalnika. Starši, ki so velikokrat del znanja iz osnovnošolskih klopi pahnili v pozabo, se na ta način spomnijo starih snovi in naučijo kopico novih. »Z zviševanjem ravni pismenosti staršev se ustvarjajo boljše možnosti za šo-
lanje njihovih otrok,« je pojasnil Petja Janžekovič, organizator izobraževanja na Ljudski univerzi Ptuj.
To je še posebej pomembno, ker raziskave kažejo pomemben vpliv družine na razvoj otroka, njegovih veščin in znanj. Predpogoj za uspešnost otrok pa je nedvomno pogojen tudi s pismenostjo in znanji staršev.
Program, ki ga zaenkrat izvajajo le na osnovni šoli Destrnik, je v prvi vrsti namenjen staršem otrok v prvem triletju osnovne šole. »Cilji programa zajemajo pridobivanje temeljnih znanj in spretnosti, povezanih s pismenostjo, socialnih spretnosti, vse-življenjskega učenja in aktivnega državljanstva. Tako se starši
usposobijo za iskanje, izbiro in rabo informacij, seznanijo se z učnimi metodami za razvijanje temeljnih spretnosti pri otrocih ter pridobijo osnovno računalniško pismenost in usposobljenost za uporabo informacijske tehnologije. Program spodbuja demokratične odnose med otroki in starši, ki naj bi se iz skupnega učenja in igre prenesli tudi v druge družinske dejavnost,« še pojasnjujejo na ptujski Ljudski univerzi.
Izobraževanje poteka enkrat tedensko po tri šolske ure, program pa traja 50 ur. Sočasno ga izvajata dve osebi, udeležba pa je tako za starše kot otroke popolnoma brezplačna.
Dženana Bečirovič
Foto: SM
Foto: DB
Foto: DB
Judo
Urška Urek prva, Andrej Čuš tretji
Stran 12
Bowling
Štiri ekipe visoko slavile
Stran 12
Ples
Batman in Catwoman presenetila na EP
Stran 13
Košarka
KK Pragersko obranil naslov
Stran 13
Nogomet
Slovenski župani premagali Nemce v Berlinu Stran 14
Nogomet
Aluminij zmagovalec mladinskega pokala
Stran 14
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
RADIOPTUJ
K*, ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Labod Drava Ptuj - Domžale 0:2 (0:1)
Strelci: 0:1 Čavuševič (10), 0:2 Perme (88) Labod Drava: Murko, Prejac, Grižonič, Filipovič (od 27. Kronaveter), Andelkovič, T. Žilic, Kelenc (od 53. Ogu John), Da Silva (od 57. Zilič), Čeh, Semler, Tiganj. Trener: Adnan Zildžovič.
Domžale: Nemec, Aljančič, Hanžič, Elsner, Apatič (od 60. Zatkovič), Coronel, Vidovič, Kirm, Brezič, Benko (od 78. Perme), Čavuševič (od 64. Perutovič). Trener: Vlado Badžim Rumeni karton: Semler (8); Benko (30), Elsner (57), Aljančič (60)
Nogomet • 1. SNL
Kdo bo prvi: uprava ali igralci?
Navijači ptujske Drave tudi v 27. krogu niso imeli razlogov za zadovoljstvo, saj se je razlika do predzadnje ekipe povečala na 6 točk. Samo dve zmagi? Več kot le to, saj je bila zadnja dosežena pred slabimi sedmimi meseci. Če pogledamo spomladanski del prvenstva, vidimo, da so dravaši v prvih petih tekmah dosegli 8 zadetkov (1 točka), v zadnjih dveh pa nobenega (0 točk). Samozavest in z njo učinkovitost padata, vzrokov pa je verjetno precej.
Če se za začetek ozremo na »neposredne proizvajalce« - igralce: sama igra nikakor ni tako slaba, kot kažejo rezultati, čeprav navijači z njo seveda niso zadovoljni. Sploh nobena ekipa jih v sedmih tekmah ni povsem nadigrala, tudi z naskokom vodilni Maribor v Ljudskem vrtu ne. Drugi je na udaru trener Adnan Zildžovič: na pripravah je poskušal uigrati napadalno različico, z ofenzivnima Semlerjem in Kelencem na bokih, a se je to izkazalo za neuspešno in je bilo pozneje večkrat korigirano (Semler in Kelenc sta npr. proti Domžalam igrala v sredini oz. napadu). Poskušal je to, kar so si navijači vroče želeli: z Ziličem na klopi, a se tudi zamenjave niso izkazale z učinkovitostjo. Še naprej zaupa svojim igralcem, vendar točk ni. Zadnja pride na vrsto uprava: igralcem je uspela izplačati vse pogodbene obveznosti za lansko leto, zaradi recesije pa to ni uspela zagotoviti v letošnjem letu (delno v januarju). Seveda bi bilo lažje pridobivati nove sponzorje in »pritiskati« na dosedanje z dobrimi rezultati, česar pa doslej ni bilo. Poleg tega je na Ptuju veliko več tistih, ki znajo deliti nasvete in kritizirati, kot pa tistih, ki res želijo pomagati. In smo spet v začaranem krogu ...
Kako iz njega, je vprašanje za milijon evrov. Ker velika večina gleda na situacijo pesimistično in Dravo že vidi v 2. ligi, želim sam podati optimistični namig (nepoboljšljivi optimist pač)! Naj nekdo, kdorkoli od omenjene trojice (igralci, trener, uprava) vendarle sproži plaz pozitivnih dogodkov: prvi s tem, da odpošljejo Lendavčane domov s petimi zadetki v mreži, ali drugi s kakšno presenetljivo menjavo ali morda uprava, ki bi igralcem do sobote izplačala del zaostalih prejemkov. Samo naj bo nekdo prvi, brez tistih če-jev ...
Jože Mohorič
PrvaLiga Telekom Slovenije, 27. krog:
HiT Gorica - Primorje 3:3 (1:2); strelci: Osterc 34., Velikonja 51., M. Kova-čevič 91.; Petran 13., Milenkovič 35., 69. Rudar Velenje - Nafta Lendava 2:0 (1:0); strelca: Cipot 9., Peric 69. Interblock - Maribor 4:1 (1:0); strelci: Berič 33., 73., Iličič 57., 79.; Volaš 81.
Luka Koper - MIK CM Celje 3:2 (2:2); strelci: Handanagič 9., Polovanec 11., Ipavec 75.; Andelkovič 20. Štraus 30.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1. MARIBOR	27	14	10	3	53:34	52
2. MIK CM CELJE	27	12	8	7	39:27	44
3. RUDAR VELENJE	27	13	4	10	37:29	43
4. DOMŽALE	27	10	10	7	36:29	40
5. HIT GORICA	27	11	5	11	44:44	38
6. NAFTA	27	10	8	9	30:36	38
7. INTERBLOCK	27	10	7	10	41:37	37
8. LUKA KOPER	27	6	10	11	29:42	28
9. PRIMORJE	27	5	11	11	27:41	26
10. LABOD DRAVA	27	5	5	17	25:42	20
PARI 28. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Labod Drava - Nafta, Primorje - Domžale, Interblock - HIT Gorica; SOBOTA ob 17.00: Luka Koper - Maribor; SOBOTA ob 20.00: Rudar Velenje - MIK CM Celje.
Labod Drava - Nafta Lendava, sobota, 11. 4., ob 16.30 na Mestnem stadionu na Ptuju
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 27. krog
Domžalčani samo vzeli ponujeno
Sredina tekma 27. kroga med domačo Dravo in državnimi prvaki iz Domžal je bila za Ptujčane spet ena v nizu zelo pomembnih. Po porazu v Ajdovščini smo lahko pričakovali spremembo v ekipi, za katero se je trener Zildžovic dejansko odločil. Na tribuni so ostali Bošnjak, Radetič in poškodovani Horvat, na klopi pa Zilič, Kronaveter, Drevenšek in povratnik v ekipo Ogu John. Poleg teh igralcev je bil na klopi tudi športni direktor Robert Furjan, ki je poskušal s svojo prisotnostjo še dodatno vzpodbuditi ptujske modre.
Domačini so tokrat začeli s precej previdno postavitvijo petih igralcev v zadnji vrsti, kar je bil nekako logičen ukrep zaradi številnih napak v zadnji vrsti v preteklih krogih (bočna igralca Grižonič in Prejac sta imela precej ofenzivnih nalog). Uradni napovedovalec je s silno vnemo pospremil igralce na igrišče, ti pa niso začeli v takšnem slogu. Po začetnih minutah pobude domačih so po že videnem scenariju gostje povedli iz prve prave akcije na tekmi. Kirm je z uporabno žogo v prazen prostor zaposlil Čavuševiča, ta pa je spretno in srečno (žoga se je odbila od vratarja) poslal žogo v levi spodnji kot vratarja Murka -0:1. Domačini so si odlično priložnost pripravili v 21. minuti, ko je Semler žogo natančno podal v sredino, tam je močno streljal Tiganj, a naravnost v vratarja Nemca. Že v 29. minuti je domači strateg opravil prvo zamenjavo: iz igre je odšel Fi-lipovič, v igro pa Kronaveter. Korenite spremembe v igri to sicer ni prineslo, kljub temu pa so imeli domačini vsaj terensko premoč. Najlepšo priložnost za izenačenje so gledalci, zbralo se jih je približno 600, videli v
«
+ A m
1
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Nemec je preskočil Senada Tignja (Labod Drava, modri dres) in ohranil mrežo nedotaknjeno.
Foto: Črtomir Goznik
Zanimiva druščina na sredini tekmi na Ptuju: Mladen Daba-novič, Milan Duričič in Milan Miklavič.
43. minuti, ko je po prodoru Da Silve streljal Kelenc, vendar je Nemec žogo odbil v kot.
V prvem polčasu smo videli številne visoke podaje domačih branilcev v napadalno vrsto, ki pa so jih visoki branilci Domžal zlahka lovili. Zaradi niza slabih rezultatov je seveda samozavest igralcev Laboda Drave na nični točki, posledica tega pa so številne napake pri sprejemu žoge in podajah. Primerjava: na treningih igralci brez težav zadevajo gol z močnimi streli z razdalje, na tekmi to vidimo zelo redko, večinoma gre za mlahave strele brez potrebne moči.
Drugi polčas so domačini začeli v enaki postavi, vendar je v 53. minuti Zildžovič v igro le poslal povratnika v ekipo, Nigerijca Ogu Johna, nekaj minut kasneje pa še Ziliča. V 60. minut je sodnik Vinčič iz Maribora po prekršku nad Semlerjem dosodil prosti strel na robu 16-metrskega prostora, strel Čeha pa je končal v živem zidu. Iz razdalje je v 65. minuti nevarno poskusil Ogu John, žoga pa je za las zgrešila svoj cilj. Že v naslednji minuti so imeli gostje prvo zaključno žogo, ko se je Perutovič znašel iz oči v oči z Murkom, a je streljal visoko preko gola. Igra se je v tem delu precej razžive-la, saj so morali domačini vse sile usmeriti v napad, na drugi strani pa so s takšno tvegano igro puščali veliko prostora za goste. Iz niza t. i. 100 % priložnosti je bila najlepša tista v 73. minuti, ko se je po lepi akciji celotnega napadalnega tria Ti-ganj, Zilič, Semler znašel sled-
nji v idealnem položaju, spet pa je bil Nemec uspešnejši . .. Čas do konce tekme je minil v znamenju dolgih podaj pred gol Domžalčanov in nekaj pol-priložnosti na obeh straneh,
svojo statistiko pa so z golom v zadnjih minutah obogatili le gostje: po podaji Kirma iz strani je Perme žogo z glavo preusmeril v mrežo - 0:2.
Jože Mohorič
Adnan Zildžovič, trener Laboda Drave: »Gostje so dosegli dva zadetka, ki jih mi nismo iz vsaj treh odličnih priložnosti (Semler, Tiganj, Kelenc), zato jim čestitam za zmago. Poskušali smo visoko pokrivati tekmeca, narekovali smo ritem, vendar ni bilo pike na i. Svojim fantom ne morem očitati ničesar, saj so se srčno borili. Puške v koruzo zagotovo ne bomo vrgli, še naprej bomo poskušali preobrniti potek sedanjih dogodkov.«
Vlado Badžim, trener Domžal: »Pretekli teden smo naivno izgubili domačo tekmo z Rudarjem zato smo morali biti tokrat bolj skoncentri-rani. Na srečo smo zadeli v pravem trenutku, kar Dravi na drugi strani ni uspelo, saj je Nemec nekajkrat odlično posredoval. Drava ni igrala slabo, vendar se vidi, da so psihološko na psu. Sam sem to doživljal s Koprom, zato tudi Ptujčanom želim, da zadnjih 9 krogov odigrajo tako kot znajo, saj ima njihova igra rep in glavo.«
Aleš Čeh, kapetan Laboda Drave: »Osnovna ugotovitev je lahko ta, da že dve tekmi nismo dosegli zadetka, medtem ko jih naši tekmeci zabijajo iz vsake polpriložnosti. Tudi v polju mislim, da smo bili boljši, a si otežujemo delo z neučinkovitostjo.«
Luka Elsner, Domžale: »Drava si je močno želela zmage v boju za obstanek, zato sem vesel naših treh točk. Imeli smo tudi srečo, da smo izkoristili obe pravi priložnosti; če bi Drava zadela svoje, bi bilo verjetno drugače. Na vratih smo imeli tudi razpoloženega Nemca, ki je dobro reagiral vsakič, ko je naša obramba 'zaspala'.«
Zadnja zmaga je bila dosežena proti Nafti, bo tudi prva?
Zadnja zmaga ptujskih nogometašev sega v september lanskega leta in bi jo že lahko uvrstili v rubriko Še pomnite tovariši. Bila pa je dosežena proti ekipi Nafte, ki bo v soboto naslednja gostujoča ekipa na ptujskem Mestnem stadionu.
»Zavedamo se, da smo iz tedna v teden v težji situaciji, vendar vemo tudi, da bi lahko ena zmaga preobrnila potek dogodkov. V soboto igramo proti Nafti, ki jo je Drava na Ptuju v zadnjih letih redno premagovala: upam, da se bo ta tradicija nadaljevala,« je povedal kapetan moštva Aleš Čeh, ki se bo v soboto srečal z nekdanjimi soigralci. Le-tem prav tako kot Ptujčanom ne cvetijo rožice, saj so v spomladanskem delu osvojili 5 točk in so z 2. zdrknili na 6. mesto.
JM
Judo • Državna prvenstva mlajših kategorij
Urška Urek prva, Andrej Čuš tretji
DP za mladince in mladinke
V nedeljo, 5. aprila, je v Ljubljani potekalo državno prvenstvo v judu za mladinke in mladince do 20. leta starosti. Med Ptujčani se je najbolj izkazala Urška Urek, ki je v kategoriji nad 78 kg osvojila prvo mesto z dvema zmagama.
Med mladinci je bil izmed Ptujčanov najboljši Andrej Čuš, ki je v prvem krogu premagal Davida Bahuna (Tatami) z ipponom, nato je v polfinalu na zlato točko izgubil proti Jere-bicu iz Murske Sobote na yuko; to se je zgodilo le pol minute do konca. V borbi za 3. mesto je premagal klubskega kolega Bojana Ljubca z ipponom.
Drugi rezultati JK Drava:
mladinke: - 52 kg: 7. Barbara Rižnar
mladinci: - 100 kg: 5. Bojan Ljubeč, 7. Samo Veit.
DP za starejše dečke in deklice:
Renata prva, Tjaša in Larisa druge
Letošnje državno prvenstvo za starejše deklice in dečke (tekmovalke in tekmovalci do 15. leta starosti) je bilo v telovadnici OŠ Muta v Muti. Nastopili so športniki vseh slovenskih klubov.
Med Ptujčani sta se najbolj izkazali Tjaša Brumen in Larisa Čerček, ki sta osvojili srebrni medalji, Amadej Bedekovič je osvojil sedmo mesto. Za JK Go-
rišnica je v kategoriji nad 63 kg s štirimi zmagami zlato medaljo osvojila Renata Kralj, David Foštnarič je bil peti. Rezultati:
STAREJŠE DEKLICE:- 36kg: 1. Patricija GREGORČIČ - JK Olimpija Krmelj;- 40kg: 1. Ana HEBERLE
-	JK Šiška;- 44kg: 1. Kaja ČEH - JK Ljutomer;- 48kg: 1. Manja KROPF
-	JK Duplek;- 52kg: 1. Petra BEDE-NE - JK Bežigrad, 2. Tjaša BRUMEN
-	JK Drava Ptuj, 7. Rebeka PRIMOŽIČ - JK Gorišnica;- 57kg: 1. Vanesa TOPLER - JK Muta;- 63kg: 1. Ajda POVH - JK Sankaku, 2. Larisa ČERČEK - JK Drava Ptuj, 3. Betina Ivanjšič - JK Ljutomer; + 63kg (5 tekmovalk): 1. Renata KRALJ - JK Gorišnica.
STAREJŠI DEČKI:- 38kg: 1. Matej DIMOVSKI - JK Šiška, 3. Žiga Šen-dlinger - JK Ljutomer;- 42kg: 1. Tilen SEMENIČ - JK Ljutomer;- 46kg: 1. Janez VIDMAR - JK Bežigrad;- 50kg: 1. Adrijan GOMBOC - JK Murska Sobota;- 55kg: 1. Gregor IVAJNŠIČ
-	JK Ljutomer, 7. Amadej BEDEKO-
Renata Kralj (JK Gorišnica) je na DP starejših deklic s štirimi zmagami osvojila naslov državne prvakinje.
VIČ - JK Drava Ptuj;- 60kg: 1. Blaž VRANKAR - JK Šiška;- 66kg: 1. Alojz VARŠNIK - JK Muta, 2. Rok Nemec, 3. Narsej Lackovič - oba JK Ljutomer,
Ekipa starejših deklic in dečkov JK Drava Ptuj, ki je nastopila na DP v Muti.
5. David FOŠTNARIČ - JK Gorišnica;- 73 kg: 1. Tadej ŠTRUC - JK Muta; + 73 kg: 1. Alen BOLKOVIČ
-	JK Ljutomer.
DP za mlajše dečke in deklice:
Alen Pihler drugi
Na državnem prvenstvu za mlajše deklice in dečke (tekmovalke in tekmovalci do 13 let) je v dvorani ŠC GIB v Ljubljani nastopilo 47 deklic in 134 dečkov iz večine slovenskih klubov. Med ptujskimi tekmovalkami in tekmovalci se je najbolj izkazal Alen Pihler, ki je s tremi zmagami v kategoriji do 30 kg osvojil 2. mesto. Rezultati:
MLAJŠE DEKLICE U13: -28 kg:
1. Ljudmila MERČNIK - JK Duplek; -32 kg: 1. Tina LASNIK - JK Ravne na Koroškem; -36 kg: 1. Andreja LE-ŠKI - JK 15. maj Marezige, 3. Teja TROPAN - JK Impol; -40 kg: 1. Ada MARINČEK - JK Olimpija; -44 kg: 1. Daša TURŠIČ - JK Bežigrad; -48 kg: 1. Ula ISTENIČ - JK Golovec; -52 kg: 1. Lea MITIČ - JK Bežigrad; -57 kg: 1. Klara APOTEKAR - JK Sankaku; +57 kg: 1. Nastja STOPERNIK - JK Slovenj Gradec.
MLAJŠI DEČKI U13: -30 kg: 1. Rok PEČAR - JK Bežigrad, 2. Alen PIHLER - JK Drava Ptuj; -34 kg: 1. Mare POGORELC - JK Slovenj Gradec; -38 kg: 1. Andraž BAN - JK Bežigrad; -42 kg: 1. Jan BAKIJA - JK Bežigrad; -46 kg: 1. Jan KOŠAK - JK Bežigrad; -50 kg: 1. Martin HOJAK
-	JK Bežigrad; -55 kg: 1. Žiga JUR-ČEK - JK Bežigrad; -60 kg: 1. Nejc PANGERL - JK Ivo Reya; +60 kg: 1. Dino PREPELIČ - JK Impol, 2. Jani ŠVAB - JK Impol.
Sebi Kolednik
Športne novičke
Mali nogomet •
DMN Lenart
SUPER A1-liga
Rezultati 12. kroga: KMN Mobi-com - KMN Sv. Ana ml. 8:7 (1:4), ŠD Zavrh - ZGD Slik. B. Goričan 4:7 (2:4), KMN Remos Gradb. Anžel -ŠD Selce 6:9 (4:4), KMN Torpedo 05
-	Orfej 13:2 (8:0), KMN Sv. Trojica Legija - ŠD Trnovska vas 3:5 (1:1).
1.	ŠD SELCE	12	9	2	1	62:42	29
2.	TORPEDO 05	12	9	1	2	76:44	28
3.	SLIK. GORIČAN	12	8	1	3	72:40	25
4.	KMN REMOS	12	8	0	4	63:61	24
5.	MOBICOM	12	7	0	5	78:67	21
6.	SV. TROJICA-L.	12	4	2	6	45:57	14
7.	SV. ANA ml.	12	4	1	7	58:64	13
8.	ŠD ZAVRH	12	3	2	7	36:53	11
9.	TRNOVSKA VAS	12	3	0	9	42:58	9
10.	ORFEJ 12 0 1 11 35:81 1 A-liga
Rezultati 11. kroga: ŠD Pernica ml. - M-trgovina Lormanje 6:5 (1:2), ŠD Cerkv. Lotos ml. - ŠD Vitomarci 3:7 (0:4), ŠD Žerjavci - ŠND Old Boys ml. 0:7 (0:2), ŠD Destrnik vir-tuozi - DMNR Sand. Faž Vartom 6:1 (2:0).
1.	DESTRNIK-V. 11 10 0 1 82:37 30
2.	CERKV. LOTOS 11 7 0 4 63:60 21
3.	M-T. LORMANJE 11 6 1 4 60:36 19
4.	ŠD VITOMARCI 11 5 1 5 64:60 16
5.	OLD BOYS ml. 11 4 1 6 50:63 13
6.	PERNICA ml. (-1) 11 4 1 6 71:85 12
7.	SAND. FAŽ -V. 11 3 2 6 48:72 11
8.	ŠD ŽERJAVCI 11 2 0 9 28:53 6
B-liga
Rezultati 11. kroga: KMN Benedikt - KMN Sv. Trojica 5:5 (2:5), KMN Sv. Trojica II - KMN Cerkv.G. Pri Ant. ml. III 5:4 (4:3), ŠD Pernica veterani
-	Rdeči vragi 2:8 (1:1).
1.	SV. TROJICA 11 8 2 1 89:37 26
2.	RDEČI VRAGI 11 8 0 3 63:42 24
3.	BENEDIKT 11 7 1 3 72:49 22
4.	PERNICA V. (-1) 11 5 1 5 54:45 15
5.	SV. TROJICA II 11 1 1 9 21:79 4
6.	CERKV. ml. III(-3) 11 1 1 9 29:76 1
Zmago Šalamun
Pikado • Liga Štajerski tednik: Zeleni gaj drugič zapored
Prejšnjo soboto je bil odigran zadnji krog pikado lige Štajerski tednik. V A-ligi je prvo mesto drugič zapored osvojila ekipa Zelenega gaja iz Žabja-ka. Prvaki so v zadnjem krogu sicer doživeli poraz (7:9) proti ekipi Žage, ki se je s to zmago prebila na 2. mesto: z enakim številom točk in z boljšo razliko v igrah je prehitela ekipo Winsto-na. V B-ligo je izpadla ekipa Lune, ki ji ni uspelo osvojiti nobene točke.
Končni vrstni red: 1. Zeleni Gaj 34, 2. Žaga 31, 3. Winston 31, 4. Sharky 25 (-1), 5. Stolp 24, 6. Ring 19 (-1), 7. Saška 10, 8. Luna 0.
V B-ligi je 1. mesto osvojila ekipa Sharky II, ki se je tako neposredno uvrstila v A ligo.
Končni vrstni red: 1. Sharky II 40, 2. Haložan 33, 3. Ptujskih 5 29, 4. Zeleni gaj II 26, 5. Capri I 22, 6. Capri II 21, 7. Ring II 21, 8. Pika 10, 9. Mark 69 9.
Vrstni red najboljših posameznikov: 1. Gorazd Kukovica (Zeleni gaj), 2. Adi Kolarič (Zeleni gaj), 3. Franc Kump (Stolp), 4. Igor Čerček (Žaga), 5. Bojan Čerček (Žaga) ...
JM
ATLETIKA • Zimski atletski pokal: vrnitev zimskih osnovnošolskih tekmovanj
Po večletnem premoru je Zavod za šport Ptuj na pobudo Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj, natančneje trenerja Gorazda Rajherja,
obudil zimska atletska tekmovanja za osnovne šole na medobčinskem nivoju. Gre za zimski atletski pokal, ki ga sestavljajo tri tekmovanja, dve sta bili že izvedeni, tretje pa bo v drugi polovici tega meseca. Tekmovanje nam je pobliže predstavil Aleš Bezjak, trener v atletskem klubu: »Vsak otrok od četrtega do devetega razreda je lahko tekmoval v poljubnem številu atletskih disciplin, od ene do največ štirih. Končni zmagovalec bo tisti, ki bo zbral največ točk iz vseh treh tekmovanj v posamezni disciplini. Vsa tekmovanja potekajo v športni dvorani Mladika in v atletski dvorani pod tribuno mestnega stadiona. K sodelovanju so bile vabljene vse osnovne šole iz Spodnjega Po-dravja, na koncu pa je sodelovalo 7 šol z okoli 120 tekmovalci, kar je
v okviru pričakovanj za prvo leto. V nekaterih disciplinah beležimo zelo dobre rezultate.« Na tem mestu je žal potrebno opozoriti na neprofesionalno ravnanje športnega pedagoga iz Osnovne šole Mladika, ki je, po pripovedovanju otrok, zagrozil z negativno oceno vsem tistim učencem, ki so se želeli udeležiti omenjenega tekmovanja. Povedano drugače, svojim učencem je prepovedal udeležbo na tekmovanju. Takšno nepedagoško ravnanje si prav gotovo zasluži grajo.
Idejo o izvedbi zimskega atletskega pokala je takoj po predstavitvi podprl Zavod za šport Ptuj. »Pomagali smo pri obveščanju šol, zbiranju prijav in pri pripravi in izvedbi tekmovanja. Zamisel oziroma sam projekt se mi zdi pozitiven iz več razlogov, med drugimi tudi zato, da bodo športni pedagogi lažje izbrali ekipo za medobčinsko tekmovanje v atletiki, ki vsako leto poteka v mesecu maju na atletskem stadionu. Seveda pa ne smem mimo dejstva, da je v zimskih mesecih manjkalo podobno tekmovanje, kar je potrdil tudi odziv osnovnih šol,« je povedal Boštjan Zemljarič, vodja športnih programov na Zavodu za šport Ptuj.
UE
Zaključni turnir ...
... bo v soboto, 18. aprila, v domu krajanov na Vičavi. Tam bo tudi podelitev pokalov za obe ligi in tri najboljše igralce v ligi.
Zimskega atletskega pokala se je udeležilo 120 osnovnošolcev.
Nogomet • 1. SŽNL
V 14. krogu je bil v Novem mestu odigran derbi ekip, ki sta se vrsto let borili za naslov državnih prvakinj. Tokrat ni bilo nobene dileme, saj so nogometašice domače Krke z visoko zmago odpravile Pomurje in pokazale, kdo je suveren vladar v slovenskem ženskem nogometnem prostoru.
»Naši« ekipi, Ptuj in Dornava, sta doživeli nova poraza. Na Ptuju so Korošice iz Slovenj Gradca dokazale, da se upravičeno nahajajo na drugem mestu, igralke Dornave pa so v Velenju iztržile sprejemljiv poraz.
REZULTATI 14. KROGA: Ptuj
-	Slovenj Gradec 0:11 (0:6), Krka
-	Pomurje 7:1 (4:1), Rudar Škale
-	Dornava 3:0 (1:0)Senožeti - Maribor 3:0 (2:0).
1.	KRKA 14 13 1 0 110:8 40
2.	SLOV. GRADEC 14 10 1 3 69:21 31
3.	POMURJE 14 9 0 5 94:28 27
4.	SENOŽETI 14 8 1 5 40:20 25
5.	MARIBOR 14 6 2 6 50:45 20
6.	RUDAR SKALE 14 4 3 7 14:43 15
7.	PTUJ	14 2 0 12 9:92 6
8.	DORNAVA 14 0 0 14 6:123 0
PTUJ - SLOVENJ GRADEC
0:11 (0:6)
ŽNK PTUJ: Majda Mesarec, Maja Koren, Andreja Najvirt, Karin Mat-jašič, Faša Grdina, Teja Šmintič, Barbara Petek, Maja Skaza, Nina Podhostnik, Marina Fleten (Marina Tancoš), Urška Arnuš. Trener: Matej Hvalec
RUDAR ŠKALE - DORNAVA 3:0 (1:0)
DORNAVA: Alenka Murko, Saša Fras, Laura Krajnc, Sanja Lah, Nuša Kukovec, Romana Behrami (Sara Klemenčič), Urška Čeh, Nuša Ploj, Monika Hojnik, Mateja Mihelač, Patricija Golob. Trener: Mitja Sardin-šek.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčanke so izgubile z ekipo Slovenj Gradca.
Bowling • Podjetniška liga
Štiri ekipe visoko slavile
S tekmami 1. kroga se je pričel drugi del tekmovanja v letošnji podjetniški ligi. V finalni skupini so vlogo prvega favorita z odličnim nastopom upravičili igralci Avtoprevozništva Novak, ki so le za 6 podrtih kegljev zaostali za svojim ekipnim rekordom iz predtekmovanja, obenem pa je Bojan Klarič dosegel najboljši letošnji posamezni rezultat lige - 890. Zaradi tega so vknjižili maksimalno število točk, visoke zmage pa so dosegli še DaMoSS, Talum in VGP Drava. Slednji so na krilih Franca Maleka (8 točk) ugnali Projektis, čeprav je Sebastjan Kotnik (4 točke) presegel mejo 850. A to je šele začetek boja za prvaka ... V drugi skupini je presenetila ekipa MP Ptuj, ki je ugnala MO Ptuj.
Skupina 1 - 8
Rezultati 1. kroga: Talum - Bowling center Ptuj 7:1, Avtoprevoz-ništvo Novak - Tadio-Tednik 8:0, DaMoSS - Tames 6:2, VGP Drava - Projektis 6:2.
1.	AVTOPREVOZ. NOVAK 2949 8 184,3
2.	TALUM	2784 7 174,0
3.	DAMOSS	2832 6 177,0
4.	VGP DRAVA	2701 6 168,8
5.	PROJEKTIS	2803 2 175,2
6.	TAMES	2683 2 167,7
7.	BOWLING C. PTUJ 2494 1 155,9
8.	RADIO-TEDNIK PTUJ 2462 0 153,9
Najboljši posamezniki tega kroga: 1. Bojan Klarič (Avto. Novak) 890, 2. Sebasti-jan Kotnik (Projektis) 856, 3. Marko Drobnič (Talum) 780, 4. Franc Malek (VGP Drava) 773, 5. Dušan Kostanjevec (Avto. Novak) 754, 6. Tomi Držaj (db Transport) 753, 7. Mitja Šegula (Tames) 731, 8. Jani Kramar (DaMoSS) 718, 9. Robert Mer-lak (Talum) 715, 10. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 712.
Skupina 9 - 16
Rezultati 1. kroga: db Transport - Projekta 8:0 (b. b.), MP Ptuj - MO Ptuj 6.2, Ilkos - Garant zavarovanje 6:2, PSS - Boxmark 5:3.
9.	DB TRANSPORT 2055 8 171,3
10.	MP PTUJ	2483 6 155,2
11.	ILKOS	2462 6 153,9
12.	PSS	2353 5 147,1
13.	BOXMARK	2360 3 147,5
14.	MESTNA OBČ. PTUJ 2395 2 149,7
15.	GARANT ZAVAROV. 1936 2 121,0
16.	PROJEKTA ING. 0 0 -
Najboljših 5 v skupnem seštevku: 1. Sebastijan Kotnik (Projektis) 192,6, 2. Dušan Kostanjevec (Avto. Novak) 191, 3. Bojan Klarič (Avto. Novak) 188,2, 4. Marko Drobnič (Talum) 183,3, 5. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 181,9.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa VGP Drava je odlično začela drugi del tekmovanja.
Foto: Laura
Foto: SK
Namizni tenis • Ekipno mladinsko prvenstvo
Fantje peti, dekleta šesta
Skupinska fotografija mladincev in mladink NTK Ptuj
Tekmovanj v namiznem tenisu še ni konec, saj je ta konec tedna v Murski Soboti potekalo ekipno državno prvenstvo za mladince in mladinke. Nanj sta se skozi kvalifikacije uvrstili tako ekipa mladincev kot mladink NTK Ptuj. Uspešnejši
so bili fantje in na koncu zasedli peto mesto med osmimi ekipami. Z zmago nad ekipo NTK Hrastnik 5:1 ter porazom z NTK Rakek 2:5 in NTK Kema 0:5 so bili tretji v skupini in so se borili za mesta od 5. do 8., kjer so najprej premagali NTK
Rokomet • Mlade selekcije
Celjsko opozorilo Ormožu
Mlajši dečki B: Jeruzalem - Zlatorog Celje 17:19 (10:9)
JERUZALEM: Korpič Lesjak, Caf, Rizman; Kociper 1, Grabovac, Zi-darič, Hebar, Lukman 1, Niedorfer, Plavec, Žganec 2, Kolmančič 7 (3), Štumberger, Horvat 2, Kosi 3, Ulaga 1. Trener: Mladen Grabovac.
V derbiju 5. kroga polfinalne skupine D so mladi Celjani zasluženo slavili na Hardeku. Celjska zmaga je dobrodošlo opozorilo mladim Ormo-žanom pred finalom DP, ki bo 16. ali 17. maja. Predstava Jeruzalema je bila tokrat precej slabša od tistih, ki smo jih vajeni v tej sezoni. Ekipi ni šlo v napadu in prvič v sezoni se je zgodilo, da so jeruzalemčki dosegli le 17 zadetkov. Tudi obramba tokrat ni bila na visokem nivoju, saj v povprečju igralci Jeruzalema prejmejo 14 zadetkov, tokrat pa so jih prejeli 19.
Pohvaliti je potrebno celjsko ekipo, ki se je odlično pripravila na Ormožane in jim kot edina letos zadala še drugi poraz, a na srečo ta za gostitelje ni bil usoden, saj so v najmočnejši polfinalni skupini že osvojili 1. mesto in s tem napredovali na turnir najboljših štirih ekip DP. Pri Jeruzalemu sta več od drugih pokazala vratar Caf in Kolmančič, pri Zlatoro-gu pa Simončič in Dobrajc.
Jeruzalemčke 18. aprila čaka še tekma 6. kroga polfinalne skupine D na Ptuju proti Dravi.
UK
Mlajši dečki A: Trimo Trebnje - Velika Nedelja 16:17 (7:10)
VELIKA NEDELJA: Kukovec, Bom-bek 1, Kumer, Hojžar 2, R. Cvetko 8, Šoštarič 1, Bokša 2, Preac, Slavinec, T. Cvetko, Marin 2.
Po odličnih igrah in zanesljivih zmagah v domači dvorani so tokrat mladi Velikonedeljčani v gosteh premagali še vrstnike Trima. S tem so zaokrožili serijo zmag z ekipami, katerih imena veliko pomenijo v slovenskem rokometu: premagali so Celje, Gorenje, Prevent, Ribnico, Trimo ...
Na tekmi v Trebnjem je za goste štela samo zmaga. Z veliko borbenostjo, disciplino in motiviranostjo jim je to tudi uspelo. Vso tekmo so uspešno nadzirali rezultat, tako da zmaga vse do zadnje minute ni bila
vprašljiva. Na koncu so storili nekaj nepotrebnih napak, vendar so vzdržali vse napade domačinov in zmagali. Najvišje vodstvo so gostje imeli v 32. minuti, in sicer 12:16.
Veselje po zmagi je bilo kratko, saj se fa ntje zavedajo, da je v petek v Velenju na sporedu prestavljena tekma iz 3. kroga. To bo „tekma sezone" za mlade rokometaše iz Velike Nedelje, saj bi uspeh na gostovanju (vsaj točka) in zmaga čez teden dni v domači trdnjavi pomenila uvrstitev na finalni turnir. Glede na kvaliteto ekipe je ta želja seveda uresničljiva.
Igralci v petek ob 17.15 v Velenju potrebujejo veliko podporo, zato vabijo vse, ki jim je RK Velika Nedelja v srcu, da pridejo na tekmo in jih glasno vzpodbujajo, sami pa obljubljajo igro do zadnjega atoma moči.
Mlajši dečki B: Gorenje -Drava 35:30 (18:14)
DRAVA: Valentin Zupanič (11 obramb), Marko Žuran, Luka Reis-man 5, Aljaž Mori, Mario Kenda 1, Martin Vrbančič 5 (1), Teo Prapotnik, Nejc Korošec 7, Davorin Levanič 7, Filip Jerenec 1, Rok Šalamun 4. Trener Ladislav Sabo.
Izredno slab začetek igralcev Drave je bil očitno vzrok za poraz. Domačinom so dovolili, da so takoj na začetku tekme pobegnil za šest in v nadaljevanju še na osem golov razlike (15:7). Z odličnim delnim izidom igralcev Ptuja, ko so dosegli 6 zaporednih zadetkov, domačini pa nobenega, je razlika nekaj minut zatem znašala primerna dva zadetka. Kljub temu so domači odšli na odmor s štirimi zadetki prednosti. V drugem polčasu so gostje dohajali domačine na dva do tri gole zaostanka, pri rezultatu 24:24 pa so jih celo ujeli. Možnosti so bile, da bi dravaši tudi po-vedli, toda jim zaradi nekaj ne dovolj zbranih strelov ni uspelo, domačini pa so ponovno naredili varno razliko. Zaradi takšnega nihanja rezultata je bila tekma vseskozi izredno borbena in zanimiva. Velenjčani so bili izredno agresivni in so si priigrali pet izključitev (Drava tri), izključen je bil tudi njihov trener (zaradi pritiska na sodnike). Dravaši so s svojo borbenostjo kljub porazu dokazovali, da so sposobni zadevati in da so sposobni tudi slab rezultat spremeniti v svojo korist, le splet okoliščin tokrat ni bil na njihovi strani.
Danilo Klajnšek
Logatec s 5:0 in nato še NTK ISA s 5:3. Za ekipo so igrali Luka Krušič, ki je zmagal 8 in izgubil 3 tekme, Alen Ber s 6 zmagami in 6 porazi ter Domen Ovčar s 4 zmagami in 5 porazi. Zmagala je ekipa NTK Kema pred NTK Sobota in NTK Muta.
Dekleta so v skupini trikrat tesno izgubila: z NTK ISA 3:5, z NTK Arrigoni 3:5 in z NTK Fu-žinar 4:5. V boju za mesta od 5. do 8. so premagala NTK Soboto 5:3 in izgubila z NTK Preser-je 3:5 ter zasedla končno šesto mesto. Za ekipo so igrale Vesna Rojko, Tina Matjašič, Lucija Peklar in Anja Peršuh. Vesna je bila s petnajstimi zmagami neporažena. Zmagala je ekipa NTK Logatec pred NTK ISA in NTK Arrigoni.
Danilo Klajnšek
Ples • Par Pekič-Brenholc
Batman in Catwoman presenetila na EP
Slovenski profesionalni par Daniela Pekič-Jernej Brenholc se je po kratkem zatišju, ki ga je izkoristil za treninge, spet podal na tekmovanja. Tako sta v drugi polovici marca nastopila na dveh močnih tekmovanjih v Franciji in Nemčiji.
Najprej sta se v francoskem Toursu udeležila tekmovanja Interdances gala. Prireditev je med profesionalci izredno cenjena, zato je bila njuna zmaga v standardnih plesih še toliko pomembnejša. To je bila tudi potrditev dobrega dela v teh treh mesecih odsotnosti. Za piko na i sta bila skupaj z Majo Grešak in Petrom Majzljem prva še v ekipnem delu tekmovanja.
Še pomembnejše tekmovanje, evropsko prvenstvo v standardnih show plesih, je bilo na sporedu 28. 3. v nemškem Fre-iburgu. Dobra uvrstitev tudi tukaj ni izostala, saj sta Daniela in Jernej osvojila 4. mesto. »Na evropskem prvenstvu sva nastopila s točko Batman & Cat-woman v koreografiji black-poolskega zmagovalca Mateja Krajcerja. Najina točka je bila popolna senzacija in celo sodniki so bili v zadregi (pozitivni), ker niso pričakovali česa tako revolucionarnega! Med prvim in petim mestom je bila zelo majhna razlika, tako da bi lahko bila z malce sreče celo evropska prvaka,« je o nastopu povedal Jernej.
Letos ju čaka še nekaj velikih tekmovanj, na katerih pričaku-
jeta dobre uvrstitve. »Izpostavil bi štiri tekmovanja: želiva si čim boljšo uvrstitev na evropskem prvenstvu v standardnih plesih, ki bo 25. 4. v Moskvi, in vsaj eno uvrstitev med 12 najboljših na največjem in najbolj prestižnem plesnem tekmovanju na svetu, v Blackpoolu. V drugi polovici leta bosta na
Košarka • PARKL
KK Pragersko obranil naslov
Z velikim finalom se je končala 12. sezona v ligi PARKL. Ponovitev lanskega finala med domačini zaključnega turnirja KK Starše in KK Pragersko je v dvorano OŠ Starše privabila številne gledalce. Le-ti so videli zanimivo in kvalitetno košarkarsko predstavo, v kateri so Pragerčani v zadnjem delu tekme strli odpor domačinov in zasluženo dvignili prehodni pokal lige PARKL.
Tekmo so bolje začeli igralci Pragerskega, a je pri domačih svoje strelske sposobnosti kaj hitro pokazal Milič, ki je do konca 1. četrtine dosegel 11 točk. Pri Pragerskem, ki že tra-
dicionalno igra kolektivno in nevarnost preti iz vseh strani, se je v prvem delu najbolj izkazala centrska naveza. V začetku 2. četrtine je za veselje domačinov poskrbel Pesek, ki je bil dvakrat uspešen iz velike razdalje, poleg tega pa tudi v obrambi garal za vsako žogo. Pri tem si je kaj hitro nakopal štiri osebne napake, kar je v nadaljevanju znatno olajšalo delo gostom.
Tri točke zaostanka je domačinom pred zadnjimi desetimi minutami še dajalo upanje, a je postalo kaj kmalu jasno, da so porabili že preveč energije. Pragerčani so v zadnji četrtini
le še stopnjevali tempo. V nasprotju z lanskim finalom, kjer je odločitev padla v zadnjih sekundah, je bilo dvomov o letošnjem zmagovalcu konec že dobri dve minuti pred koncem, ko je Pragersko povedlo za 12 točk. Strelsko najučinkovitejši pri Pragerskem je bil Godec s 16 točkami, kar pet košarkarjev Pragerskega pa je doseglo 10 ali več točk, to je poleg dobre obrambe na ključnih igralcih Starš tudi odločilnega pomena za končno zmago s 73:60. Domačini so v zadnjih desetih minutah dosegli le 8 točk. KK Pragersko je tako prva ekipa, ki je v zadnjih petih letih ubra-
Prvaki PARKL: ekipa KK Pragersko
sporedu še svetovno prvenstvo v kombinaciji 10 plesov (2. in 3. 10. v Kanadi), kjer si želiva uvrstitev med najboljših 5, in evropsko prvenstvo v Nemčiji (10. 10.), kjer ciljava tudi na stopničke za zmagovalce. Cilji so visoki, vendar tudi uresničljivi.«
JM
Rezultati zaključni turnir Starše, 4. april 2009: Tekma za 1. mesto - finale:
KK Starše - KK Pragersko 60:73 (17:21, 17:12, 18:22, 8:18)
(KK Starše: Milič 26, Pesek 12, Petrovič 9, Dobnik 9, Trifkovič P. 2, Trifkovič V. 2;
KK Pragersko: Godec 16, Lesko-var 11, Šalamun11, Kozar 10, Bor-kovič 10, Drame 8 Gajšek 5, Jeršič 2, Uršič). Tekma za 3. mesto: KK Rače - TED ŠD Cirkovce 56 :82 (19:18, 10:23, 23:26, 4:15)
Rezultat 2. tekme za obstanek/ napredovanje:
KK KPŠ Ptuj - ŠD Nova vas MB 77:64 (23:14, 12:21, 21:15, 21:14); 2:0 v zmagah za KK KPŠ Ptuj Končni vrsti red: 1. KK Pragersko, 2. KK Starše, 3. TED ŠD Cirkovce, 4. KK Rače.
nila naslov prvaka. Brez tako želenega naslova spet ostajajo v Staršah, saj so izgubili še peti finalni nastop zapored.
V tekmi za 3. mesto je zmagala ekipa TED ŠD Cirkovce, ki je v sproščeni tekmi zanesljivo odpravila KK Rače. Odlično predstavo je tokrat, v nasprotju s polfinalnim dvobojem, prikazal Uroš Goričan. Med elito osmih najboljših ekip v Parklu ostaja tudi KK KPŠ Ptuj, ki je bil na obeh tekmah boljši od ekipe ŠD Nova vas Maribor. Tudi tokrat je bil nerešljiva uganka za Mariborčane Horvat, ki je dosegel 31 točk.
12. sezona v ligi PARKL, v kateri je sodelovalo 15 ekip in skupaj odigralo 104 tekme, se je zaključila. Košarkarsko dogajanje se sedaj za nekaj mesecev seli na odprta igrišča.
BM
Foto DK
Nogomet • Slovenska reprezentanca županov^
Slovenski župani premagali Nemce v Berlinu
Nogometna ekipa Skupnosti občin Slovenije - poznana pod imenom slovenska nogometna reprezentanca županov - je
prejšnji teden gostovala v Berlinu, kamor je bila povabljena s strani nemškega zunanjega ministrstva. Slovenska ekipa, ki
jo je proti nemškim kolegom okrepil tudi trenutno najbolj vroči slovenski nogometni trener Bojan Prašnikar, je pošteno
Ekipa Skupnosti slovenskih občin, katere člana sta tudi mag. Stanko Glažar in dr. Štefan Celan.
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, U-14
1. SML
REZULTATI 23. KROGA: NŠ Poli Drava - Domžale 2:4, Simer šampi-on - Aluminij 1:2, Luka Koper - NŠ Dravograd 2:1, Interblock - HIT Gorica 2:0, Mura 05 - Maribor 2:1, MIK CM Celje - Rudar Velenje 5:1, Krka - Bilje Primorje 4:2, Triglav - Slovan 3:0.
1. INTERBLOCK	23	17	6	0	55:14	57
2. ALUMINIJ	22 16		1	5	57:32	49
3. DOMŽALE	22 14		4	4	62:28	46
4. LUKA KOPER	23 11		8	4	48:27	41
5. MARIBOR	22 12		5	5	45:27	41
6. HIT GORICA	22 11		6	5	39:22	39
7. TRIGLAV	23 11		3	9	50:33	36
8. MURA 05	22 10		4	8	37:41	34
9. MIK CM CELJE	22	9	5	8	56:38	32
10. SIMER ŠAMP.	23	8	5	10	41:39	29
11. BILJE - PRIM.	23	6	5	12	42:54	23
12. DRAVOGRAD	22	6	5	11	30:46	23
13. POLI DRAVA	22	5	3	14	29:48	18
14.SLOVAN	22	4	3	15	15:47	15
15. KRKA	23	3	3	17	23:77	12
16. RUDAR (V)	22	0	6	16	14:70	6
Simer Šampion - Aluminij
1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Krajnc (29), 1:1 Bizjak (67., z 11 m), 1:2 Šešo (89)
ALUMINIJ: Zajc, Draškovič, Medved, Meznarič, Jovič, Mlakar, Petek (Šešo), Rešek, Krajnc, Pislak, Štrukelj (Koren). Trener: Bojan Flis.
NŠ Poli Drava - Domžale 2:4 (1:2)
STRELCI: 0:1 Bengez (3), 0:2 Zidar (13), 1:2 Vldovlč (23), 2:2 Kurež (49), 2:3 Berglnc (61), 2:4
Bešlč (90).
NŠ POLI DRAVA: Kocen, Vinkovič (Grajfoner), Pečnlk, Kozar, Dlrnbek, Fekonja, Šoštarlč (Sahltl), Brusar, Kurež, D. Krajnc (Frumen), Vldovlč. Trener: Tomlslav Grbavac.
MNZ Ptuj • Finale mladinskega pokala
Aluminij - NŠ Poli Drava 5:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Pislak (3), 2:0 Pis-lak (40), 3:0 Žurej (68), 3:1 Kurež (71), 4:1 Krajnc (73), 5:1 Zajc (87. z 11 m)
ALUMINIJ: Zajc, Tilen Greifoner (Tominc), Medved, Meznarič, Jovič,
Mlakar (Šešo), Petek (Žurej), Rešek (Štrukelj), Krajnc, Pislak (Koren), Mi-lec. Trener: Bojan Flis.
NŠ POLI DRAVA: Topič, Vinkovič (M. Krajnc), Pečnik, Kozar, Dirnbek, Fekonja, Frumen (Sahiti), Brusar, Kurež, D. Krajnc, Šoštarič (Tim Greifoner). Trener: Tomislav Grbavac.
Mladinci Aluminija iz Kidričevega so postali pokalni prvaki na področju
MNZ Ptuj. V bistvu se je finale med Kidričani in Ptujčani tudi pričakovalo, saj imata oba kluba svoje ekipe v 1. slovenski mladinski nogometni ligi. Na koncu srečanja so se veselili domačini, saj je njihov kapetan Sergej Krajnc zasluženo v zrak dvignil zmagoviti pokal.
Danilo Klajnšek
porazila Nemce sredi Berlina. Pod slovensko zastavo so zaigrali Mitja Zakrajšek, Danilo Burnač (podžupan MO Maribor), Stanko Glažar (selektor ekipe, direktor občinske uprave MO Ptuj), Bojan Prašnikar (nekdanji trener slovenske reprezentance), Miran Jurkošek (župan občine Štore), Roman Richter (podžupan občine Pesnica), Peter Misja (župan občine Podčetrtek), Štefan Čelan (župan MO Ptuj), Siniša Plavšič (SOS), Ladislav Pepelnik (podžupan občine Ruše), Alojz Podgoršek (župan občine Šmartno ob Paki), Igor Stropnik (župan občine Kungota), Miha Mohor (SOS), Stanislav Gjerkeš (podžupan občine Lendava), Jožef Škalič (župan občine Kuzma) in Branko Ledinek (župan občine Rače-Fram). Za naše so v polno zadeli Gjerkeš, Jurkošek in Plavšič. Nemci že kujejo načrte za povratni dvoboj, ki naj bi bil jeseni v eni izmed občin na sončni strani Alp.
Franc Nani Matjašič
1. SKL
REZULTATI 23. KROGA: NŠ Poli Drava - Domžale 0:3, Simer šampion
-	Aluminij 0:2, Luka Koper - Dravograd 4:2, Interblock - HIT Gorica 2:1, Mura 05 - Maribor 0:1, MIK CM Celje
-	Rudar Velenje 2:4, Krka - Bilje Pri-
Športni napovednik
morje 1:1, Triglav		- Slovan 1:1.				
1. MARIBOR	22	17	4	1	57:10	55
2. DOMŽALE	22	13	2	7	37:25	41
3. SIMER ŠAMP.	23	12	4	7	43:26	40
4. LUKA KOPER	23	12	4	7	40:24	40
5. INTERBLOCK	23	11	7	5	41:30	40
6. ALUMINIJ	22	12	3	7	41:18	39
7. HIT GORICA	22	11	4	7	29:23	37
8. MIK CM CELJE	22	10	4	8	36:26	34
9. MURA 05	22	10	4	8	28:26	34
10. RUDAR (V)	22	9	5	8	35:35	32
11. POLI DRAVA	22	8	5	9	29:25	29
12. SLOVAN	22	6	6	10	22:32	24
13. KRKA	23	5	5	13	19:51	20
14. TRIGLAV	23	5	4	14	26:51	19
15. DRAVOGRAD	22	1	6	15	16:47	9
16. BILJE - PRIM.	23	2	3	18	17:67	9
Foto: Črtomir Goznik
Igralci NŠ Poli Drava (beli dres) so izgubili proti ekipi Domžal, ki so na visokem tretjem mestu lestvice 1. SML.
NK Aluminij - zmagovalna ekipa mladinskega pokala MNZ Ptuj
Simer Šampion - Aluminij
0:2 (0:1)
STRELEC: 0:1 Žurej (30), 0:2 Žu-rej (78)
U-14 VZHOD
REZULTATI 21. KROGA: Aluminij
-	Železničar 1:1, AHA EMMI Bistrica - NŠ Poli Drava 2:4, Tehnostroj Veržej - Rudar Velenje 2:0, Ljutomer
-	Dravograd 0:3, Nafta - Mura 05 0:0, MIK CM Celje - Brežice 7:0, Radgona - Simer šampion 0:7.
1. DRAVOGRAD	21	18	0	3	58:18	54
2. MARIBOR	20	16	2	2	78:10	50
3. MURA 05	21	15	3	3	78:16	48
4. MIK CM CELJE	21	14	2	5	55:14	44
5. RUDAR VELENJE 21		13	4	4	58:22	43
6. ŽELEZNIČAR	21	12	4	5	80:21	40
7. VERŽEJ	21	12	2	7	45:20	38
8. SIMER ŠAMP.	21	11	2	8	65:27	35
9. ALUMINIJ	21	8	5	8	25:22	29
10. POLI DRAVA	21	9	0	12	47:48	27
11. NAFTA	21	8	2	11	41:48	26
12. F. JARENINA	20	5	2	13	34:44	17
13. BREŽICE	21	5	0	16	23:87	15
14. A. E. BISTRICA 21		4	0	17	23:97	12
15. LJUTOMER	21	2	1	18	9:76	7
16. RADGONA	21	0	1	20	2:148	1
Aluminij - Železničar 1:1 (0:0)
STRELCA: 0:1 Lešnik (37), 1:1 Goljat (60)
Aha Emmi Bistrica -NŠ Poli Drava 2:4 (1:3)
STRELCI: 0:1 Pivko (12), 0:2 Golob (15), 0:3 Golob (20), 1:3 Topič (29), 2:3 Janžič (61), 2:4 Golob (66).
Danilo Klajnšek
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 28. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Labod Drava - Nafta, Prlmor-je - Domžale, Interblock - HIT Gorlca; SOBOTA ob 17.00: Luka Koper
-	Marlbor; SOBOTA ob 20.00: Rudar Velenje - MIK CM Celje.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 20. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Bela krajlna - Alumlnlj, Krško
-	MU Šentjur, Zagorje - Mura 05, Llvar - Ollmplja.
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 13.30: Marlbor - Dornava, SOBOTA ob 13.30: Slovenj Gradec - Pomurje, SOBOTA ob 16.30: Krka - Seno-žetl; PONEDELJEK ob 12.00: Rudar Škale - Ptuj.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Dravlnja Kostroj - Mons Clau-dlus, Paloma - Črenšovcl, Trgovlne Jager - Slmer šamplon, Tehnostroj Veržej - Kovlnar Štore, Malečnlk - Čarda, Odrancl - Šmartno; NEDELJA ob 16.30: Stojncl - Koroška Dravograd.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 18. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Pohorje - GIC Gradnje Rogaška, Peca - Podvlncl, AHA EMMI Blstrlca - Bukovcl, Jarenlna Šentllj
-	Zreče, Brežlce - Tehnotlm Pesnlca, Partlzan Fram - Šoštanj; PONEDELJEK ob 16.30: Holermuos Ormož - LKW Jack Gerečja vas.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Oplotnlca - Hajdlna, Sredlšče
-	Rogoznlca, Pauman Pragersko - Vldem, Clrkulane - Skorba; PONEDELJEK ob 17.00: Gorlšnlca - Boč, Dornava - Apače.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Spodnja Polskava - Markovcl, Zavrč - Zgornja Polskava, Leskovec - Tržec; PONEDELJEK ob 10.30: Hajdoše - Lovrenc; PONEDELJEK ob 17.00: Grajena - Slovenja vas, Makole - Podlehnlk.
VETERANSKA LIGA - VZHOD
PARI 15. KROGA - PETEK ob 17.00: Leskovec - Ormož, Tržec - Stojncl Korant, Bukovcl - Markovcl, Gorlšnlca - Vldem.
VETERANSKA LIGA - ZAHOD
PARI 11. KROGA - PETEK ob 17.00: Pragersko - Apače, Boč - Polskava, Podlehnlk - Zgornja Polskava, Skorba - Lovrenc.
Mini rokomet
Rokometni direndaj v Ormožu
Rokometnl klub Jeruzalem Ormož bo na vellkonočnl ponedeljek, 13. aprlla, organlzlral tradlclonalnl 7. vellkonočnl turnlr Ormož 2009 v mlnl rokometu. Rokometnega dlrendaja se bo udeležllo okrog 200 naj-mlajšlh rokometašev lz cele Slovenlje. Poleg gostlteljev turnlrja bodo v konkurencl letnlkov 1998, 1999 ln 2000 nastoplle še eklpe: Rudar Trbovlje, Mokerc Ig, Športna šola Celje, OŠ Braslovče, Drava Ptuj, Pomurje, Radovljlca ln Kllma Petek Marlbor. Na treh lgrlščlh bo skupaj odlgranlh kar 61 tekem. Turnlr se bo prlčel ob 9. url, podelltev pokalov najboljšlm eklpam v svojl konkurencl sledl ob 13.45: »Lanskoletnl, 6. turnlr je bll rekorden po števllu udeležencev, vendar smo naletell na težave prl organlzacljl. Zato smo se letos odločlll, da prlpravlmo turnlr le v konkurencl fantov ln vse tekme lzpeljemo v Športnl dvoranl na Hardeku.
V	konkurencl letnlkov 1998 bo nastopllo 6 eklp, v konkurencl letnlkov 1999 je prljavljenlh 8 eklp ln tudl prl najmlajšlh letnlklh 2000 je prljav-ljenlh 8 eklp. Ormožanl bomo na turnlrju nastoplll s petlml eklpaml oz. z okrog 50 rokometašl, kjer bo naš najmlajšl član šele letnlk 2003,« je pred turnlrjem povedal eden lzmed organlzatorjev ln trenerjev mlajšlh selekclj Jeruzalema Mladen Grabovac.
V	Ljutomeru pričetek kasaške sezone
Na ljutomerskem hlpodromu se že tradlclonalno na vellkonočnl ponedeljek prlčenja nova kasaška sezona. Organlzator prlredltve KK Ljutomer, kl letos praznuje 135. obletnlco prvlh kasašklh dlrk na Slovenskem, bo za uvod v novo sezono prlpravll šest dlrk s 56 udeleženlml kasačl - največ (33) jlh prlhaja lz domačega kluba. Prva dlrka bo na sporedu ob 14.15.
Futsal
2. SFL - finale končnice
Nogometaši FC roletarstvo ABA SAŠ bar bodo v ponedeljek igrali odločilno tekmo sezone 2008/2009: njihov tekmec v povratni tekmi finala končnice za uvrstitev v 1. SFL bo ekipa KMN Izola. Tekma bo na sporedu 13. 4. ob 20. uri v Športni dvorani Center Ptuj.
Ptujčanl so na prvl tekml v Izoll zmagall, tako da sl sedaj želljo s pomočjo glasnlh domačlh navljačev zmagatl še enkrat ln se neposredno uvrstltl v elltno slovensko futsal llgo. www.futsal-ptuj.com
DK, UK, NŠ, PG
petek • 10. april 2009
Kultura, izobraževanje
Štajerski	[ 15
Ormož • Območno srečanje otroških gledaliških skupin
Igrajmo se gledališče 2009
Minuli teden je v ormoškem Domu kulture potekalo območno srečanje otroških gledaliških skupin. Udeležilo se ga je kar osem skupin, ki so pripravile zanimivo gledališko produkcijo.
Razveseljiva je udeležba najmlajših, ki se prvih gledaliških korakov učijo že v vrtcu. Gledališka skupina Žogice Vrtca Ormož je pripravila igrico Nagajive hlače Mire Voglar v režiji Slavice Kolarič in Jožice Hebar. Osnovna šola Ivanjkovci je tokrat pripravila dve predstavi. Učenci 5. razreda so naštudi-rali Srečnega kraljeviča Oscarja Wilda v režiji Saše Veler, mentorica Tatjana Majdič pa je priredila Matildo R. Dahla. Člani skupine Dioniz so zaigrali igrico z naslovom Avdicija. Mentor velikonedeljske dramske skupine Anton Žumbar pa je za svoje igralce igrico napisal kar sam: Korenčkova Metka je naslov zabavne predstave, ki so jo zaigrali člani Dramske skupine Velika Nedelja.
Posebna zgodba pa so učenci OŠ Ormož. Ti so letos pripravili, verjeli ali ne, kar štiri premiere. Zanimanje za gledališko udejstvovanje je bilo očitno tako močno, da so se učenci razdelili v kar štiri skupine. Mentorica Urška Geld je z učenci od 4. do 6. razreda pripravila Sneguljčico Jakoba in Wilhelma Grimma. Irena Blagovič pa je za nastop pripra-
Selektorica srečanja Branka Bezeljak
vila kar tri skupine. Mlajši skupini (1. -3. razred) sta uprizorili Kdo je napravil Vidku srajčico Frana Levstika in Izgubljeno snežinko Bojana Levingerja. Skupina starejših gledališčni-kov OŠ Ormož pa je z mentorico Ireno Blagovič pripravila besedilo Bine Štampe Žmavc Princesa kamnitih besed.
Nimamo pedagogov z gledališko izobrazbo
Srečanje je spremljala Branka Bezeljak, ki je letos spremljala gledališko produkcijo na Ptuju, v Ormožu, Slovenski Bistrici in Lenartu; prejšnja leta je spremljala srečanja na Koroškem, v Podravju in Pomurju: „Prav na našem območju, v delu Prlekije in Prekmurju je otroška gledališka produkcija izjemno močna v primerjavi z ostalo Slovenijo. Na teh srečanjih nastopi po devet do dvanajst skupin, medtem ko so ponekod po Sloveniji le tri ali štiri, to je res izjemno."
In kaj naj bi se otroci v gledališkem krožku naučili? „Osnov-ni cilj dela z otroki v gledališkem krožku je, da ga učitelj pripravi na to, da zmore stopiti na oder, se postaviti pred publiko, dobiti samozavest. Šele na drugem mestu je učenje gledaliških veščin. Zame je zelo pomemben metodičen pristop mentorja k otroku, kako ravna z otrokom, ko ga postavlja v odrski prostor in pripravlja na to, da dovolj glasno, samozavestno in razločno spregovorijo med seboj v skupini, ter prenos tega na publiko. Za vsako obdobje otroštva je potrebna
Igrica Korenčkova Metka dramske skupine OŠ Velika Nedelja, režiserja in avtorja Antona Žumbarja, je dodobra nasmejala publiko.
drugačna metoda, poleg tega pa mora mentor vedeti, kaj je tisto, kar otrok zmore v nekem obdobju in katere odrske metode so za določeno starostno stopnjo ustrezne. To je tisto, kar me vodi pri pogovoru z mentorji, ki poteka na odru v obliki delavnice, saj ni cilj le končna produkcija," je povedala Branka Bezeljak.
Pri tem delu pa mentorje spremlja tudi precej težav in Branka Bezeljak je opozorila na nekatere: „Žal se pogosto dogaja, da morajo mentorji v enem šolskem letu pripraviti več predstav za različne priložnosti, za sam krožek pa je predvidenih zelo malo ur. Mentor pogosto v tem času nima dovolj časa niti za eno predstavo. To pa je to, kar gre na škodo dela z otroki. Kajti mentor ima za cilj, da bi pokazal staršem in šoli, kaj so naredili, nima pa časa za tiste najbolj subtilne stvari, ki jih mora otroku podati. To je tisto, kar me kot gledališko pedagoginjo najbolj moti, in poskušam v vseh svojih delavnicah, ki jih pripravljam za mentorje, na to opozoriti."
Branka Bezeljak je pohvalila ormoško produkcijo in opozorila na vseslovenski problem v izobraževalnem sistemu, kjer ni prostora za gledališko igro in pedagogiko v enem programu: „Metodično je pedagoški del pri vseh na visokem nivoju, žal pa se je zelo zamenjala ekipa mentorjev, veliko je mladih mentorjev, ki se v svojem izobraževalnem procesu in študiju z veščinami gledališča ne seznanijo. Nekdo, ki vodi pevski zbor, ne more pred zbor brez pevske izobrazbe. Pri gledališču je enako. Gre za vseslovenski problem, saj šole, ki proizvajajo učitelje in vzgojitelje, na predmetniku nimajo predmeta, ki je eden temeljnih potem pri delu z otroki. Gledališka abeceda se uči le na Akademiji, ta pa nima pedagoškega oddelka. To je začarani krog in le nekaj nas je gledaliških pedagogov v slovenskem prostoru, ki že 20 let poskušamo dopovedati, da je treba učitelje v času šolanja usposobiti tudi v teh veščinah." Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Revija mladinskih pevskih zborov
Odvrtel se je glasbeni vrtiljak
Jubilejna območna revija mladinskih pevskih zborov, ki je letos praznovala 50-letnico, je v šolo Markovci privabila kar 476 prepevajočih ustec. Glasbeni vrtiljak 2009 se je vrtel kar uro in pol.
»Kulturi v naši šoli in občini nasploh dajemo izjemno velik pomen, zato smo zelo veseli,
da ravno v Markovcih gostimo letošnjo revijo,« je v pozdravnem govoru povedal ravnatelj
Osnovne šole Markovci Ivan Štrafela. Veseli, da lahko svojim staršem in ostalim obis-
Otroški pevski zbor OŠ Cirkulane-Zavrč je bil med najštevilčnejšimi.
kovalcem, ki jih je bilo tokrat izredno veliko, pokažejo svoje pevske sposobnosti, pa so bili tudi člani nastopajočih mladinskih pevskih zborov.
Na glasbenem vrtiljaku se je letos zavrtelo kar 476 mladih pevcev, pri izvedbi nastopa pa jim je pomagalo 29 spremljevalcev. Letošnje dogajanje na reviji se je začelo z nastopom otroškega cerkvenega pevskega zbora Zvonček KUD Mar-kovci. Vrtiljak so nato naprej, vsak s tremi skladbami, zavrteli pevci otroških pevskih zborov osnovnih šol Martina Koresa Podlehnik, Cirkulane-Zavrč, Ljudski vrt in podružnica Grajena, Videm pri Ptuju, Destrnik-Trnovska vas, dr. Franja Žgeča Dornava, Gorišnica, dogajanje pa so zaključili gostitelji revije, pevci Osnovne šole Markovci, ki s bili z 72 prepevajočimi osnovnošolci tudi najštevilčnejši zbor na letošnji reviji.
Dženana Bečirovič
Od tod in tam
Ormož • Območna revija otroških zborov
Minuli petek je ormoška območna izpostava JSKD organizirala območno revijo otroških pevskih zborov občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Ker je bilo kar trinajst nastopajočih zborov, so revijo razdelili v dva koncerta. V prvem koncertu so se predstavili OPZ vrtca Ježek Sveti Tomaž (Zlatka Kaučič), OPZ Vrtca Ormož (Darja Hedžet), OPZ Murenčki Vrtca Velika Nedelja (Davorina Vajd), OPZ OŠ Stanka Vraza (Tanja Prosnik Zunec), OPZ Smeško OŠ Miklavž, podružnica Kog (Leon Lah), OPZ OŠ Podgorci (Teodora Ivanuša) in OPZ Matrica OŠ Ormož (Alenka Šalamon). V drugem delu so nastopili starejši pevci - OPZ OŠ Sveti Tomaž (Andreja Klinc - na fotografiji), OPZ Sonce OŠ Ivanjkovci, OPZ OŠ Velika Nedelja (Teodora Ivanuša), OPZ Tilen OŠ Miklavž pri Ormožu (Leon Lah), OPZ OŠ Središče ob Dravi (Dragica Cvetko) in OPZ Papagaj OŠ Ormož (Alenka Šalamon). Strokovna spremljevalka srečanja je bila Alenka Korpar.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Koncert učiteljev glasbene šole
Glasbena šola Karol Pahor Ptuj je petič zapored organizirala koncert učiteljev in ponovno postregla z izjemno glasbeno poslastico. Tudi letos so nabito polni dvorani dokazali, da znanje, ki ga prenašajo na učence, ni le teoretično, ampak tudi sami izjemno dobro obvladajo svoje instrumente. Na koncertu se je predstavilo 18 veščih glasbenikov. Otvoritev je pripadla učitelju tolkal Boštjanu Vavhu (na fotografiji) in učiteljici orgel Marjeti Urbančič, kar polovica vseh izvedenih skladb pa spada v zvrst jazz glasbe. »To seje zgodilo povsem spontano, a sem zelo vesel, da jazz dobiva na veljavi tudi pri nas in daje enakovreden klasični glasbi. Naša vizija je, da uvedemo srednješolski izobraževalni program jazza. Koncert kaže, da smo na pravi poti,« je še pojasnil Petek, kije tudi sam zaigral na klarinet. Izjemno glasbeno poslastico, s katero so učitelji poželi glasne ovacije publike, bodo ponovili še enkrat, v začetku maja na nastopu v Srbiji.
Dženana Bečirovič
Lenart • Brez sonca roža ne cveti
Tudi KD Delavec iz Lenarta, ki ga sestavljajo zaposleni v podjetjih TBP in Prevent Halog Lenart, je pripravilo tradicionalno prireditev v počastitev materinskega dne z naslovom „Brez sonca roža ne cveti". V kulturnem programu so se predstavile vse sekcije KD: folklorna, pevska, ustvarjalna, recitatorji, humo-ristični duo Nežika in Pepca, Tea Kurbus ter Urban in Simon Rajter s harmoniko. Kot gostje so nastopili člani in članice tamburaškega orkestra iz KD Duplek. Program so popestrile trebušne plesalke Darje Bele iz Maribora. Obiskovalke prireditve so dobile priložnostna darila, ki so jih izdelali v ustvarjalni sekciji KD Delavec.
Zmago Šalamun
Foto: vki
Foto: vki
Foto: DB
Foto: vki
Foto: ZS
Foto: DB
Kuharski nasveti
Praznične jedi
Sesekljana pečenka v listnatem testu
Sestavine (za 5 oseb):
30 dag listnatega testa, 1 en dan stara žemlja, malo mleka, 20 dag sveže rdeče paprike, 1 čebula, 60 dag mešanega mletega mesa, 15 dag gob, 2 jajci, 2 žlički timijana, 2 žlički gorčice, sol, poper, 2 korenčka, 1 žlica margarine.
Žemljo navlažimo z mlekom in pustimo, da se zmehča. Papriko in čebulo narežemo na majhne kocke. Žemljo stisnemo, dodamo k mesu, dodamo še vse začimbe, jajce in gorčico ter maso dobro premešamo. Na koncu k mesu vsipamo papriko, čebulo in na rahlo prepražene gobe ter premešamo. Iz mase oblikujemo podolgovato štruco. Na pomokani delovni površini razvaljamo listnato testo na dvakratno velikost mesne
štruce. Štruco zavijemo v testo, robove dobro stisnemo. Po vrhu lahko okrasimo z okraski iz listnatega testa. Vse skupaj položimo v pomaščen pekač in pečemo pri temperaturi 200 stopinj celzija 50 do 60 minut. Pečenko ponudimo toplo ali hladno.
Velikonočna štruca
Sestavine (za 4 osebe):
50 dag prekajenega svinjskega vratu, 30 dag belega kruha, 1 mala čebula, 2 žlici belega olja, peteršilj, sol, 2-3 pesti ostre moke, 2 rumenjaka, 1 dl mleka, 20 dag svinjske mrežice.
Prekajeni svinjski vrat do polovice skuhamo v vodi in ohladimo. Kruh narežemo na majhne kocke in jih rahlo osušimo. Dodamo mu rumenjaka in mleko. Na olju pre-pražimo sesekljano čebulo
Velikonočna štruca
Tačke in repki
Sterilizacija psičke da ali ne?
Nabralo se je več različnih vprašanj z isto tematiko: sterilizacija psičk. Bralci sprašujejo predvsem o smiselnosti posega, kdaj ga opraviti, kakšne so posledice, skratka zanimajo jih pozitivne in negativne lastnosti sterilizacije.
Važno je, da vemo, da pri živalih služi reproduktivni ciklus izključno ohranitvi vrste. Vemo, da živali niso godne za parjenje kadarkoli, temveč le nekajkrat letno, nekatere samo dvakrat v letu dni in še to le dan ali dva v ciklusu. Psičke so diestrične živali, kar pomeni, da imajo paritveni ciklus dvakrat letno. Takrat pride do obilne krvavitve iz spolovila, psičke oddajajo specifičen vonj, ki ga zaznajo samci, in
Sesekljana pečenka v listnatem testu
Foto: iz knjige Sodobne domače jedi
Foto: iz knjige Sodobne domače jedi
in jo brez maščobe dodamo kruhu. Rahlo premešamo, dodamo še moko in začimbe in sestavine stisnemo, da dobimo testo. Kruhovo testo z roko na pomokani deski oblikujemo v pravokotnik, na sredino damo prekajeni vrat in zavijemo. Nato vse skupaj zavijemo v mrežico. Štruco damo v manjši pekač in pečemo pri 200 do 220 stopinjah celzija pol ure. Ponudimo toplo ali hladno skupaj s hrenom in kuhanimi jajci.
Orehova potica
Sestavine za testo: 60 dag
moke, 2 dag kvasa, 2 žlici mleka (za kvas), 1 žlica sladkorja (za kvas), 2 rumenjaka, 2 dag masla, 5 dag sladkorja, 2-3 dl mleka, limonina lupina, va-nilin, sol. Nadev: 30-40 dag orehov, 2 dl mleka, limonina lupina, 1 žlička cimeta, 2-3 žlice sladkorja, 2 žlici medu, 2 beljaka, 4 dag masla.
Moko vsipamo v skledo, pokrijemo in postavimo na toplo. Posebej v manjši posodi v malo mleka premeša-
mo kvas, dodamo sladkor in malo moke, da kvas hitreje vzhaja. Posebej penasto ume-šamo maslo, rumenjake in sladkor. Ko je kvas vzhajal, ga prisipamo k moki, prilijemo toplo mleko in penasto ume-šane rumenjake z dodatki. Dodamo še limonino lupino, sol in vanilin. Iz vseh sestavin zgnetemo gladko in mehko kvašeno testo. Testo damo vsaj za 30 minut na toplo, da vzhaja.
Za nadev zavremo mleko, mu dodamo maslo in z vrelo mešanico poparimo mlete orehe. Dodamo še ogret med, limonino lupino, cimet in rum. Počakamo, da se nadev ohladi, in na koncu dodamo trd sneg beljakov s sladkorjem. Testo razvaljamo za prst na debelo, premažemo s pripravljenim nadevom, trdo zavijemo in damo v dobro pomaščen model. Pustimo, da potica ponovno vzhaja. Pred peko jo prebodemo, premažemo z jajcem in pečemo eno uro pri 180 do 200 stopinj celzija.
Iz knjige Sodobne domače jedi
Foto: Emil Senear
v povprečju 10 do 14 dan po začetku krvavitve so godne za parjenje. Krvavitev lahko traja čez 20 dni in ves ta čas psička z vonjem privablja samce, ki pridno urinirajo v okolici domovanja psičke, se pretepajo med sabo in čakajo svojo priložnost.
Sterilizacija je poseg, pri katerem se omeji oziroma prepreči reproduktivna sposobnost živali.
Poseg se opravi tako, da se odstranijo jajčniki, maternico pa pustimo nedotaknjeno. Poseg je najbolje opraviti že pred prvo gonitvijo živali, vendar ne prej kot pri starosti 6 mesecev, ali med prvo in drugo gonitvijo. V takem primeru smo z zanesljivostjo preko 90% preprečili nastanek zločestih tumorjev v mlečni žlezi v zrelih letih psičke. Tumorji mlečne žleze so izredno pogosti in v primeru, da jih operativno pravočasno ne odstranimo, lahko bistveno skrajšajo življenjsko dobo naše ljubljenke. Sterilizacijo lahko izvedemo tudi v kasnejšem življenjskem obdobju, vendar takrat več ne vpliva na nastanek tumorjev. Kadar se po gonitvah pojavljajo navidezne brejosti živali, je nevarnost za nastanek tumorjev toliko večja. Psičke so ves
čas navidezne brejosti v hor-monalnem stresu, ki jim škodi v vseh pogledih. Po sterilizaciji psička nima več motečega krvavega izcedka in ne privablja samcev.
Prednosti sterilizacije so še omejevanje rojstev nezaželenih mladičev, saj jih na žalost še vedno marsikateri čudaki kar pobijajo, utapljajo in še bi lahko našteval. Sosedom v bloku v mestu ali na vasi s sterilizacijo svoje psičke prihranimo marsikatero nevšečnost, ki jo povzročijo goneči se psi, ko se zbirajo v okolici, kjer psička živi, in lajajo cele noči.
V preteklosti se je pri operativnem posegu naredila velika dolga rano na trebuhu, danes pa se poseg opravlja minimalno invazivno, kar pomeni, da je operacijska rana čim manjša, saj je tako tudi bolečinska in stresna obremenitev pacienta manjša in psička je že drugi dan po operaciji popolnoma normalna in živahna. Pri in-vazivnem posegu, kjer je operacijska rana velika, z mnogo
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
šivi, je pooperativno okrevanje precej daljše, psičko boli, rano si želi lizati in možnost komplikacij je bistveno večja. Pred posegom vsekakor svetujem lastnikom psičk, da preverijo, kako in po kateri metodi bo njihova psička operirana.
Negativnih učinkov sterilizacije praktično ni. V redkih primerih se predvsem pri pasmah, ki imajo kratke gobčke, lahko pojavi inkontinenca, kar pomeni, da jim nekoliko uhaja urin, vendar je to povsem rešljivo z ustrezno terapijo. Pri nekaterih se lahko pojavi debelost, kar pa lahko zelo uspešno rešujemo z ustreznim hranjenjem živali.
Sterilizacija psičk je poseg, ki ga vsekakor priporočam, in z gotovostjo lahko trdim, da je sterilizirana psička brez nadležne krvavitve in gonitve prekrasna, čuteča in ljubeča prijateljica v tem vse bolj napornem in stresnem vsakodnevnem življenju. Emil Senčar, dr. vet. med.
Premium I
Z00 TRGOVINA PREMIUM PET
Mercator center, Spindlerjeva na Ptuju
APRILA: VELIKONOČNI ZAJČKI -10%
AKCIJA: april in maj 2009 - vsak torek in sobota vse - 5%
V vrtu
Pomlad na vrtu
Sveža jutra, spremljana z žvrgolenjem ptic, prijetno topli, s sončnimi žarki obsijani dnevi, lahna utrujenost ob večernem zatonu ter brstenje, zelenitev in zgodnje cvetenje vrtnega rastja so znamenja, da je pomlad že globoko prisotna. Pregovor »Kakor boš sejal, tako boš žel!« je napotek, ki najbolj sodi v spomladanski čas, ko s setvami, zasaditvami, obdelavo, urejanjem ter nego v vrtu in zelenem bivalnem okolju postorimo toliko, kolikršne so želje in pričakovanja skozi vse leto.
V SADNEM VRTU nadaljujemo rez in oblikovanje drevesnih krošenj pri sadnih vrstah, ki se ob začetku vegetacije ne solzijo. S solzenjem ob začetku vegetacije, do katerega prihaja, če opravimo rez prepozno, rastlina izgublja hranilni sok, potreben za brstenje ter začetek rasti. Vinska trta, oreh, kivi ter nekatere grmovnice jagodičevja se pri pozni rezi v času vegetacije tako solzijo, da odmro brsti, ki jih obliva drevesni sok, pa tudi cele veje. Koščičarje (slive, breskve, višnje in marelice) lahko obrezujemo v času brstenja in cvetenja, ker se ne solzijo, pa tudi rezne rane se v stanju drevesa, ko je že v vegetaciji, lažje in hitreje celijo. Češnjo je najbolje obrezati med obiranjem že zrelih plodov, ker je tedaj najmanjši pojav smolikavosti.
Sadno drevje je prešlo v stanje muževnosti, ko je najugodnejši čas za cepljenje s cepiči, ki so bili narezani v januarju in smo jih do sedaj ohranili v stanju zimskega mirovanja.
Nadaljujemo škropljenje in varstvo rastlin pred breskovo kodravostjo, sadnim škrlupom in sadnimi škodljivci. Za škropljenje ne uporabljamo več kemičnih pripravkov, ki so bili namenjeni za predspomladansko škropljenje, in ne v koncentraciji, ki bi utegnila povzročiti ožige na odpirajočih se brstih. Pri uporabi škropiv v tem obdobju, ko nekatere sadne vrste in razne podrasti že cveto, velja posebna pozornost čebelam. Za varovanje čebel škropimo v dnevnem času, ko ne izleta-vajo na pašo, to je v zgodnjih jutranjih urah in poznih popoldanskih. Za čebele je smrtonosen tudi oblak škropiva, če vanj zaidejo med letom.
Aprila je čas za sajenje sadik sadnega drevja, grmovnic ja-godičevja in vrtnih jagod. Sadimo jihm če so pridelane v zabojniku s koreninsko grudo, sadike z golimi koreninami pa le, dokler niso vzbrstele in so ohranjene v stanju zimskega mirovanja.
V	OKRASNEM VRTU je vrtna trata že toliko zrasla, da je prve dni malega travna že bilo potrebno opraviti odkos. S prvim odkosom izravnamo višino rasti raznih vrst trav ter pospešimo razraščanje in zgostitev travne ruše, to pa ovira preraščanje in razvoj širokolistnih plevelov. Na prosto prenašamo in po potrebi presajamo posodovke. Pri premeščanju iz notranjih prostorov na prosto smo pozorni, da rastline ne izpostavimo prevelikim nenadnim spremembam, marveč jih postopoma prilagajamo na razmere na prostem, po potrebi jih zasenčimo pred močno sončno pripeko. Pri presajanju dobro pregledamo stanje korenin, ki jih s prikrajševanjem do zdravega dela obnovimo. Uporabimo tudi ustrezno zemljo.
Za sajenje sadik cvetlic enoletnic na gredice je še mesec dni časa - do odhoda ledenih mož. Med tem časom gredice pripravimo za presajanje sadik ter uničujemo plevele.
V	ZELENJAVNEM VRTU so pred tedni posejane vrtnine pričele vznikati šele prve dni aprila, ko se je zemlja ogrela na 10 stopinj celzija in več. Izkušnja več, da s setvijo spomladi na gredice na prostem, četudi so vremenske razmere po občutku dobre, ne hitimo, dokler se zemlja ne ogreje.
Neposredno na gredice sredi aprila že sejemo poletne sorte glavnatih solat, peteršilj, korenje, redkvice, sadimo čebulček, česen in krompir. Nakaljen krompir prekrijemo z vlaknasto folijo, da mu ohranimo talno toploto. Čebulček in korenček sejemo kot mešani posevek, ker tako s svojim vonjem najbolje odvračata škodljivca čebulno oziroma korenovo muho.
Miran Glušič, ing. agr.
BioUedar: 10. aprila -16, aprila
10-petek 0	11-sobota	12-nedelja	13-ponedeljek é -
14-torek *> *	15-sreda é	16-četrtek	
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Zdravje
Vprašanje: Zanima me, ali bo zdravje mojih otrok popravilo oz. kako bo z njunim zdravjem v prihodnosti.
Odgovor: Iz astrološke karte sklepam zaskrbljenost in močan strah. Odvisni ste od nekih pričakovanj, kar je po eni strani normalno, kajti lastnim otrok želite vse dobro. Na drugi strani se morate sprostiti in si zaupate. Pomembna je vera, da se bo vse zgodilo tako, kot se mora, in prav, da se. Iz preteklosti je moč razbrati nekaj nejasnosti. Predvidevam, da imate dva otroka. Prvorojeni je občutljive in živahne narave, njegov problem je v tem, da mu ni všeč, če ni vse po njegovem. Nekoliko je zamerljiv in zdravstvene težave ima predvsem ali pogosteje takrat, ko ne doseže ciljev. Če že zna pisati, ga spodbujajte k temu, naj si piše dnevnik, kajti tako bo premagal nekatere strahove in notranja bremena. V primeru, da je še manjši, bo pomagalo slikanje in barvanja. Zvečer pred spanjem mu lahko kaj preberete ali lahko kaj prebere sam, če to že zna. Njegov
Iz kavbo
Tanja Murko je 16-letna d Njena velika želja je, da I svoj sil se je prijavila „kai
V kozmetičnem salonu Neda so ji, ker je šlo za njen prvi obisk, več povedali o pomenu redne in temeljite nege kože. Tanja ima mešani tip kože, po površinskem čiščenju in pilingu so ji uredili tudi obrvi. Priporočili so ji občasno globinsko čiščenje kože v kozmetičnem salonu. Pri negi kože doma bo uporabljala čistilno mleko in tonik ter vla-žilno kremo.
»Tanja je imela precej zdelane konice las in relativno krajše lase. Zato sem se odločil, da ji s tehniko tanjšanja in s krajšanjem oblikujem frizuro v videzu naravnih kodrov, da jo bo lažje oblikovala,« je povedal frizer Denis Horvat iz Frizerskega salona Stanka. Ker je bila pred nanosom rjave barve, s katero si je pridobila zelen pigment, svetlolaska, se je Denis odločil za nanos tople rjave barve s pridihom bakrene. Za oblikovanje kodrov ji je priporočil gel za kodre.
Vizažistka Minka Feguš je make up začela s pudrom v kremi, z njim je prekrila obraz.
KOLEKTIV SALONA
SIfMi
mosKo m tensKo
FiU2£iiSCVO z Slomškova 22 10 % popust v aprilu *
občutljivi organ so pljuča in v sebi ima jezo - kajti je oseba, ki si želi biti v središču pozornosti. Iz karte sklepam, da bo v življenju dosegel mnogo več, kot bi menili na prvi pogled. Svoje sposobnosti kaže že danes in vedite, da lahko naredi veliko. Resnično si morate tega želeli. Vaša naloga je, da ga vzgajate v duhu sprejemanja, dejstvo pa je tudi, da se na napakah učimo. Resnica je, da če nečesa ne dobimo, to še ne pomeni, da smo slabi. Iz leta v leto bo zorel in dozorel. Zdravje se bo izboljšalo. Zanimivo in morda nekoliko nenavadno je, da je to odvisno od njega in da je sam tisti, ki odloča, kako bo z zdravjem. V sebi ima moč intuitivnega uvida in včasih lahko nekatere stvari predvidi.
Drugorojeni otrok je živa-
v š
akinja Gimnazije Ptuj, ki ji se vpisala na likovno aka ako", je povedala, zato tu
Foto: Črtomir Goznik
Tanja prej ...
Oči je obrobila s temno sivim senčilom, na celotno veko pa je nanesla senčilo v kožnem odtenku. Rahlo je poudarila še obrvi in trepalnice. Ustnice je obrobila z nežno roza črta-lom, v podobnem odtenku je bil tudi glos.
Tanja je mlado dekle in kot večina mladih prisega na športni stil, ki mu zagotovo ne smejo manjkati kavbojke. Da bi bila malo drugačna kot vsak drugi dan, je stilistka Sanja Ve-ličkovic oblačila zanjo izbrala v trgovini Mura. S prihodom pomladi se tudi na policah naših trgovin že tu in tam svetijo svetlejše barve oziroma barve pomladi. Te je najti tudi v trgovini Mura, kjer imajo že kar nekaj oblačil, ki žarijo s
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
hen, nekoliko površen in težko zdrži na enem mestu, pač si želi novosti in drugačnih scen. Njegov problem je motivacija, kajti vedno ga zanima kaj na novo. Je zelo čustven in sen-zitiven. Materino energijo občuti na močan način in bo vez ohranil celo življenje. Močan čut ima za bolečino drugih in včasih je prepričan v lastno nemoč. In vendarle je tako, da za dežjem vedno posije sonce in da stvari gredo naprej. Starševska naloga pri njem je, da se mora naučiti vztrajati, to pa lahko dosežete s pomočjo kakšnih didaktičnih iger. V primeru, da je še majhen, ga dajte na sredino sobe in naj se zaposli - sprva mu to ne bo jasno in bo želel nekoga ob sebi, ko pa zazna občutek svobode, mu bo le-ta ostal v spominu. Njegovo zdravje je odvisno od strahov in notranjih dvomov. Ko ima težave, bi priporočal, da nosi nekaj v vijolični barvi, in ko obdobje težav z zdravjem mine, naj tega ne nosi. To je lahko samo nekaj ur na dan.
svojimi toplimi barvami. „Za Tanjo sem k črni športni ja-kni iz črnega tankega jeansa in malce bolj športno-elegan-tnemu stilu hlač antracitne barve izbrala kontrastno zeleno bluzo brez rokavov. Jakna je zelo funkcionalno oblačilo, ki v tem prehodnem času pride zelo prav, saj nas zjutraj še zebe. Hlače so ravno krojene in primerne tako za eleganten stil k visokim petam kot tudi za športni stil, kjer pa so obvezne nizke pete oziroma športno oblikovano obuvalo, ki spominja na športne copate. Za Tanjo sem izbrala črne gležnjarje, v katere so zelo nepravilno »ujete« hlače. Zelena bombažna bluza ozkega kroja in brez rokavov se ravno tako
Prognoza zanj je dobra in prihodnost mu je naklonjena. Obdobja nihanja bodo od časa do časa nekoliko izrazitejša. Vendarle je tako, da življenje teče dalje in da se bosta oba našla.
Vaša naloga je, da se ne obremenjujete, pač pa zaupajte, kajti otroci so učitelji svojim staršem. Seveda je morda kdaj to težko razumeti in vendarle je temu tako. Srečno!
Šifra: PROJEKT
Vprašanje: Ali se bo projekt, ki sem si ga zadal, izšel po načrtih ali bo na koncu vse padlo v vodo?
Odgovor: Spoštovani bralec, ste oseba, ki je nekaj posebnega in ki ima od časa do časa lahko nenavadne ideje. S tem ni nič narobe, ampak je to spodbudno. Splošno znano je, da živimo v družbi, kjer drugačno razmišljanje ni več tabu, ampak sprejeto. Seveda so tu še določene skupine ali posamezniki. Vendarle je res, da ima vsak svoje mnenje in pravico izražati ga. Dobro je, da si zaupate in da verjamete v pozitivnosti. Obdajajo vas notranji dvomi in ne veste, pri čem ste. V življenju se vse odvija z namenom in skozi izkušnje rastete in se razvijate. Projekt je v svojem bistvu neka skrivnost, in da bo zagledal luč sveta, bo potrebno dobiti neke pozitivne informacije, ki so vezane na tujino ali na drugačno razmišljanje. Zaupanje ljudem okoli vas je čarobni ključ do uspeha in pot, ki vodi k resnici. Naliti si morate čistega vina in uspeh je zagotovljen. Če v ta projekt privabite druge ljudi, bo sreča na vaši strani. Pred tem bo po-
trebna še neka prenova, druge vrednote in drugačni prejemi. Vse je dobro in je vedno bilo dobro. Tako se vam ni potrebo
www.poravnava.si
bati, ampak verjeti. Srečno!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
BREZPLAČEN OBISK NAŠEGA PRAVNEGA SVETOVALCA TUDI NA VAŠEM DOMU PO VSEJ SLOVENIJI.
ki je največji organ našega telesa. Zdrava koža pozitivno učinkuje na človeka, številne kožne težave pa so povezane s stresom. Stanje posameznikove kože je pogosto odsev njegovega notranjega ravnovesja. Masaža zagotovo ni čudežno zdravilo, s sproščanjem pa lahko telesu pomaga vzpostaviti normalno ravnovesje. Žal jo mnogi odkrijejo šele, ko imajo težave. Čeprav za masažo ni nikoli prepozno, jo je najbolje uporabljati kot preventivo, saj če ne drugega, prispeva k odličnemu počutju. Tanja je bila na masaži prvič, opravili pa smo ji masažo hrbta,« je povedala vodja kozmetičnega studia Olimpic Silva Čuš.
MG
Poravnava odgovarja
Vprašanje
Zaposlen sem v kovinarski stroki in na delovnem mestu sem si med rezanjem kovine porezal roko, zaradi česar sem bil mesec dni na bolniškem dopustu. Zanima me, če sem upravičen do kakšne odškodnine od delodajalca. Marko, Lenart
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Odgovor
Pri delovnih nesrečah so oškodovanci upravičeni do odškodnine od delodajalca, če je do nezgode prišlo zaradi napake na stroju ali orodju ali kake druge nepravilnosti, ki bi jo moral delodajalec odpraviti, pa je ni. Če se delavec poškoduje zaradi lastne nerodnosti, malomarnosti ali neprevidnosti, potem delodajalec ni dolžan izplačati odškodnine. Ponavadi delodajalec svojo odgovornost zavaruje pri kateri izmed zavarovalnic in nato zavarovalnica izplača odškodnino namesto delodajalca. Vabimo vas, da se z vso dokumentacijo oglasite v eni izmed naših poslovalnic, kjer boste dobili natančnejše informacije.
Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov PORAVNAVA, Vodnikova ulica 2,2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeli odgovor naših pravnikov, ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št. 080 13 14.
NAVA
Vodnikova 2
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
0801314
BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA:
Iščete svoj stil
rtno-elegantno pomlad
o še posebej navdušuje umetnost. Doma je na Selih (Lovrenc na Dravskem polju). idemijo, privlači pa jo tudi krajinska arhitektura - urejanje okolja. Za akcijo Iščete di ni pričakovala, da bo njena prijavnica izžrebana.
lahko kombinira k različnim	jo gledamo. Da pa Tanje ne
kosom oblačil in s svojo barvo	bomo naredili starejše, kot je,
daje moč in energijo tistemu,	in da bo njen stil ostal prime-
ki jo nosi, kot tudi tistim, ki	ren njenim letom, sem si do-
Foto: Črtomir Goznik
. in pozneje
volila pisan šal v vijolično roza odtenkih uporabiti kot dodatek, ki nadomesti klasični pas na hlačah ter se vije preko bluze na sprednjem delu kot del neke kravate. Čevlje sem izbrala v prodajalni Alpina, torba, ki mora biti dovolj velika, pa je iz trgovine La Mans. Tanji priporočam, naj se v pomladanski in poletni čas poda z močnejšimi barvami in naredi sebi in drugim svet svetlejši in poln energije! Siva in črna barva, ki sta tudi sinonim recesije, če že ne gre brez njih, naj se absolutno kombinirata z živimi toplimi in hladnimi barvami," je o tokratni stilski preobrazbi povedala stilistka Sanja Veličkovic.
»Masaža telo spodbudi in ga poživi, da normalno deluje. Je proces, ki ga sprožimo in na katerega se telo nato odziva. Masaža je terapevtsko koristna, ker sprošča mišično napetost, oblikuje in utrjuje mišice ter pospešuje pretok krvi in limfe. Izboljša se videz kože,
Foto: Črtomir Goznik
Tanja v Murinih oblačilih za pomlad, čevljih iz Alpine in s torbico iz La'Mansa.
080 13 14
NOVO, NOVO, NOVO PRVI V SLOVENIJI
Slo POP novice
Marjetka, Maša, Raay in Dejan iz skupine Turbo angels so pred kratkim predstavili svojo novo poletno skladbo z naslovom Bungalov. Bungalov je predvsem pesem za žur v pop stilu, ki so ga turboti začeli že s singloma Na Bahame in Zabava. Gre za odmik od turbofolka, pa vendar za povezavo s harmoniko ter moderno produkcijo, ki je kot nalašč za zabave, veselice in dogodke, kjer se turbo angelsi tudi največ pojavljajo. Glasbo in besedilo za singel sta tokrat prvič skupaj napisala Steffanio in Mirna Reynolds, ki sta v rime ujela spogledovanje s počitnicami in poletjem. V prihodnjih tednih čaka skupino veliko nastopov v vseh zabavnih televizijskih oddajah, hkrati pa pripravljajo še eno različico skladbe Bun-galov. Za vse tiste radijske postaje, ki v svojo glasbeno shemo ne umeščajo harmonike, bodo turboti, skupaj z odličnim kitaristom zasedbe Šank Rock, naredili verzijo z večjim poudarkom na kitarah. Le-ta naj bi v radijski eter priromala kmalu.
•kifk
Samuel Lucas se po odličnem 3. mestu na letošnji EMI tokrat predstavlja z drugo samostojno skladbo z naslovom Kje si ti. Glasbenik, ki se je vrsto let kalil na najrazličnejših odrih v tujini, tako nadaljuje začrtano glasbeno pot, ki jo bo zaokrožil z izidom albuma - in to naj bi bilo še letos. V času od Eme je poleg priprave novih pesmi največ časa preživel prav na odrih, navduševal je predvsem na raznih študentskih zabavah in celo maturantskih plesih. Pri nastanku skladbe v spevni pop maniri je tokrat sodeloval tudi sam, poskrbel je za vokalno linijo in posnel kitaro (je multiinstrumentalist in se na odru sicer največkratpredstavlja z bas kitaro), z vsako pesmijo pa bo njegovega avtorskega ustvarjanja več, saj se je v dolgih letih glasbenega udejstvovanja v njegovem predalu nabral kup glasbenih idej. Za pesem bo posnel tudi videospot, ki ga bo, tako kot prejšnjega za pesem Vse bi zate dal, režiral Branco Grabovac.
MZ
& E Ti r DJ" 1 O -A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. GAL: ČAS BO NA MOJI STRANI 9. ČUKI: MAL NAPREJ PA MAL NAZAJ 8. LANGA, MANCA ŠPIK: ' ZAIGRAJ MUZIKANT 7. SAMUEL LUCAS: VSE BI ZATE DAL 6. ALYA, RUDI: ZADNJI DAN 5. VLADO KRESLIN, NEISHA: KAKOR ZVEZDI NA NEDU 4. MARKO VOZELJ: MOJE SRCE JE TVOJE 3. MAGNIFICO: TI SI MOJA LJUBEZEN 2. TABU: NAMESTO SRCA 1. JAN PLESTENJAK: SI OK?
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasbeni kotiček
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Tide z novim singlom
Primorska skupina Tide, ki zadnje mesece deluje mednarodno, saj sta se dva člana preselila v tujino (pevec Kevin na Nizozemsko, basist Matej pa v Anglijo), ne bo izginila s slovenskega glasbenega zemljevida.
»Fade Away je naslov pesmi, ki jo je rock band lansiral na radijske postaje kot svoj zadnji singel z druge plošče Nothing To Lose. Ploščo, ki je ponudila kar nekaj hitov, kot so Waiting For The Rain, Something Else in The Urge, so uigrani glasbeniki predstavili na nadvse dobro obiskanih koncertih in festivalih po Sloveniji in v tujini, na še posebej dober odziv pa so naleteli v sosednji Italiji. Pesem Fade Away je še eden izmed bolj mirnih komadov, ki ga na plošči ne smemo prezreti, govori pa o težkih socialnih razmerah, v katerih danes živimo ljudje, hkrati pa nagovarja človeka, naj ne obupa, naj ohrani svojo človeškost in njene vrline ter najde svojo pot v življenju.
Pevec skupine Kevin Kora-din se zadnje mesece mudi v studiu na Nizozemskem, kjer
že pripravlja material za tretjo ploščo skupine Tide. »Na Nizozemskem sem že 3 mesece, načeloma pa bom zdaj tukaj živel, kadar ne bom zaposlen z igranjem ali kakšnim drugim delom v povezavi z glasbo v Sloveniji. Že nekaj časa pripravljam demo
material za novo ploščo, nato bomo določene stvari še enkrat posneli in ponovno zmiksali za končni izdelek. To je nekakšen osnutek, ki ga bomo potem na založbi skupaj z managerjem Teškym in piarovko Kaly poslušali, izdelali plan in določili
Tide
približen datum izdaje novega albuma. Ponovno delam vse skladbe sam in razen bobnov snemam sam tudi vse inštrumente. Nekako tako bo tudi za končni izdelek, s tem da bo bas kitaro snemal Matej Batelic, ki je z mano pri Tide že od vsega začetka in je tudi edini član, ki ga nisem nikoli zamenjal, odkar sem ustanovil skupino Tide. Tokrat sem pripravil 18 komadov, od katerih jih bo približno 13 izbranih za končni izdelek. Ker sem vse nove komade napisal v Amsterdamu, se pri teh skladbah tudi čuti, da nisem imel istih vplivov kot pri prejšnjem albumu Nothing Lo Lose, predvsem zaradi drugačnega okolja, življenja v velikem mestu in drugačnosti scene tukaj, kjer se veliko bolj čuti vpliv sosednje Velike Britanije. Ne bom špekuliral vnaprej, dokler ne bo vse končano, je pa definitivno nov material še bolj zrel od predhodnih albumov. Verjamem, da bo za nekatere presenečenje, ampak si kot artist želim odkrivati nove stvari, početi vedno nekaj drugačnega in skratka gledati vedno naprej,« je prepričan pevec skupine Tide Kevin Ko-radin.
MZ
Filmski kotiček
Nerojen
Vsebina: Casey Beldon je mlada ženska z (nočnimi?) morami o čudnem, zlobnem otroku z velikimi modrimi očmi. Po manjši nesreči z ogledalom se ji prične spreminjati barva enega očesa v modro, kar je znak, da je v resnici dvojčica. Oče potrdi to domnevo z novico, da je njena brat dvojček umrl v maternici. Casey zasluti, da je zloben otrok v resnici duh njenega umrlega brata. V bližnjem domu za ostarele najde staro žensko, za katero se izkaže, da je njena babica, ki je prav tako imela brata dvojčka, a je ta umrl v Auschwitzu med nekim norim znanstvenim poskusom, a ga je oživel zlobni duh, ki je njegovo telo izkoristil za odprtje portala med svetovoma mrtvih in živih. Starejša ženska ga je uspela ubiti, a zdaj, dve generaciji kasneje, se duh poskuša ponovno vrniti. Casey se pri lokalnem rabinu odloči za obred
Unborn
Igrajo: Odette Yustman, Gary Oldman, ... Režija: David S. Goyer Scenarij: David S. Goyer Žanr: grozljivka Dolžina: 87 minut Leto: 2009 Država: ZDA
izganjanja hudiča, saj se izkaže, da je noseča z dvojčki ...
Če se zgornja vsebina zdi kot slaba oblika kakšnega skeča iz Monty Pythona, ne skrbite, film je še slabši. A pojdimo po vrsti. Ko so nastopila paranoična petdeseta leta prejšnjega stoletja, so ZF in grozljivke naplavile ogromno pošasti iz vesolja. Kasneje, v sedemdesetih, so jih zamenjale veliko bolj strašne pošasti: otroci. Slednji seveda niso nedolžne in neomadeže-vane dušice, kot jih zasanjajo vidijo njihovi starši, temveč nezrele osebnosti, zmožne največjega nasilja in sadizma. Ob hvali otrok se namreč rado pozabi, s kakšnim veseljem pražijo mravlje, trgajo krila muham ali ubijajo žuželke. Dajte otroku neomejeno moč in svet bo kmalu nenaseljen. Skratka, prava pošast je otrok, so nam govorili filmi tipa Slabo znamenje (Omen, 1976) ali Rosemaryjin otrok (1968), ki so sprožili nov podžanr grozljivk o zlobnih otrocih, čeprav bi lahko rekli, da je najbolj grozljiva slepota (filmskih) staršev, ki v dobroto svojega otroka verjamejo, dokler ni prepozno.
Film Nerojen spada v kategorijo teh grozljivk, ki pa je šla tako daleč, da se hudičevo seme še rodilo ni, pravzaprav punca ni niti noseča. Da s filmom nekaj ne bo v redu, je nakazala že reklama, ki ni bila nič drugega kot hitro zaporedje prav nič strašnih slik, med ka-
terim so bobneli bobni in kričala neka ženska. Tudi film je nič od niča, saj ne premore niti trohice kakršnegakoli poskusa, da bi ponudil vsaj nekaj izvirn-nega. Bled odmev Izganjalca in Slabega znamenja ne premore niti navdušenosti filmarjev, saj je videti popolnoma brez življenja. Šoker prizori so le trije, pa še zanje se točno ve, kdaj bodo nastopili. Grozljivi pošasti sta le dve, ena nesramno ukradena iz drugih filmov, druga pa
je tam le zaradi lepšega in v filmu nastopi za deset sekund. Do glavnih junakov ne čutimo ničesar, »presenetljiv« konec je odveč in brez učinka in še bi lahko naštevali. Rezultat je neizrazita generična grozljivka, v katero očitno niso verjeli niti sami ustvarjalci. Prav nenavadno, da je v takšni filmski smeti nastopil Gary Oldman. Igralcu njegovega formata pač ne bi bilo treba.
Matej Frece
Foto: arhiv

laZBPflAl
i leve
Z Tole
O J

Za Milijonarja,
pošljite TD IGK.
«Dirá«««
ftîgcjn^Ofltç Bstorgitüpcrainfcprn^Énw ifiweriqt pnvpttstanjr na irttemtatom,Omcgatfiiprtjmigevrappwt»inGPloaJMiS pifos ptKüflköi ftKttreSHSpiaiakjnan po «raku opfern» (Mftwi. Smew, DctUíl), ceiöfwsmegs L83EUR.Ï upoabo flOfkvt SC ílfnülc í Spteirtíi n3 ttttu trrtîiÔjnî»'ttAjnjp iili.inçj (Ç rtfrotnríkj SBtt* Li l(OrSÎ*i«Oiti pnníis íiSjíOt S ÎÇCW W JTtfSfí ! wjp |XMf!j*5<ic gato-fj, i} ktfíre t; lihiû rafctfip E vwb*i trt? txpbüa Cena iporoiù fi 1,68 ElR Y v« «reje víw QCV CW pogodbi,V je stonjn» ?u aártu so¿.«ip. p meto odrcpii fexfcrMi Odjwt m nef -u jQíO Retornwje: QM6-14-S95, reWamrajeSsrnscity w,
ftmöi*. ¡l-fWV'i vatar&Ca ¡trm, Ig. Fsirta ??,73JDSix Bara Hcfal™ isrgenp uiüw-a ponev In ne cthe ws prwienigP'
Milijonar se vrača! Sedaj ima la najbolj popularna igra na svetu tudi novo grafično podobo in revolucionarno novost, da so vprašanja lematsko prilagojena slovenskemu okolju in občinstvu. Igrajte Hitre / prste, uporabite zasilne izhode in osvojite svoj navidezni milijon!
pošlje
na 3030
TO ŽAREK
¿■ifEiiyna rentgen simulacija za tvoilm&bilnik. Šokiraj pni atelje! [Si simulacija prikaže renleensko. sliko na ekranu tvojegi Imraminuta! Premikaj telefon prnSi™! atelje ve roke ali glave if " KzaE??ajJjb reakcijah popolmjgaEnse^čenia. Naloži si rentgen liffilmobilnik še danes!.
Štajerski TEDNIK
STIKALISCE GREBENOV
KRPA ZA UMIVANJE
STEFAN ARNUGA
DIGITALNI ZAPIS RISBE
MOCNO RAZSTRELIVO
RADIKAL OCETNE KISLINE
FRANCOSKA FILMSKA IGRALKA (ANNA)
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
OBREKOVANJE
VAS POD DONACKO GORO
ORANJE
HOKEJIST (LUKA)
PESNIK UJEVIC
KAČJI GLAS
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
POGOVOR, POMENEK
UDELEŽENEC SINJSKE ALKE
SILVA RAZLAG
PREBIVALKA BARAKE
ZRNATA TKANINA
OSILJENA PALICA
NEUPORABA
GR. BOGINJA NESREČE
OKREGAN CLOVEK
MOSKA SPOLNA ŽLEZA
JADRANSKI OTOCEK
IZDELOVALEC OMAR
OBLOGA NA JEZIKU
ZDRAVKO OCVIRK
PISATELJ KONFINO
OLGA JEZ
STROKOVNJAK ZA TEHNIKO
VRTINEC, CMRK
Rešitev te križanke: vodoravno: skrla, olein, Tinka, Ott, Lačja vas, Unac, Irje, neraba, OJ, razvršje, barakarlca, opirača, SR, okaranec, ŠA, kleveta, modo, Zak, sken, Kar, krep, glen, lidit, sik, Ate, renij, acetil, konverzaclja, Karina, alkar, omarar.
■eipusge euAo^sn e^sweuisw = VNA 'ei|9Jls eiu>| |uje|j>js s = viHVIS 'oa!|94S -zsj ouoouj = nan :(-0l76T 'euuv) e>j|ejg! e>jsw|y. e^soouejj. - VNIHVVI :sPlnd s^J s>|sw9u >joiud |A9| = ¡J3Q3 :e^ejgojeq z Luejgejp = |/\|VH30HV9 :siluoliqeg eo|U|oiS9jd ejeis = av>IV :>ia?JBAO|s ^sje^uegn
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04I3mhz
SOBOTA, 11. april:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.00 Za male in velike (Mojca Zele-nik). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 12.00 Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport (Danilo Klajšek). 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
NEDELJA, 12. april:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Ponovitev lestvice Naj 11. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI
IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio). PONEDELJEK, 13. april:
5.00 UVOD 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio). TOREK, 14. april: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na
današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Po-gorevc Tarkuš). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje . 17.30 POROČILA. 18.00 Oddaja v živo. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Mojca Zemljarič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program. (Radio Sora). SREDA, 15.april: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). ČETRTEK, 16. april: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Mateja Tomašič). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske Gorice). PETEK, 17. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl z dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske Gorice).
Horoskop
OVEN
Nekaj zdrave previdnosti glede ljubezni ne bo odveč. V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki imajo za vas pomembna sporočila. Pravzaprav ne boste smeli stvari pometati pod preprogo. Na pravilen način bo potrebno ločevati zrno od plev. Zavedajte se, da iz majhnega raste veliko.
Sn BIK
Prazniki, ki so pred vrati, vam bodo podarili upanje In ljubezen. Če ste rojeni v zadnji dekadi znamenja, se vam bo izpolnila srčna želja. Pomladno hrepenenje bo v vas prebudilo umetniško in kreativno izražanje. Obiskal vas bo velikonočni zajec. Spremljaka vas bo sreča.
DVOJČKA
Prizadevali si boste pravilen način reči bobu bob. Največ energije In dokazovanje bo gotovo na delovnem mestu. Pravilno bi bilo, da bi prisluhnili drugim in se tako izpilili v diplomaciji. Postali boste tudi neomajni v tistem, kar zagovarjate. Odzvati se bo potrebno klicu narave.
RAK
Harmonija časa bo božala vašo dušo. Počutili se boste ljubljeni in spoštovani. Junijski predstavniki bodo veliko časa namenili ustvarjanju in družini. Če praznujete rojstni dan julija, boste odšli na poslovno pot v tujino. V ljubezni bo veliko romantike in slediti boste morali osebni legendi.
LEV
■Tj Obetajo se zanimivi In pestri dnevi. Prirojena samozavest vam bo koristila na delovnem mestu. Ne boste smeli odlašati, naredite zadeve tako, kot boste občutili. Na delovnem mestu bo usoda poskrbela za to, da boste vajeti usode vzeli v svoje roke. Za praznike bo doma pisano in veselo.
DEVICA
Čeprav je legenda o velikonočnem zajcu mit, se bo njegov obisk pri vas zelo poznal. Globoko v sebi boste občutili notranjo moč, voljo in pogum. Ravno zaradi tega boste v celoti kos vsem obveznostim, ki jih boste imeli. Pisane barve sreče boste morali vnesti v sivi vsakdan usode.
TEHTNICA
Odgovorno se boste lotili novih zamisli. Obdobje preobrazbe vam bo vlilo notranje moči. Čeprav boste globoko v sebi občutili ravnovesje, prihaja čas nekih preizkušenj. Največ se boste naučili od ljudi, ki bodo prihajali v vaše življenje in vam bodo tako učenci kot učitelji.
ŠKORPIJON
Ugodnosti vas bodo čakale glede duhovnosti in ezoterike. Istočasno boste morali na pravilen način ločevati zrno od plevel. Postali boste nekoliko tišji in bolj skrivnostni. Zadeve dodobra analizirajte v svoji duši in se na podlagi tega odločite. Poslovni uspehi se bodo vrstili.
STRELEC
Pri vas doma bo zelo zabavno in veliko bo priložnosti za zabavo. Vsak prosti trenutek boste Izkoristili za tisto, kar vam je všeč. Pravilno bo, da se ukvarjate s športnimi aktivnostmi. Na drugi strani vam bo življenje postavilo neke meje. Izzive boste iskali v službi in srečo v globini duše.
KOZOROG
Trenutki sreče ne bodo za vas nekaj samoumevnega, ampak nagrada za trdo delo. Postali boste zelo odprti za tuje mnenje in se boste senzitivno lotili tistega, kar vam bo v osnovi prinašalo uspehe. Pozornosti se bodo korak za korakom lesketale v ljubezni. Tam se boste učili in pilili.
VODNAR
Nekaj zdrave previdnosti v tem tednu ne bo odveč glede službe. Notranji mir boste pridobili s tem, da se odpravite v naravo in da počnete tisto, kar vas bo veselilo. Na delovnem mestu se boste na vsak način želeli dokazati in verjemite v to, da vam bo v celoti uspelo.
RIBI
Harmonija praznikov bo v vas prebudila željo po domačnosti In pričarala duh nostalglčnosti. Prav gotovo zelo radi pišete in čas bo v tem tednu namenjen ustvarjanju. Na delovnem mestu bo zelo bučno, čeprav si tega ne boste želeli. Partnerjevi nasveti bodo balzam, trenutki tišine pa svoboda.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3
Oddaja Za male in velike, v soboto med 9. in 10. uro!
PRITOK UNE
PES GONIČ
NASA PEVKA
PRITOK FULDE
PRIŽNICA
ŽLAHTNA
NADA KUMER
Za konec vrhunska kulinarika in vrhunska vina
V petek, 3. aprila, se je iztekla peta sezona Primusovih vinskih zgodb z desetimi vinskimi večeri, v kateri se je predstavilo 14 slovenskih kleti. Vinskim zgodbam z izbrano kulinariko in priložnostnim kulturnim programom je prisluhnilo okrog 500 ljudi.
Ptuj • Iztekla se je peta sezona Primusovih vinskih zgodb
Foto: Črtomir Goznik
Vrhunski kulinariki in vinom iz devetih slovenskih kletih so se pridružili tudi vrhunski pevci vokalnega ansambla Musica pod vodstvom Roberta Feguša.
Foto: Črtomir Goznik
Sprehod med izbranimi okusi je spremljal tudi mali šov pri postrežbi glavne jedi.
slovenskih kleti prihajajo vrhunska vina, z ničimer pa ne zaostaja tudi slovenska kulinarika; če pa je pripravljena inovativno, je lahko tudi ne-prekosljiva. Inovativna in inventivna
ponudba je lahko ključ do uspeha tudi v kriznih časih, s katerimi se sooča in išče izzive tudi slovenski turizem, vključno s ptujskim.
MG
Zaključna večerja z vrhunsko kulinariko in izbranimi okusi kleti Kapela, Goriška brda, Ptujske kleti, Kleti Bistrica, Verus - vinogradi, Vinske kleti Krško, Dveri pax, Vipava 1894 in Turčan - Janžekovič je postregla tudi z izjemnim kulturnim programom, ki so ga oblikovali vokalni ansambel Musica pod vodstvom Roberta Feguša, mladi harfistki Jana Vidrih in Tanja Hriberšek mentorice mag. Tine Žerdin, Dejan Rihtarič za klavirjem in vokalistka Katja Černivec.
Koordinator vinskih večerov Janez Vrečer se je zahvalil ekipi gostinstva pod vodstvom Francija Gerdaka in vodji kuhinje Aleksandru Šoriju, ki je skupaj s svojo ekipo iz večera v večer presenečal z novimi jedmi, ki so se najprej jedle z očmi, zatem pa mamile z izbranimi okusi v povezavi z vini. Tudi na zaključni večerji je bil neprekosljiv. Šest jedi je zginilo s krožnikov, kot bi trenil.
Na tem večeru, ki ga je z uvodnim pozdravom začel Marcus Antonius Primus, je bilo razvajanje v stilu he-
Po dobrih dvajsetih minutah vožnje naju je taksist odložil v kaotičnem mestnem središču, kjer je navigacija zaradi številnih uličic, ki jih sicer načrt mesta ne prikaže, povsem nemogoča. Ob prebijanju v urbanem pragozdu pločevine, nepregledne množice ljudi in brnenju strojev na številnih »pokopališčih« kolonialnih stavb, ki se umikajo sodobnim arhitekturnim stvaritvam, pri čemer te spremljajo nepopisno visoke temperature, je želja po najdbi namestitve v nebo segajoča.
Življenje v Dakarju, predvsem za nizko proračunskega popotnika, predstavlja izredno velik zalogaj, saj so cene primerljive s cenami v Sloveniji. Tako je najcenejša namestitev, ki sicer ne dosega kriterijev higienskega minimuma in v kateri želiš preživeti le nujno potreben čas za počitek, znašala okrog 30 dolarjev. Tudi tradicionalna hrana lokalnih prodajalcev na ulici potencirano presega zahodnoafriške povprečne cene. Vendar pa ogromne finančne presežke z lahkoto vzameš v zakup ob pogledu na izjemno ohranjeno kolonialno arhitekturo, saj le redko
demonizma sicer zapovedano z njegove strani, a bi se zgodilo tudi brez tega. Pri četrti in peti jedi so celo postregli z dvema vinoma, belim in črnim, da si je vsak lahko ustvaril svojo
katero mestno središče ohranja tako hvalevredno vzporednico med kolonialno preteklostjo ter moderno, evropsko naravnanostjo mesta. Slednje se kaže predvsem v mogočnih hotelskih kompleksih ter bančnih utrdbah, ki zelo verjetno premorejo več varnostnikov kot dnevnih uporabnikov storitev.
Mesto Dakar s svojimi znamenitostmi kar kliče po potovanju v čas kolonializma, ki se največkrat prične na bližnji železniški postaji, ki s svojo elegantno zunanjo podobo nagajivo obuja domišljijske prizore literarnega dela Oriental express. Notranjost je sicer zob časa že precej načel, pa vendar se je še danes moč popeljati po železniških tirih v smeri malijske prestolnice Bamako. In tudi sicer nas raziskovanje mesta ponese med številne obnovljene stavbe francoskih arhitektov 19. stoletja, ki jih se-negalska oblast zvito uporablja v »lastne« namene, saj se v njih nahajajo mestne in vladne ustanove. Vendarle pa nas iz kolonialnega sna prebudi glasno vpitje iz bližnjih zvočnikov, ki nas opozarja na prisotnost islama. Radovednost v smeri glasov se poteši ob pogledu na dominantne mi-
idealno kombinacijo jedi in vina, da je lahko vsak sam zase ocenil, kaj je boljše, kaj najbolj ustreza njegovemu okusu.
Še enkrat se je pokazalo, da iz
narete »Velike mošeje«, ki se nahaja v starem delu mesta. Zaradi precej neodgovornih voznikov ter pasivne drže varuhov reda in miru je hoja do nje precej tvegano početje. Pa vendar se lahko le v »medini« srečamo s pristnostjo, edinstvenostjo in mistič-nostjo. Morebiti nas le čas nekoliko priganja, saj se dnevna idila kmalu po zatonu sonca spremeni v nevarno območje številnih mafijskih tolp.
Ogromna mestna tržnica
Le nekaj korakov od "Trga neodvisnosti", ki se nahaja v srcu kolonialnega središča Dakarja, se srečamo z nepopisnim "direndajem" uličnih (pre)prodajalcev z nepredstavljivo raznoliko paleto prodajnih dobrin. Med njimi vsekakor prevladujejo t.i. "tradicionalni umetniki", ki zasipavajo ljudi z številnimi "pristnimi" in starodavnimi afriškimi simboli (bobni, maske, ipd) ter lokalni vodiči, ki ti želijo za vsako ceno predstaviti da-karske znamenitosti. Osrednja mestna ulica, ki poteka od medine do predsedniške palače na omenjenem trgu, predstavlja ogromno, kaotično ter hrupno afriško tržnico, kjer se sklepajo vsi (ne)formalni posli, kjer domuje najboljša tradicionalna jed, imenovana "chawarma" in kjer se srečaš z mestno pristnostjo. Sprehod po tem neokrnjenem biseru afriške mestne ureditve je svojevrsten užitek, saj v tistem delčku svojega življenja postaneš del te ogromne družbe in fascinantnega dogajanja. Vsekakor se je potrebno na tržnico odpraviti »bos in gol«.
Odkrivanje otočka goree
Zgodovina senegalske prestolnice je neizbežno povezana z evropsko suženjsko politiko, ki se je izvajala na otočku Goree in je danes „must see" dakarska znamenitost. Absolutno predrag čolniček te popelje na popačeno odkrivanje nesrečne usode številnih nedolžnih ljudi.
Kljub svoji majhnosti, otok namreč v dolžino premore slabe tri kilometre, v širino pa zavzema nekaj sto metrski pas, se na njem bohotijo številne arhitekturno-zgodovinske znamenitosti, od vojaške utrdbe v obliki hokejskega »paka«, pa vse do
sakralnih objektov prevladujočih religij. Višek odkrivanja otoka pa je nedvomno vzpon na najvišji hrib, nekaj čez 30 metrov, kjer se nahajajo ostanki gradu iz 17. stoletja, katerega so Francozi v času druge svetovne vojne preoblikovali v mogočno vojaško oporišče. Vse poti pa vendarle
vodijo v „La Maison des Esclaves" (hišo sužnjev), od koder je bilo, po besedah tamkajšnjega zgodovinarja, v suženjstvo poslanih več sto tisoče temnopoltih ljudi, kar je nedvomno pravljično in nesmiselno pretiravanje.
Nadaljevanje prihodnjič
Kljub izrazito metropolitanski drži mesta številni domačini še danes uporabljajo tradicionalen način transporta in življenja.
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Plesni večer - Duo Glorio
11. in 12.4. ob 20. uri
Sezonske karte za Termalni Park
Izkoristite ugodnost v predprodaji do 31.5.2009 Odrasli 240 EUR (redna cena 280 EUR) Otroci (5-15 let) 99 EUR (redna cena 198 EUR)
Sezonska karta se izda na ime in je opremljena s sliko ter velja za neomenjeno število vstopov v Termalni Park v obdobju od 25.4.- 15.9.2009
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
GEMINA
Foto: UZ
Piše: Uroš Žajdela • V Senegalu (2.)
Dakar - mestno središče
Prireditvenik
Mali oglasi
STORITVE
37 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bez-jak.si.Vsem strankam želimo vesele velikonočne praznike.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
GRADBENIŠTVO in zaključna gradbena dela - Sekol, polaganje robnikov in tlakovcev, zidanje škarp, splošna gradbena dela. Miran Sekol, s. p., Straže 30, De-strnik, GSM 031 666 751.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
STROJNI ESTRIHI in ometi. Nudi Slavko Plošinjak, s. p., Gajevci 7 a, tel. 041 378 464 ali 041 378 475.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www. Milumed.si.
IZPOSOJA OBLEK: krst, obhajilo, birma, poroka, valeta ... Šiviljstvo Neja, 031 258 704. Šešerko Silvester, s. p., Senešci 2 a, Velika Nedelja.
UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Modni dodatki zastonj. SALON BARBI, Mala vas 1 b, Gorišnica. Tel. 031 887 281 in 031 812 580.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
-^AST^
Izvajamo krovsko, kleparska in tesarska dela. Montiramo vse vrste opečnih, betonskih, bitumenskih in pločevinastih kritin, razen v enem kosu od kapi do slemena. Akcija opečnih kritin Jungmeier Universo, Tondach, Bramac ter Gerard kritine. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava, tel. 041 375 838.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
VARČNA - okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
NOVO! Spoštovani kmetje in pridelovalci vrtnin. Podjetje CALA, Branko Cajnko, s. p., PE-HD vrečke in folije, vam nudi in pripelje na dom črne PE-folije širine 1,20 m, 1,40 m ali dimenzije po vaših potrebah, in folijo za baliranje. Tel. 02 775 47 21 ali 041 676 634.
PRODAM traktor Deutz 55, 38 kilovatov, 1300 delovnih ur, v zelo dobrem stanju. Tel. 051 220 673.
DOM-STANOVANJE
PRODAM stanovanje, 66 m2, blizu vrtca, šole, zdravstvenega doma, vsi priključki, cena 63000,00 evrov. Informacije na telefon 040 320 114.
V	KIDRIČEVEM prodamo trisobno stanovanje velikosti 83 m2, ugodno. 041 610 628.
PRODAMO trisobno stanovanje na Rimski ploščadi, 82 m2. Telefon 031 744 322.
V	LJUBLJANI na Celovški 80 prodamo novo stanovanje. Informacije na www.gamen.si ali GSM 041 646 909
PRODAM 3-SOBNO stanovanje v Vidmu pri Ptuju (pritličje) s pripadajočimi: garaža, klet, podstrešje in vrt. Cena po dogovoru, pokličite na 031 842 226.
LETA 2010 bomo prodali manjšo kmetijo na zelo lepi lokaciji z 2 ha zemlje, 300 m od lokala Majolka, Bračič - Tržec, lokacija primerna za obrt. Tel. 041 855 063 ali 768 67 01.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM klavirsko harmoniko Hohner, 96-basno, in Hohner, 40-basno. Tel. 041 733 973.
PRODAMO dobro ohranjeno kuhinjo, vključno z aparati, skoraj novo spalnico in šivalni stroj Višnja v kovčku. Telefon 031 273 700.
MOTORNA VOZILA
PRODAM CLIO, letnik 98, metalne barve, registriran do konca leta 2009. Cena po dogovoru. Telefon 040 742 859.
DELO
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
UGODNO NUDIMO MIZARSKE USLUGE: izdelava vhodnih vrat, oken, vrtnih garnitur, letev, balkonske ograje, stopnišč, notranje opreme iz masive ... Franc Kukovec, s. p., Lasigovci 17 b, Polenšak, tel. 02 761 01 74, 041 403 713.
KMETIJSTVO
PRODAM kolje za vinograd. Telefon 041 856 192.
PRODAM brane, 2,5 m, kovaško izdelane na štiri valje, prikolico za živino za dva komada, obračalnik pajek mali na štiri vretena, gumivoz - 16 col, krožno brano na 24 diskov. Telefon 041 654 047.
PRODAMO telico simentalko, brejo. Telefon 041 920 575.
PRODAM zgrabljalnik, 3 m, tračni obračalnik, siloskombajn Vihar 40, predsetvenik, 3 m, vsi stroji so malo rabljeni, in svinje, težke 100 kg. Telefon 041 327 048.
PRODAM bukova ter brezova drva z dostavo. Tel. 041 723 957.
KUPIM traktor in kmetijske priključke, tel. 041 358 960.
PRODAMO bukova drva, metrska, razkalana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 48, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
PRODAJAMO jabolka idared. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 769 26 91, možna dostava.
PRODAM plemenske ovce in kupim vinogradniške betonske sohe. Tel. 041 830 137.
PRODAM pnevmatsko dvoredno IMT sejalnico za koruzo in buče, SIP-ov tračni obračalnik in klinaste brane z valji. Tel. 041 978 309. ali 740 71 06.
PRODAM tri prašiče od 40 do 45 kg. Tel. 755 23 21.
PRODAM svinjo domače reje, teža do 150 kg. Tel. 031 502 418.
DAM v najem zelenjavni vrt, čisto okolje in lepa okolica, v Slovenja vasi. Tel. 031 222 569.
TRAKTOR ZETOR 35 11 4x4, trosilnik hlevskega gnoja SIP in mizarske stroje prodam. Tel. 041 565 005.
PRODAM telico simentalko, brejo sedem mesecev, ali menjam za jalovo kravo ter kupim dva bikca simentalca za nadaljnjo rejo. Tel. 041 263 537.
PRODAM pujske, težke 25 kg. Tel. 051 359 076.
MLAJŠI upokojenec, voznik vseh kategorij, išče honorarno delo, najraje prevoze po Sloveniji. Tel. 041 253 405.
NEPREMIČNINE
V NAJEM oddamo manjši kos zemljišča z zidanim manjšim objektom, vodo in elektriko za vikend, zaželeni so pošteni in prijazni Slovenci, nekadilci. Tel. 031 424 952.
PRODAMO hišo z zemljo v Vintarov-cih - Destrnik. Telefon 041 711 020.
PRODAM stanovanjsko hišo z 20 ari zemljišča, okolica Podlehnika, mali vinograd in sadovnjak, klet, preša, premičnine ostanejo na mestu. Cena 75.000 evrov, telefon 768 13 41, zvečer ali zjutraj.
PRODAM parcelo, cca. 23 arov zemljišča, na lepem kraju z uto in dva prostora, okolica Podlehnika, cena 18.000 evrov, telefon 768 13 41 zvečer ali zjutraj.
PRODAM gradbene parcele v Vidmu pri Ptuju v izmeri 11, 10 in 9 arov. Telefon 031 706 874.
PRODAM zazidljivo parcelo, 7 a, v okolici Ptuja. Tel. 051 241 563 ali 051 382 595.
NA OTOKU Krku, v kraju Čiziči, prodam nov apartma, 100 m od urejene plaže. Informacije na www.gamen.si ali GSM 041 646 909.
PRODAM VINOGRADNIŠKO zazidljivo parcelo pri Sveti Emi blizu Olimia v izmeri 1000 m2 (asfalt, voda, elektrika). Informacije na GSM 041 646 909.
PRODAM hišo na Ptuju, odlična lokacija, 15 minut peš hoje do centra, parcela v velikosti 6,5 a, 125 m2 bivalne površine v dveh etažah, cena 170 tisoč €. Tel. 041 497 885.
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg Trajanova 1, Ptu[ (ob Maribonki cesH), M.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
_možnost obročnega odplačila_
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
#
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
PllrfililiMJiHimiliB
C o^/2280110
SoliS d.o.o. Razlagova 24, Maribor
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Nada Babič, drdent. med. Zdravstveni dom na Ptuju
£t2y&iifoz buxiulai
STAJERSKA BUDILKA,
od ponedeljka do petka, od 5.00 do 9.00 ure.
www.radio-ptuj.si
Petek, 10. april
10.00 Središče ob Dravi, muzej, odprta vrata muzeja, ob 55. občinskem prazniku občine Središče ob Dravi
20.00 Maribor, SNG, drama, Veter v vejah borov, MalOd, za abonma Drama vikend 2 in izven
21.00 Ptuj, kavarna ptujskih študentov, prireditev ob 4. mednarodnem festivalu kitare, z vami bo Robi Kalčic iz Hrvaške
-	Ptuj, galerija Magistrat, na ogled je razstava Staro mesto - skrbi in priložnosti, razstavo si lahko ogledate do konca aprila
-	Makole, Dom krajanov, likovna razstava Franca Skledarja
-	Slovenska Bistrica, Čaj pri babici, likovna razstava Marije Gregorec iz Ptuja, olje na platnu in akvareli
-	Ptuj, CID, udeležujete se lahko različnih delavnic in tečajev, tečaj bas kitare, tečaj igranja na afriške djembe, literarna skupina, novinarska skupina, elektro delavnica
Sobota, 11. april
8.30 do 16.30 Ormož, pri Sokolani, 1. mednarodni turistični rally
starih vozil Središče ob Dravi 2009 9.00 Spuhlja, večnamenska dvorana, brezplačno usposabljanje za
vonike motornih koles in koles z motorjem 10.00 do 19.00 Hajdina, dvorana društva upokojencev, na ogled je
razstava društva žena in deklet ob njihovi 10-letnici 21.00 Ptuj, kavarna ptujskih študentov, Kitarski Jam session in zaključek 4. mednarodnega festivala kitare
Nedelja, 12. april
10.00 do 18.00 Spuhlja, večnamenska dvorana, razstava velikonočnih izdelkov in dobrot, ki jo pripravlja društvo gospodinj Marjetica iz Spuhlje 8.00 do 18.00 Hajdina, dvorana društva upokojencev, na ogled je razstava društva žena in deklet ob njihovi 10-letnici
Ponedeljek, 13. april
8.00 do 18.00 Hajdina, dvorana društva upokojencev, na ogled je
razstava društva žena in deklet ob njihovi 10-letnici 9.00 do 18.00 Spuhlja, večnamenska dvorana, razstava velikonočnih izdelkov in dobrot, ki jo pripravlja društvo gospodinj Marjetica iz Spuhlje 14.00 do 18.00 Markovci, razstava pisank, vizitk, ročno izdelanih prtičkov in drugih ročno izdelanih predmetov Ljutomer, hipodrom, pričetek sezone kasaških dirk Vitomarci, dvorana, komedija Oblast, v izvedbi KUD Vitomar-ci
Cirkulane, kulturna dvorana, komedija Niti tat ne more pošteno krasti, v izvedbi Dramske sekcije KD Cirkulane Leskovec, gasilski dom, Zapojmo v veliko noč, prireditev pripravlja TD Klopotec Leskovec - sekcija Ljudskih pevk, družili se boste s pevci in muzikanti
Markovci, v osnovni šoli, 41. tradicionalni koncert moškega pevskega zbora, gost koncerta je Ženski pevski zbor Lipa iz Dravograda Cirkovce, večnamenska dvorana, ponovitev gledališke predstave Kurbe v izvedbi Dramske sekcije Prosvetnega društva Cirkovce
14.00 18.00
16.00
16.00
17.00
20.00
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00:
Velika noč - največji in najstarejši krščanski praznik. O občutenju velike noči smo vprašali mimoidoče na ptujskih ulicah. Pomen praznika velike noči. Običaji izdelave presmecev in priprava velikonočnih jedi na Štajerskem. Reportažni zapis »Po jezusovih sledovih« iz svete dežele Izrael.
Kino Ptuj
10., 11. in 12. april ob 17.40 Rožnati panter 2 - komedija. Ob 19.10 Operacija valkira - vojna drama. Ob 21.15 Art program: Frost Nixon - politična drama. 11. in 12. aprila ob 16.00 Bolt (sinhronizirano v slovenščino) - animirana komedija.
GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNII T
à
mm
POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE, RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
GSM: 031 774 330 Telefon: 02 461 24 58 OSTROV d.o.o, Zagrebška 20,2000 Maribor
tyjp@cso)«[i
M) M [HM
m
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
PE PTUJ, Zabovci 85, 2281 Markovci, tel.: 02/788 88 12
OGREVANJE, VODOVOD, PLIN
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 10. aprila 2009
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.s
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
ALFA 1471,9 JTD	2005	8.680,00	KUMA	KOV. SIVA
AUDI A41,9 TBI KARAV	2000	5.880,00	AVT. KLIMA	SREBRN
AUDI A6 2,5 IDI QUATTRO	2003	10.200,00	XSEN0N	KOV. MODRA
FIAT ST1L01,9 JTD	2005	6.980,00	KUMA	KOV. ČRNA
FORD MDNDEO 2,0 TDI KARAV.	2002	4.580,00	KUMA	BELA
OPEL AGILA 1,216V	2004	5.800,00	KUMA	KOV. MODRA
OPEL VECTRA 2,0 DTI LIMUZ.	2002	7.400,00	KUMA	BELA
RENAULT MEGANE 1,5 DCi	2007	8.990,00	AVT. KUMA	KOV. T. SIVA
RENAULT MEGANE SCENIC 1,616V	2002	4.790,00	AVT. KUMA	SREBRN
ŠKODA FABIA 1,4 TDI	2007	8.490,00	KUMA	BELA
TOYOTA RAV 2,2 D4D	2008	26.380,00	AVT. KUMA	ČRNA
VW GOLF 1,9 TDI UMUZ.	2003	7.390,00	KUMA	KOV.ČRNA
VW PASSAT 1,9 TDI KARAV.	2005	8.980,00	AVT. KUMA	SREBRN
VW PASSAT 1,9 TOI KARAV.	2006	13.250,00	AVT. KUMA	SREBRN
VWT0URAN 1,9 TDI TRENDLINE	2005	11.680,00	DIG. KUMA	SREBRN
Na zalogi preko 40 vozil.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL				
ZNAMKA	LETNIK	CENA«,	OPREMA	BARVA
AUDI Q7 QUATTRD 3.0 VG TDI TIPIH.	2006	52.990,00	AVT. KUMA	KOV.SREDRNA
BMW SERIJA 3:320D TOURING AUT.	2006	15.900,00	KLIMA	ČRNA
BMW SERIJA B: 525 D XENON	2004	16.290,00	KLIMA	ČRNA
CHRYSLER VOYAGER 2,5 CRD	2003	8.990,00	KLIMA	KOV.SRERRNA
CITROEN C41,6 UDI	2006	11.900,00	KLIMA	KOV.ČRNA
FIAT ST1L01,9 JTD DYNAMIC	2006	7.990,00	KLIMA	KOV.SREDRNA
FORD FIESTA FLAIR 1,2511BV	1097	990,00	TONIRANA STEKLA	RDEČA
FORD FOCUS 1.6 TDCI FUTURA	2005	7.890,00	KLIMA	KOV. MODRA
FORD FOCUS 1,8 TDCI	2003	6.990,00	2XAIRBAG	KOV.SRERRNA
FORD PUMA 1,416V	1999	3.990,00	ALU DODATKI	KOV.SREDRNA
MITSUBISHI PAJERO 3.2 DIO	2003	14.990,00	AVT. KUMA	KOV.SRERRNA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI	2000	4.490,00	AVT. KUMA	KOV.SRERRNA
RENADLTTWINGO DYNAMIQUE 1,2	2003	4.490,00	KLIMA	KOV.SRERRNA
VWP0L01,4 TDI	2006	9.190,00	AVT. KUMA	ČRNA
VW PASSAT 1,9 TDI HIGHLINE	2005	18.490,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cen¡| Oprema Barva
CITROEN XSARA 2,0 HDI LIMUZ.	2001	4.790,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
AUDI A41,9 IDI LIMUZ.	2001	8.900,00	AVT. KLIMA	ČRNA
BMW 530 AVI. KARAV.	2000	7.850,00	AVT. DEL. KLIMA	KOV. M. SIVA
RENAULT MEGANE 1,9 DCI	2002	6.250,00	KLIMA	MODRA
OPEL ZAFIAR 2,0 DESELECTION	2002	6.490,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,11	1999	3.500,00	SERV0 VOLAN	KOV. SV. MODRA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI PRIVILEGE KARAV.	2001	5.980,00	REDNO SERV.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,«	2001	3.490,00	PRVA REG. 2002	KOV. M. SIVA
NISSAN PRIMERA 2,0 AVT. LIMUZ.	2002	7.500,00	SERV. KNJIGA	KOV M. SIVA
AUDI A6 2,4 LIMUZ.	1999	5.350,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
CITROEN C31,41 SX	2005	6.450,00	PRVI L«T.	KOV. SREBRNA
SEAT CORDOBA VARI01,4 MPI	2002	4.120,00	KLIMA	RDEČA
RENAULT THALIA 1,416V RT	2001	3.450,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN NEW BEETLE 2,0 HIGHLINE	1999	5.680,00	KLIMA	RUMENA
OPEL ZAFIRA 1,9 CDU EDITION	2007	12.330,00	SERV. KNJIGA	KOV, ZLATA
VOLKSWAGEN PASSAT 2,0 TDICOMF. UM.	2006	13.890,00	10XAIRBAG	KOV. SREBRNA
FIAT PUNT01,2 SX	2000	2.990,00	PRVI La	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,41X3	2001	4.190,00	AVT. KLIMA	KOV SREBRNA
PEUGEOT 307 MONOSPACE 1,6HDI SW	2006	8.500,00	PAN.STREHA	KOV. SIVA
PEUGEOT 406 COUPE 2,2 HDI	2002	6.990,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
SEAT IBIZA 1,4 SE	1998	1.380,00	SERVO VOLAN	KOV. MODRA
CITROEN C31,11 SX	2003	4.850,00	SERV0 VOLAN	ČRNA
CITROEN XSARA PICASS01,8116V	2002	5.690,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDI BASIS. VAR.	1999	4.390,00	AVT. KLIMA	BELA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUSTI
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
PTUJ
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Ponudba rabljenih vozil
www.avto-prstec.si
KLEPARSKA POPRAVILA TAKOJ
Servisne storitve le 24 EUR z DDV
Cena vetja za vse tipe vozil starejših od 3. let!
SPORED ODDAJ
PETEK 10.4.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 S noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
SOBOTA 11.4.
8.00 Ob materinskem dnevu - vrtec Markovci 9.30 Mini zvezda - otroška oddaja 11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 12.00 SUPER HITI odd. 13.00 SIP lestvica - odd. 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Oddaja Občine Markovci 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja
NEDELJA 12.4.
8.00 Imamo se lajn - otroška oddaja 9.00 Mesečna kronika občine Hajdlna 11.00 Oddaja Občine Videm 12.00 Oddaja ŠKL 13.00 Pasion, igran na Polenšaku 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja Občine Destrnlk 18.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja
PONEDELJEK 13.4.
8.00 Veselo na Jožefovo 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Oddaja Občine Videm 19.00 Oddaja ŠKL 20.00 Oddaja Občine Markovci
Znamka	Barva	Letnik	Cena (€)	
AUDI A4AVANT1.9 TDI	ČRNA	2004(T)	10.190,-	
BMW320D	ČRNA	2001	7.790,-	
FIAT CROMA 1.9 MULTUET.5V	SREBRNA	2006	10.990,-	
FIAT PANDA 4X41.28V CLIMBING, 5V	SREBRNA	2008(T)	9.990,-	
FIAT PUNT01.216V, 3V	SREBRNA	2003	4.190,-	
FIAT PUNTO 1.2,3V	RDEČA	2003	3.390,-	
FIAT PUNTO 1.48V ACTIVE, 3V	BELA	2008	8.500,-	
FIAT SCUD0 2.0 JTD, 5V	ZLATA	2008(T)	22.500,-	
LANCIA THESIS 2.0 TURBO EXEC., 5V	SIVA	2003(T)	7.990,-	
OPEL CORSA 1.3 DTI, 3V	BELA	2006	6.490,-	s
RENAULT CLI01.5 DCI, 5V	SREBRNA	2001	4.990,-	s
RENAULT ESPACE 2.2 DCI, 5V	T. MODRA	2003	8.990,-	1
SKODA FABIA C0MB11.4 TDI 5V	SREBRNA	2007(T)	9.490,-	M
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI, 5 V	SREBRNA	2005	10.990,-	1
VW POLO 1.0,3V	RDEČA	1999	1.890,-	i—
				
— ^ S				
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
PETKOV VEČER
Bodite nocoj it družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
Jožica Cafuta, s. p. Soviče 5 a, 2284 Videm pri Ptuju
Tel.: 02 764 50 51 Faks: 02 764 50 50 GSM: 031 743 047
valerija.slamersek@siol.net http://www.vrcek.si
Opravljamo avtobusne prevoze v domačem in mednarodnem prometu z VT-vozili znamk Setra, Mercedes ter drugih kvalitetnih znamk. Ponujamo kompleten aranžma z vodenjem in prevozi. Vozila so tipizirana po številu sedežev: 50 + 2, 30 + 2, 20, 16 sedežev in kombijev z 8 + 1 sedež.
Naš avtopark obsega 12 vozil, od katerih je 9 novih.
Prav tako Vam naše podjetje ponuja gostinske storitve v okrepčevalnici Vrček ter za Vas organiziramo prireditve po vaših željah v Športno rekreacijskem centru Dravci.
Smo cenovno dostopni širšemu segmentu potnikov in gostov. Jamstvo so kvalitetna vozila s povprečno starostjo dve leti, vozila za prosto prodajo (posebne vožnje) in gostinska tradicija že 20 let ter izkušeni vozniki in vodstvo podjetja z dolgoletnimi izkušnjami.
Posebna prošnja podjetja!
Vse cenjene naročnike naših prevoznih storitev prosimo za podporo in nadaljnje sodelovanje, saj se je podjetje znašlo v izredno težki gospodarski situaciji. Poslovni partner Veolia, d. d., nam je brez odpovednega roka odpovedal pogodbo kot podizvajalcu šolskih prevozov v treh občinah, s šestimi avtobusi. Pogodba je bila leta 2008 sklenjena za dobo 5 let. Tako podjetje Veolia vzdržuje absoluten monopol na trgu. Prav tako velja opozorilo vsem manjšim avtobusnim prevoznikom, da pred podpisom temeljito preučijo uničujoče pogodbe o poslovnem sodelovanju kot podprevoznik.
www.radio-tednik.si
www.radio-tednik.si
PRODAJA IN SERVIS KOLES
Vinarski trg 6, 2250 Ptuj, tel.: 02/749 37 39, e-mail: velo.volan@velo.si
AVTOHISA HVALEČ
NJ.HJJ:1:MIIN.'II!TTOT1
Opd. Nove ideje, bop avtomobili.
Lovrenška cesta 3, 2325 Kidričevo, Tel.: 02 / 796 33 33
Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj, tel.: 02/788 13 81
MODEL	■Hflffl	CENA	KM	KLIMA
OPEL ZAFIRA ENJOY	2007	12.550,00	38.700	DA
FORD MONDEO KARAVAN	2003	5.400,00	172500	DA
PEUGEOT 306 XR	1998	1.800,00	103000	NE
RENAULT CLIO	2004	3.950,00	98000	DA
OPEL ZAFIRA	2001	5.450,00	145000	DA
RENAULT ESPACE	2003	8.850,00	144000	DA
RENAULT SCENIC	2004	6.750,00	133000	DA
FORD FIESTA	1996	600,00	109000	NE
TOYOTA YARIS	2007	9.950,00	18500	DA
VW PASSAT	2003	8.750,00	107000	DA
OPEL ASTRA F KARAVAN	2001	2.850,00	135000	NE
CHEVROLET IACEJTISW ELITE	2005	5.900,00	90000	DA
HYUNDAI GEIZ	2004	4.350,00	90000	DA
CHEVROLET KALOS	2005	5.000,00	38600	DA
OPELAGIIA	2004	5.550,00	95000	DA
Financiranje z 10% pologom, nad 40% pologa na osebno izkaznico. Ob nakupu pri nas do 60% popusta na osnovno in kasko zavarovanje.				
(HMMM)
GRADIŠ GRADNJE PTUJ d.d. Dornavska cesta 6 A, 2250 Ptuj
išče kandidate za opravljanje del naslednjih poklicev:
KV ZIDAR, KV TESAR, KV ŽELEZOKRIVEC, GRADBENI DELAVEC, KV ŽERJAVIST, KV STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE ter GRADBENI DELOVODJA, GRADBENI TEHNIK in GRADBENI INŽENIR.
Kandidati moraio izpolnjevati naslednje poaoie:
-	imeti morajo zahtevano poklicno strokovno izobrazbo
-	biti morajo zdravstveno sposobni za delo na višini (delavci s poklicno izobrazbo)
-	imeti morajo opravljen preizkus iz varstva pri delu in požarne varnosti (lahko ga opravijo
tudi pri nas!)
-	zaželjene so delovne izkušnje in opravljeni strokovni izpiti s pooblastili IZS (inženirji)
Od kandidatov pričakujemo:
-	samostojno vodenje zahtevnih gradbenih del (pooblaščeni inženirji in tehniki)
-	disciplinirano in strokovno delo po navodilih predpostavljenih delavcev
-	samoiniciativnost pri delu
Ponujamo vam stimulativno plačo in možnost napredovanja. Ponudbe za zaposlitev pošliite na naslov: GRADIŠ Gradbeno podietie GRADNJE PTUJ d.d.. Dornavska cesta 6/A. 2250 Ptuj.
Podrobneje informacije o zaposlitvi pri nas dobite osebno ali po telefonu št.787-58-04 (05) v kadrovski službi podjetja.
www.radio-tednik.si
Hiša prazna, pusta je ostala, naša mama za vedno je zaspala. Ni več trpljenja - ne bolečin, nanjo ostal le lep je spomin.
ZAHVALA	\>
Sm
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice in praprababice
Pavle Vidovič
S POBREŽJA 36
se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, vsem prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala patroma, g. Stermšku in Kristjanu, za opravljen pogrebni obred, sv. mašo in molitev v vežici.
Hvala g. Kodermanu z poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, podjetju Mir, hvala tudi upokojencem in Krajevni skupnosti Pobrežje.
Žalujoči: vsi njeni
Ata, odšli ste brez slovesa tja, kjer ni trpljenja ne gorja, ni vas več na pragu, ni vas več v hiši, nihče več vašega glasu ne sliši. Vaša pridna roka miru ni poznala, vendar vsakemu je pomagala.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta, brata, tasta, dedka in pradedka
Maksimiljana Potočnika
IZ KRČEVINE 45 PRI VURBERGU
se iskreno zahvaljujemo prav vsem, ki ste jih pospremili na njihovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala podjetju Maher za njihove usluge, gospe Veri za molitev in govor.
Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred. Hvala pevcem za odpete pesmi in godbeniku za odigrano Tišino. Zahvala sosedom Horvatovim.
Vsem in vsakemu še enkrat posebej hvala.
Žalujoči: hčerke Milka, Efka in Štefka, sinova Maks in Mirko - vsi z družinami, ter 14 vnukov in 9 pravnukov
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, brata, dedka in tasta
Antona Bosilja
IZ KORENJAKA 6 A, ZAVRČ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalje, ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo, govorniku Martinu Vesenjaku za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino, kolektivu Ptujska klet, d. o. o., podjetju Branka Kolariča ter pogrebnemu zavodu Mir za opravljene storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Tvoji najdražji
Duše pravičnih pa so v Božji roki in nobeno trpljenje jih ne bo doletelo. V očeh neumnih se zdijo mrtvi, njihov odhod velja za polom in njihovo potovanje proč od nas za propad;
toda oni so v miru. (Mdr 3,4)
ZAHVALA
Ob izgubi drage mamice, žene, hčerke in sestre
Marije Kuhar
rojene Mlakar
(29. 11. 1967 t 25. 3. 2009)
Izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem globoko zahvalo za vso izkazano pripravljenost, podporo, molitve in vsa dobra dela, ki smo jih bili deležni.
Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše.
Žalujoči: otroci Tamara, Jan, Tadej, mož Bogdan, mama,
oče in sestra
Šentjernej, Sedlašek, 2009
Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel, tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta, dedka, pradedka, brata, tasta in svaka
Lovrenca Zajška
IZ PODLOŽ 20, PTUJSKA GORA
30. 7. 1923 - 28. 3. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste izrazili spoštovanje in ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrazili sožalje, darovali sveče, cvetje in darove za sveto mašo.
Iskrena zahvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, ge. Hed-viki za ganljive besede slovesa, pevcem, PGD Ptujska Gora, LD Dra-vinja Majšperk, godbeniku za odigrano Tišino ter podjetju Mir.
Z globoko žalostjo v srcih: hčerka Francka z družino ter sinovi Mirko, Ljubo, Stanko, Joži in Marjan z družinami
Ko življenje tone v noč, še žarek upanja išče pot. Ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina
ZAHVALA
ob izgubi drage mame in babice
t - r
Marije Pal
(Rimska ul. 10 - sedaj Dom upokojencev) 1928 - 2009
Zahvaljujemo se vsem znancem, sorodnikom in sosedom, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti.
Tvoji domači
Ptuj • Sojenje po umoru v Mihovcih pri Veliki Nedelji
Kaj so povedali obtoženčeva mati in oba brata
V nadaljevanju drugega dela glavne obravnave zoper obtoženega Danila Medveda, ki ga obtožnica bremeni brutalnega umora partnerice, so v sredo, 1. aprila, na Okrožnem sodišču v Ptuju zaslišali še nekaj obtoženčevih prijateljev, njegovega šefa, mamo in oba brata.
Obtožencev znanec Ivan Ritonja je pred velikim senatom Okrožnega sodišča, ki mu predseduje okrožna sodnica Katja Kolarič Boj-nec, povedal, da je pokojno Marjetko Žemljic večkrat videl v modricah. Povedala naj bi mu, da je Danilo Medved nemogoč, ko je pijan, pa tudi, da ji je po tem, ko je dobil prepoved približevanja, po telefonu grozil, da jo bo ubil. Na vprašanje Okrožne državne tožilke Milenke Žigman, ali ve, zakaj sta se Marjetka in Danilo tako pogosto prepirala, je menil, da zaradi Danilovega ljubosumja. Ko ga je obtoženčev zagovornik odvetnik Martin Graj vprašal, ali je vedel, da naj bi Marjetka uživala mamila, pa je odvrnil, da tega ni vedel, je pa pozneje to izvedel iz medijev.
Pričal je tudi Aleš Jau-šovec, ki je povedal, da sta 14. decembra lani, dan pred tragičnim dogodkom, s kolegom Brumcem med štopa-njem pobrala obtoženega Danila Medveda v avtomobil in ga odložila v Mihovcih pred trgovino, nato pa sta šla po svoje. Povedal je, da se z obtoženim ni posebej pogovarjal, ko pa mu je predsednica senata Katja Kolarič Bojnec predočila, da je v preiskovalnem postopku izjavil, da naj bi Danilo v avtu pravil, »kako se njegova baba kurva z nekim policajem«, pa je potrdil, da je to res slišal, ni pa slišal, ali je rekel tudi, da jo ima namen ubiti. Na vprašanje tožilke, ali se mu je zdelo, da je bil tedaj Danilo pod vplivom alkohola, je pritrdil, da je vohal, da je smrdel po alkoholu, ko je pred trgovino izstopil, pa naj bi ju bil celo povabil še na pijačo v svoje stanovanje.
K pričanju so povabili tudi Martina Kukovca, šefa obtoženega Danila Medveda, ki je povedal, da je bil Danilo povprečen delavec, da je bil urejen in da z njim niso imeli nikoli problemov; pa tudi niso opazili, da bi imel doma kake težave. Dvakrat
naj bi bil celo pri njih na trgatvi, kamor naj bi bil prišel s pastorko Karin. Vedel naj bi tudi, da je bil obtožencev oče alkoholik, obtoženčeva mati pa marljiva delavka, sicer pa je menil, da so imeli v njegovi družini trdo življenje. Ko je Danilo dobil prepoved približevanja, naj bi bil v službi povedal, da ima s partnerko Marjetko težave, da naj bi ona uživala mamila ter da se boji, da ji bodo zato otroke vzeli.
Zanimivo je bilo tudi pričanje obtoženčevega prijatelja Davida Cajnka, ki je pred sodiščem povedal, da sta z Danilom Medvedom prijateljevala že okoli 10 let. Menil je, da je bil dober človek, saj naj bi bil edini, ki je delal in skupaj s svojo materjo pridno skrbel za otroka. Danilov mlajši brat naj bi včasih otrokoma vozil kosilo, ker Marjet-ka naj ne bi kuhala in ne pospravljala, in čeprav je imela avtomobil, otrok ni mogla voziti v vrtec. Povedal je tudi, da je Marjetka večkrat vzela Danilovo kartico in odšla od doma, da je edino Danilo skrbel za otroka, da ju je večkrat vozil domov, če mu je Marjet-ka vzela avtomobil, pa naj bi ju vozil s kolesom.
Žnano naj bi mu tudi bilo, da je obtoženi Danilo užival alkohol, Marjetka pa mamila. Slednje je potrdil tudi z branjem SMS sporočil pred predsednico senata, saj jih je imel na svojem telefonu še vedno shranjena - to ji je tudi pokazal. Med sporočili mu je Mar-jetka napisala tudi, »da ima en džojnt za 10 evrov«, sicer pa naj bi ga pogosto klicarila in ga prosila, naj ji kje priskrbi travo. Povedal je tudi, da naj bi na centru za socialno delo v Ormožu dobro vedeli, da so razmere okrog otrok v tej družini nevzdržne, obtoženi Danilo naj bi mu bil večkrat povedal, da so na centru prosili, naj ukrepajo, pa niso. Povedal naj bi mu tudi, da je bil hudo jezen, ker zaradi prepovedi približevanja ni več smel do otrok, saj naj bi ju
Foto: M. Ozmec
Obtoženi Danilo Medved je prišel v sodno dvorano v spremstvu dveh paznikov, s sklonjeno glavo.
Marjetka doma puščala sama, ju zaklepala, z njima naj bi se nikoli ne igrala, otroka pa poleg nje nista imela nobene svobode.
Mati obtoženega obtožuje CSD
Žanimivo in na čase presenetljivo je bilo pričanja Silve Medved, matere obtoženega Danila, ki je najprej povedala, da ostaja pri izjavi, ki jo je dala v preiskavi, saj nima kaj dodati. Ko pa ji je predsednica senata Katja Kolarič Bojnec prebrala del te izjave, je pojasnila, da je imel sin Danilo težko otroštvo, saj naj bi ga bil njegov oče večkrat pretepal. Vedela naj bi za težke sinove razmere, za nesoglasja sina s partnerico Marjetko, ker ni skrbela za otroka. Teden dni pred tragičnim dogodkom naj bi bila mati ponovno odšla na Center za socialno delo in jih prosila, naj Marjetki vzamejo otroka, ker zanju ne skrbi in naj bi Karin večkrat pretepala, saj je bila večkrat popraskana.
»Ne vem, kaj je delal Center za socialno delo in kaj je de-
Napoved vremena za Slovenijo
Kadar murva brsti, slane se več bati ni.

Danes bo precej jasno, predvsem popoldne bodo v hribovitem svetu še lahko posamezne plohe ali nevihte. Popoldne bo ponekodzapihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 8, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske okoli 0, najvišje dnevne od 18 do 24 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo povečini sončno in še vedno toplo. V soboto bo ponekod pihal jugozahodni veter.
lala tista delavka, ki je hodila k Marjetki domov. Morala je bila videti, kakšna nesnaga je po stanovanju, da je bil balkon natrpan z odpadki. Morala je bila vedeti, da se otrokoma godi slabo,« je povedala obtoženčeva mati.
V času prepovedi približevanja naj bi ji bil 4-letni Žan povedal, da je mamica Karin pretepla tako hudo, da je na njej zlomila kuhalnico. Tudi to naj bi bila povedala na Centru, pa naj bi ji bili odvrnili, da naj se briga za sebe, da bosta Marjetka in Danilo to že sama uredila. Materi tudi ni bilo jasno, kako socialna delavka, ki je hodila k Marjet-ki v stanovanje, ni opazila, da je pri njej živel drugi moški, da so bila otroška oblačila umazana, da jih ni hotela prati. Ko so bila že preveč umazana, naj bi jih bila enostavno vrgla v koš, zato naj bi ji lani kakih 5 mesecev perilo prala raje sama.
Ko jo je zagovornik obtoženega Martin Graj vprašal, ali sta ji otroka povedala še kaj, je pojasnila, da ji je Karin rekla, da sta bila večkrat lačna; ko je mamica prišla domov, sta morala v kopalnico, medtem ko naj bi se bila vrata v stanovanje odpirala in zapirala. Pozneje pa naj bi šla kar lačna spat.
Obtoženčev mlajši brat Tadej Medved je med drugim povedal, da ni vedel, da bi Marjetka uživala mamila, da mu je brat Danilo povedal, da bi rad dobil otroka, da je
za to že hodil na Center za socialno delo. Ko je dan pred kritičnim dogodkom prišel v stanovanje, da je otrokoma obesil pred okno božička in nekaj lučk, pa je videl, da je bilo po sobah vse razmetano in nepospravljeno.
Starejši obtožencev brat Miran Medved je najprej povedal, da ostaja pri izpovedi, ki jo je bil dal v preiskavi, saj ne more govoriti, ko pa mu je predsednica senata prebrala nekaj izjav in ga vprašala, ali ima kaj dodati, pa je dejal, da ve, da je Marjetka večkrat zapustila brata Danila in oba otroka. Tudi on je menil, da je krivda tudi na Centru za socialno delo, kjer naj bi bili vedeli, v kako težkih razmerah sta živela otroka, pa niso ukrepali. Povedal je tudi, da so imeli v družini težko otroštvo, saj naj bi bil oče pogosto pil in jih pretepal. Povedal je tudi, da so ga po tragičnem dogodku, ko sta oba otroka ostala brez staršev, določili za skrbnika 4-letnega obtožen-čevega sina. Občasno naj bi imel kontakte tudi s 7-letno Marjetkino hčerko, ki je pri drugih rejnikih in naj bi tam povedala, da naj bi jo mamica spraševala, kdo naj bi bil njen oče. Pretresljivo je bilo tudi, ko je potrdil, da naj bi mu tri dni pred tragičnim dogodkom brat Danilo na domačih kolinah v pogovoru povedal, kaj se dogaja, da otroka tega ne bosta več gledala ter da se boji, da mu bo počil film in da bo Marjetko ubil. Poskušal naj bi ga bil pomiriti, češ da ženska ni vredna, da bi se toliko žrl ter da bo že boljše, a očitno ni več zaleglo.
V tretjem nadaljevanju glavne obravnave so v ponedeljek, 6. aprila, zaslišali Katarino Žemljič, mamo umorjene 27-letne Marjetke Zemljič, socialne delavke in policistko, ki je po umoru govorila z obema otrokoma, ki sta zločin videla. O tem, kaj so povedali na sodišču, pa v torkovem Štajerskem tedniku.
M. Ozmec
d.o.o.
| garažna in dvoriščna vrata ?	pogoni za vrata
^	zapornice
^ ključavničarska dela p manjša gradbena dela
O DupleSka cesta 10 2000 Maribor
3 02 48 00 141
SELITVE OD A DO 2
demontaža • prevoz • montaža
041 748 832 g^s
Roman ZemuariC s.p. Dornava 59,2252 Dornava PE Rajspova uuca l, 2250 Ptuj tel: 059 03 03 05 fax : 059 03 03 04 inrq@zerox.si
OGREVANJE S TOPLOTNO ČRPALKO PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TALNO IN STENSKO OGREVANJE ELEKTRO INSTALACIJE IN MERITVE
Črna kronika
Zgodaj je začel
4. aprila ob 2.45 so policisti PP Slovenska Bistrica na Zgornji Polskavi ustavili 16-letnega voznika neregistriranega kolesa z motorjem iz Frama. Ugotovili so, da je mladoletnik vozil brez vozniškega dovoljenja, preizkus alkoholiziranosti pa je pokazal 0,48 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali in o pridržanju obvestili njegove starše.
Z ukradenim avtomobilom na mejni prehod
4. aprila ob 8.50 je na mejni prehod Gruškovje pripotoval 43-letni državljan Italije, voznik osebnega avtomobila BMW X5 italijanskih registrskih številk. Pri mejni kontroli so policisti ugotovili, da je bil osebni avtomobil februarja ukraden v Italiji, prometno dovoljenje, registrske tablice, potrdilo o lastništvu, pooblastilo za vožnjo vozil in zelena karta pa so bili ponarejeni. Vozniku so policisti odvzeli prostost, zoper njega sledi kazenska ovadba pristojnemu državnemu tožilstvu.
»Pojoča travica« večkrat pokazala resnico
2. aprila ob 11. uri so policisti PP Ptuj na Zagrebški cesti na Ptuju ustavili 34-letnega voznika osebnega avtomobila iz okolice Lenarta. Odredili so preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0,76 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali, zoper njega sledi obdolžilni predlog zaradi vožnje pod vplivom alkohola.
2. aprila ob 20.20 so policisti PP Ptuj v Sakušaku ustavili 38-le-tnega voznika osebnega avtomobila iz okolice Ptuja. Odredili so preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 1,05 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali, zoper njega sledi ob-dolžilni predlog zaradi vožnje pod vplivom alkohola.
1. aprila ob 14.10 so policisti PP Ptuj na Ormoški cesti na Ptuju ustavili 50-letnega kolesarja iz Ptuja. Odredili so preizkus alko-holiziranosti, ki je pokazal 1,26 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali in mu izdali plačilni nalog zaradi vožnje pod vplivom alkohola.
7. aprila ob 21.35 so policisti PP Slovenska Bistrica v Zgornjih Poljčanah ustavili 40-letnega voznika osebnega avtomobila iz okolice Slovenske Bistrice. Odredili so preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 1,01 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Vlom v banko
V	noči z 2. na 3. april je neznani storilec vlomil v bančno poslovalnico v Lenartu. V stavbi je onesposobil alarmno napravo, preiskal prostore, vendar ni ničesar odtujil. Okrog 0.50 je operater podjetja Varnost, d. d., obvestil PU Maribor, da se je v njihovem centru sprožil alarm. OKC je na kraj nemudoma poslal policijske patrulje, vendar je storilec pred njihovim prihodom pobegnil neznano kam.
Vlomi, tatvine
V	noči s 5. na 6. april je neznani storilec preplezal ograjo skladišča trgovskega podjetja na Ptuju. Odtujil je več kot 1.400 zelenjavnih sadik. Premoženjska škoda več kot 3.000 evrov.
Neznani storilec je v noči s 7. na 8. april na parkirnem prostoru v Makolah vlomil v rezervoarje treh avtobusov. Iz njih je izčrpal približno 550 litrov nafte. Premoženjska škoda znaša okoli 700 evrov.