ZAKONI IN UREDBE o poslovanju krajevnih (mestnih) kontrol in komisarjev za izredne preglede. Uredil Pohar Robert urednik »Službenega lista kraljevske banske uprave" V Ljubljani 1931 Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani Vlil. ZVEZEK Pravilnik Zakoni in uredbe Pravilnik o poslovanju krajevnih (mestnih) kontrol in komisarjev za izredne preglede. Uredil Pohar Robert urednik »Službenega lista kraljevske banske uprave 11 V Ljubljani 1931 Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani (Predstavnik tiskarne O. Mihalek) Na podstavi čl. 59., 104. in 127. zakona o glavni kon¬ troli predpisuj© glavna kontrola Pravilnik o poslovanju krajevnih (mestnih) kon¬ trol in komisarjev za izredne preglede.* I. DEL. Krajevna (mestna) kontrola. Člen 1. Krajevna kontrola j© organ glavne kontrole, po kate¬ rem vrši glavna kontrola pregled državnih, banovinskih in občinskih računov ter nadzoruje izvrševanje njihovih proračunov — čl. 58. z. o gl. k. Člen 2. Krajevna kontrola občuje neposredno z vsemi obla- stvi v poslih svoje pristojnosti. Poleg svojega naziva nosi tudi naziv ustanove, pri kateri posluje, ter ima svoj pečat. * Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 12. decembra 1930., št. 286/XCVIII/610. 1 2 Člen 3. Krajevna kontrola vodi razen delovodnega proto¬ kola, vpisnika in inventarja še te-le knjige: 1. kontrolnik kreditov o proračunskih kreditih vsake ustanove, nad katero ji je poverjeno nadzorstvo. V to knjigo se vpisujejo odobreni, otvorjeni in potrošeni pro¬ računski krediti tako, da je mogoče ob vsakem času raz- videti stanje kreditov. Ta kontrolnik kreditov mora po obliki ustrezati kontrolnim knjigam dotičnih ustanov. 2. Knjigo državnih in knjigo nedržavnih računov, v kateri se morajo vpisovati vsi zaključni letni računi po vrsti, kakor so bili prejeti. Iz teh knjig mora biti raz¬ vidno : kdaj je bil račun prejet in pod katero številko delo¬ vodnega protokola, čigav je ta račun, za katero leto, kdaj je vzet v delo, ali je bil pod pripombami, kdaj je raz¬ rešen, s čigavo odločbo in pod katero številko. (Glej obrazec I.) K tej knjigi kreditov vodi krajevna kontrola seznam uradov, ustanov in občin, ki naj služi za kontrolo, ali in kdaj so bili računi izročeni v pregled. (Glej obra¬ zec II.) 3. Knjigo ponovljenih naredb za izplačilo po banovin¬ skem in občinskem proračunu — čl. 59., tč. L, pod b) in c) z. o gl. k. Poleg teh knjig vodi krajevna kontrola tudi druge pomožne knjige, ki jih zahteva svojstvo posla. Kontrolnik kreditov potrjuje glavna kontrola, ostale knjige pa šef krajevne kontrole. Člen 4. Potrebne prostore za namestitev pisarn in za služab- ništvo krajevne kontrole daje ustanova, pri kateri posluje. Ona jo oskrbuje tudi s kurjavo in razsvetljavo, s pisar¬ niškimi potrebščinami in pohištvom. Člen 5. Teritorialna pristojnost krajevne kontrole se krije s teritorialno pristojnostjo ustanove, pri kateri posluje, če ni bilo drugače urejeno z odločbo obče seje glavne kontrole. Krajevna kontrola, ki ji je bil izročen predmet v rešitev, ga vrne, če spozna, da zanj ni pristojna, ustanovi, ki ga ji je izročila z navedbo razlogov, zakaj ni pristojna, in označi pristojno krajevno kontrolo. Če se tudi označena krajevna kontrola izreče za nepristojno, mora predložiti predmet neposredno glavni kontroli. Spore o pristojnosti med krajevnimi kontrolami re¬ šuje glavna kontrola v obči seji. Za otvorjene kredite je pristojna krajevna kontrola pri oni ustanovi, iz katere blagajne se vrši izplačilo. Člen 6. Krajevna kontrola sestoji iz šefa, potrebnega števila računskih preglednikov, pripravnikov, zvaničnikov, ra¬ čunskih pregledovalcev in dnevničarjev — ČL 58. z. o gl. k. Člen 7. Krajevni kontroli načeluje šef, v čigar pristojnost spada, da: 1. skrbi, da se vsi posli pravilno in ob pravem času opravljajo, ter da izroča v delo stvari, ki niso obsežene v delovnem razporedu; 2. vodi vso upravno korespondenco; 3. predpisuje ob začetku vsakega leta delovni raz¬ pored za celokupno osebje in ga pošilja v odobritev glavni kontroli. Vsako izpremembo tega razporeda po¬ šilja glavni kontroli: 4. vodi nadzorstvo nad delom in vedenjem osebja krajevne kontrole in skrbi, da redno prihaja v službo; 5. prisostvuje rednemu pregledovanju blagajn; da odreja, če je zadržan, računske preglednike; 6. da pri pregledovanju listin in dajanju viza nanja ter pri pregledovanju računov postopa po predpisih, ki veljajo tudi za računske preglednike; 1 * 4 7. skrbi, da se v teku meseca opravlja primerjanje blagajničnega dnevnika s knjigo za sprejem in predajo denarnih pošiljk in da tako ugotavlja pravilnost poslednje knjige; 8. skrbi, da se v teku meseca vrši primerjanje kon¬ trolnika kreditov krajevne kontrole s kontrolniki kreditov one ustanove, pri kateri krajevna kontrola posluje, ter ugotavlja skladnost vknjiževanja; 9. predlaga glavni kontroli mesečna poročila o svojem poslovanju in poslovanju ostalega osebja, in sicer naj¬ pozneje do petega dne nastopnega meseca, iz katerih naj oo razvidno: koliko in kateri predmeti so preostali iz minulega meseca, koliko jih je bilo sprejetih in dovršenih v teku meseca in koliko jih je ostalo za naslednji mesec; 10. obvešča vedno glavno kontrolo, če razveljavi pripombo po čl. 59., tč. 1., pod a) zakona o glavni kontroli; 11. obvešča glavno kontrolo o vizih po banovinskem in občinskem proračunu, ki so bila izdana po točki 1.. pod b) in c), člena 59. zakona o glavni kontroli, z opazko, da je navedeni primer vpisal v knjigo ponovljenih naredb za izplačilo, določeno po členu 3., pod tč. 3. tega pra¬ vilnika; 12. dovoljuje ob nujni, neodločni potrebi podrejene¬ mu osebju tridnevno odsotstvo, o čemer mora takoj ob¬ vestiti glavno kontrolo; 13. hrani uslužbenske liste osebja krajevne kontrole in vodi posebne liste, v katere vpisuje podatke, ki so potrebni za predložitev starešinskega poročila po čl. 79., odst. 1., zakona o uradnikih; 14. podaja glavni kontroli po čl. 109. zakona o urad¬ nikih predloge o uporabi letnega odmora osebja krajev¬ ne kontrole z ozirom na čl. 1. pravilnika o odmoru po¬ možnega osebja glavne kontrole; 15. izvršuje ob vsaki službeni nerodnosti osebja kra¬ jevne kontrole potrebne poizvedbe in vroča predmet glavni kontroli; in 16. podjemlje sredstva zavarovanja za vsako nastalo škodo. 5 Člen 8. Računski preglednik (računoispitač) ima te-le dolž¬ nosti: da 1. pregleduje in se overja, ali so listine o prejemkih in izdatkih pravilne, ter postavlja na pravilne listine »Videl«; 2. pregleduje zaključne letne račune, ki se mu izroče v delo; 3. se udeležuje rednega pregledovanja blagajn in se u ver ja o njih pravilnosti, kadar je za to odrejen; 4. se uverja, ali se vsi dohodki, ki se pobirajo po zakonu in po proračunu, pravilno in ob pravem času pobirajo in vlagajo v blagajno in kontrolira, če so bili pravilno vknjiženi; 5. primerja v teku meseca bla-gajnione dnevnike s knjigami za sprejem in izdajo denarnih pošiljk ter se tako prepričuje o pravilnosti vknjižb v njih; 6. vodi kontrolnike kreditov, če mu je to odkazano v delovnem razporedu; 7. primerja od časa do časa kontrolnike kreditov kra¬ jevne kontrole s kontrolniki kreditov dotičnih ustanov in ugotavlja skladnost v knjiženju; 8. daje vizum na rešitve o otvarjanju in zatvarjanju kreditov; 9. predlaga šefu krajevne kontrole pismene referate o vseh nepravilnostih, zlorabah in škodi, ki jih ugotovi med svojim poslovanjem; 10. daje vizum na celokupno blagajniško in prima- notno književanje ter skrbi, da se ne izvaja s pomočjo rednih in zaključnih postavk protizakonito knjiženje; in 11. opravlja tudi vse ostale posle, ki bi mu jih na¬ ložil šef krajevne kontrole. Člen 9. Dolžnost računskega pregledovalca (računopregleda- ča) je, da vrši pregledovanje računov po predpisih, ki so določeni za pregledovanje računov v tem pravilniku. 6 Ta posel opravlja pod neposrednim nadzorstvom šefa ali računskega preglednika (računoispitača), ki ga določi šef. O svojem poslu ob pregledovanju računov vodi knji¬ go, iz katere mora biti vedno razvidno, kateri račun in kdaj ga je prejel v delo in kdaj ga je dovršil. Po dovr¬ šenem poslu vrne račun s svojo knjigo. Razen za pregledovanje računov se sme uporabiti računski pregledovalec tudi za pisarniške posle — 61. 124. z. o gl. k. Ostalo osebje krajevne kontrole posluje po navodilih šefa posle, ki se mu določijo v delovnem razporedu ali s šefovo naredbo. Področje krajevne kontrole. a) Udeležba pri rednem pregledovanju blagajn. Člen 10. Šef ali odrejeni računski preglednik ima, kadar se udeležuje rednega pregledovanja blagajne, te-le dolžnosti: da primerja vse listine o dohodkih in izdatkih z bla- gajničnimi dnevniki, če se to ne dogaja vsak dan, in ugo¬ tovi točnost izkazanega salda; da primerja poštno knjigo z blagajničnimi dnevniki, kolikor se to ni zgodilo v teku meseca, in ugotovi njih pravilnost; da primerja listine o dohodkih in izdatkih s knjigo kavcij in ugotovi točnost predloženega izpiska; da primerja po dnevniku za taksne vrednote naloge o prejetih vrednotah in trebovanja izdanih vrednot ter tako ugotovi točnost izkazanega salda po številu, vrsti in vrednosti. Ko tako ugotovi točnost po knjigah in izpiskih izka¬ zanega stanja, se uverja, ali se ujema stanje blagajnične imovine s saldom, ki je bil ugotovljen po knjigah. 7 Ob pregledovanju blagajnične imovine pazi, da se ves denar in ostale rednote točno preštejejo. Malih ban¬ kovcev v izvirnih ovojih in pod pečatom Narodne banke, kovanega drobiža v zabojih in vrečah pod pečatom mini¬ strstva za finance in monopoliziranih vrednot v izvirnih ovojih in pod pečatom uprave državnih monopolov ni treba preštevati, če so pečati nepoškodovani, temveč se prizna vrednost v ovojih, vrečah in zabojih tako, kakor je označena na njih po Narodni banki, ministrstvu za finance ali upravi državnih monopolov. Začasne izdatke pregleduje in se uverja, ali so vidirane ter ali je že iztekel rok za opravičbo teh izdatkov. Ko ugotovi tako pravilnost blagajne, potrdi to s svo¬ jim podpisom v knjigah — čl. 59., tč. 4., z. o gl. k. Člen 11. Če se najde pri pregledu blagajnične imovine pre¬ bitek, zahteva računski preglednik, da se deponira. Pre¬ bitek ostane v depozitih do pregleda in razrešitve letnega računa. Če se tudi tedaj ne ugotovi, odkod izhaja, se vloži v državno blagajno kot izreden dohodek. Člen 12. Če se ugotove pri rednem pregledu nepravilnosti formalnega značaja, poskrbi, da se odstranijo; če se pa ugotovi škoda, uporabi potrebna zavarovalna sredstva — čl. 59., tč. 6., z. o gl. k. O zlorabah obvesti nujno glavno kontrolo radi odstranitve raounodajnika — čl. 28. z. o gl. k. Člen 13. O izvršenem pregledu pošlje krajevna kontrola glav¬ ni kontroli poročilo, ki mu priloži: izpisek o blaga jničnem stanju, zapisnik o ugotovljeni gotovini, seznamek vred¬ nostnih papirjev in seznamek začasnih izdatkov. Iz se- znamka začasnih izdatkov mora biti razvidno, kdaj in 8 kakšen izdatek je bil učinjen, komu je bilo izvršeno iz¬ plačilo, in zakaj ter kdo je odredil in izvršil izplačilo. V tem poročilu se obrazložijo tudi primeri iz členov 11. in 12. tega pravilnika, če so bili ugotovljeni — čl. 59., tč. 6., z. o gl. k. Člen 14. Ako naredbodavec ali njegov namestnik ne izvršuje rednega pregleda blagajne ali ga' izvršuje v odsotnosti organa krajevne kontrole, obvesti krajevna kontrola o tem glavno kontrolo. b) Pregled in vidiranje listin. Člen 15. Odločbe iz poslednjega člena 29. zakona o glavni kontroli, kakor tudi vse odločbe, s katerimi je zvezan izdatek iz banovinske blagajne ali blagajne onih občin, pri katerih se vrši trajni in preventivni pregled listin, se pošiljajo pristojni krajevni kontroli obenem z na- redbo, odnosno nalogom za izplačilo v pregled in za vizum. Člen 16. Kadar prejme krajevna kontrola v pregled in za vizum listine z nalogom ali naredbo za izplačilo po dr¬ žavnem proračunu, pristopi šef, odnosno računski pre¬ glednik takoj k pregledu in se uverja: 1. ali je izdatek osnovan v zakonu in proračunu; 2. ali je izdatek redno likvidiran po predpisih čle¬ nov 60., 63., 64. in 65. zakona o državnem računovodstvu in drugih zakonitih predpisih; 3. ali so priložene vse izpričevajoče listine po členu 65. zakona o državnem računovodstvu in členu 79. pra¬ vilnika o delu računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodski službi pri naredbodavcih; 9 4. ali ustrezajo listine po obliki predpisom pravil¬ nikov, predpisanih v zmislu drugega odstavka člena 65 zakona o državnem računovodstvu; 5. ali so vse listine predpisno kolkovane; 6. ali so pravilno obračunani odtegljaji in ostale davščine; 7. ali se ujemajo v listinah označeni zneski z zne¬ skom, označenim v naredbi ali nalogu za izplačilo; 8. ali so po kontrolniku kreditov na razpolago krediti za ta izdatek; 9. ali obstoji pri predmetih, določenih v členu 29, točkah 1,—10., in v členu 122. zakona o glavni kontroli soglasna odločba glavne kontrole. Člen 17. Prav tako se postopa tudi z izdatki po banovinskem ali občinskem proračunu s to razliko, da se mora ravnati po predpisih, ki veljajo za banovinsko ali občinsko fi¬ nančno gospodarstvo. Člen 18. Ko se uveri, da ustrezajo listine vsem pogojem iz členov 16. in 17., stavi šef, odnosno računski preglednik »Videl« s svojim čitljivo napisanim podpisom; na to vpiše izdatek v kontrolnik kreditov in vrne predmet ustanovi, ki ga je poslala. Vizum se postavlja na naredbi, odnosno nalogu z označbo zneska za izplačilo, listine pa se parafirajo z rudečilom — člen 59., tč. 1., odstavek 1., z. o gl. k. Člen 19. Če ugotovi računski preglednik krajevne kontrole, da izdatek ni osnovan v zakonu ali proračunu, odreče svoj vizum z navedbo zakonskih razlogov, radi katerih viza ne more dati. 10 Nadalje postopa na sledeči način: a) če je izdatek po državnem proračunu, ima šef krajevne kontrole, ki mu računski preglednik prijavi takoj vsak primer, pravico, da pripombo razveljavi, če jo smatra za neumestno, in da odredi na svojo odgovor¬ nost računskemu pregledniku na isti listini, da da vi¬ zum, kar mora ta tudi takoj izvršiti. O tem predloži šef takoj poročilo glavni kontroli, ki oceni zakonitost njegovega postopanja. Če šef krajevne kontrole soglaša s pripombo računskega preglednika, ati če je on sam napravil pripombo, predloži cel predmet pristojnemu ministru, odnosno banu. b) Če je izdatek po banovinskem proračunu, obvesti krajevna kontrola o zavrnitvi viza takoj bana, ki ima pravico, da na svojo odgovornost ponovi odredbo za iz¬ plačilo, če s pripombo ne soglaša. Računski preglednik je v takem primeru dolžan, da s pozivom na člen 59. zakona o glavni kontroli da vizum in da obvesti o tem takoj glavno kontrolo, ki oceni zakonitost tega izdatka ter izda odločbo ob pregledu in razpravi banovinskega računa. Pravice, da ponovi naredbo za izplačilo, ban ne more prenesti na drugo osebo. c) Če je izdatek po občinskem proračunu, ima pred¬ sednik občine pravico, da na svojo odgovornost ponovi naredbo za izplačilo, če s pripombo ne soglaša. Računski preglednik je v takem primeru dolžan, da s pozivom na člen 59. zakona o glavni kontroli da vizum in da ob¬ vesti o tem takoj glavno kontrolo, ki oceni zakonitost takega izdatka ter izda svojo odločbo, ko pregleda in razpravi občinski račun. Člen 20. Ob pregledovanju in vidiranju plačilnih seznamkov je treba poleg ostalega paziti posebno na to, ali je postavljena v plačilnem seznamku po starešini urada ugotovitev, da so v seznamku navedene osebe zares 11 aktivni državni uslužbenci, da so v redni službi in da jim zares gredo v njem označeni prejemki. Razen tega se mora seznamek pazljivo še enkrat preračunati in ugo¬ toviti, ali se seštevek vsot za izplačilo skupaj s seštev¬ kom vseh odtegljajev ujema z brutto zneskom. Člen 21. Pri pregledovanju in vidiranju listin, po katerih se vršijo izdatki iz depozitov, se je treba prepričati, ali ob¬ stoji izvršna odločba pristojnega oblastva, s katero se po¬ sega na ta depozit, in ali je kritje za to izplačilo. Sodni depoziti se izdajajo po rešitvah sodnih obla- stev brez viza krajevne kontrole. Člen 22. Potni in selitveni računi se pošiljajo krajevni kon¬ troli obenem z naredbo, odnosno nalogom za izplačilo. Šef ali računski preglednik se uverja, ali je sestavljen račun po predpisih členov 35. in 36. uredbe o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih in državnih usluž¬ bencev, ali je opremljen z vsemi potrebnimi dokazili, ali so v njem zaračunane vsote osnovane v omenjeni uredbi in ali so izpolnjeni ostali pogoji iz člena 16. tega pravilnika. Nadalje se postopa po členih 18. in 19. tega pra¬ vilnika. Člen 23. Računi o potnih stroških organov občega upravnega oblastva po členih 20. in 106. zakona o notranji upravi in sodnih uslužbencev za potovanja, ki so bila izvršena na račun in ob stroških privatne stranke, niso zavezani pregledu in vizu krajevne kontrole. V tem primeru določajo višino povračila potnih stroškov pristojna upravna ali sodna oblastva — člen 26. uredbe št. 25.190 U-132 z dne 29. marca 1929. Ti potni 12 računi se izplačujejo iz deponiranih vsot, krajevna kon¬ trola pa mora dati pred izplačilom vizum na vsoto, na katero se glasi odločba za izplačilo. Glede oseb, za katere ne velja uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužben cev, mora postopati krajevna kontrola po predpisih, ki veljajo za dotično stroko. Člen 24. Ob pregledovanju blagajničnih listov, vpisnikov in po¬ možnih dnevnikov se uverja šef ali računski preglednik, ali imajo vse listine o prejemkih in izdatkih vizum in ali so pravilno vpisani. List, vpisnik in pomožni dnev¬ nik mora še enkrat sešteti in primerjati ugotovljeni saldo s saldom po blagajničnem dnevniku; ko ugotovi pravil¬ nost, da vizum in jih izroči knjigovodstvu v knjiženje. Člen 25. S pregledom primanotnih vknjižb se uverja o toč¬ nosti knjiženja pri poslih, ki so bili opravljeni po tekočih računih, žiro-računu, čekovnem računu in drugih poslih mimo blagajne s tem, da primerja te vknjižbe z listi¬ nami, na katere se opira vknjižba; ko ugotovi pravilnost, jo vpiše v kontrolnik kreditov, kolikor se ni to že prej zgodilo, potem da vizum in izroči predmet knjigovodstvu v nadaljnje poslovanje. Člen 26. Ob pregledovanju mesečnih obračunov davčnih uprav se uverja šef, odnosno računski preglednik: 1. ali so priloženi vsi izpiski iz dnevnika ostvarje- nih državnih dohodkov in izvršenih izdatkov s pripada¬ jočimi listinami o prejemkih in izdatkih; 2. ali so izplačila za osebne in materialne izdatke po državnem proračunu izvršena po nalogih odseka za ra¬ čunovodstvo pristojne finančne direkcije ali v izjemnih 13 primerih po nalogu oddelka za državno računovodstvo in proračun ministrstva za finance; 3. ali so odtegljaji knjiženi tja, kamor spadajo po svojem svojstvu: v glavni državni dnevnik in v de¬ pozitni glavni dnevnik; 4. ali so saldi iz prejšnjega meseca pravilno pre¬ neseni po vseh dnevnikih; 5. ali so vknjižene v glavni državni dnevnik vse vsote prejemkov in izdatkov posebej in sumarno; 6. ali so vknjiženi v prometni dnevnik prejemki in izdatki vseh izpiskov ostvarjenih državnih dohodkov in izvršenih državnih razhodkov za dotični mesec, kakor tudi prejemki in izdatki, ki so bili izvršeni na račun druge blagajne, dalje dotacije, predaje prebitkov pri dohodkih in vsi ostali prejemki in izdatki po nalogih finančne direkcije, ki ne pridejo v izpisek dohodkov in izdatkov; 7. ali se ujema saldo glavnega državnega dnevnika s saldom prometnega dnevnika; 8. ali se ujema saldo glavnega depozitnega dnevnika s saldom depozitnega partijalnika; 9. ali se ujemajo listine prejemkov in izdatkov z dotičnimi izpiski iz dnevnika; 10. ali so pri izvršenih izplačilih pravilno obraču¬ nane vse potrebne državne davščine in drugi odtegljaji; 11. ali so nabrani dohodki pravilno vknjiženi po do¬ ločenih partijah in pozicijah; in 12. ali so z izvršenimi izplačili pravilno obreme¬ njene ustrezne partije in pozicije — člen 59., tč. 3., z. o gl. k. Člen 27. Ko se uveri, da obračun ustreza vsem pogojem iz prejšnjega člena, da šef ali računski preglednik svoj vizum na obračun, izpiske in vse listine o prejemkih in izdatkih in vrne potem ves obračun z vsemi prilo¬ gami vred. 14 Ce se ob pregledu obračuna ugotove nepravilnosti formalnega značaja, se mora postaviti pripomba na sa¬ mem obračunu in zahtevati, da se odpravijo ugotovljene nepravilnosti. Ce se opazijo zlorabe in škode, je postopati po členu 59., tč. 6., zakona o glavni kontroli. Člen 28. Ob pregledovanju tromesecnih obračunov, ki jih po¬ šiljajo finančne direkcije oddelku za državno računo vodstvo in proračun pri ministrstvu za finance, se mora šef, odnosno računski preglednik uveriti: 1. ali sta pravilno zaključena prihodnik in razhodnik in ali sta na podstavi teh knjig pravilno sestavljena po partijah in pozicijah izpisek ostvarjenih državnih dohod¬ kov in izpisek izvršenih državnih razhodkov; 2. ali se ujema vsota ostvarjenih državnih dohodkov in izvršenih razhodkov po partijah in pozicijah v dotični tromesečni dobi s seštevkom vsot, vknjiženih v istem času v glavni knjigi na partijah državnih dohodkov in razhodkov; 3. ali je z nalogi za vknjiženje, ki so sestavljeni na podstavi izpiskov ostvarjenih državnih dohodkov in iz¬ vršenih državnih razhodkov, pravilno obremenjen odde¬ lek za državno računovodstvo in proračun za izvršene razhodke v skupni vsoti vseh državnih razhodkov, od¬ nosno ali je omenjeni oddelek priznan za skupno vsoto ostvarjenih državnih dohodkov; 4. ali so z nalogi za knjiženje zaključene in izrav¬ nane partije razhodkov in partije dohodkov v skupnih vsotah in ali so prenešene v partijo ministrstva za fi¬ nance in če je bil temu primerno saldo prenesen na isto partijo za nastopno tromesečno dobo; 5. ali so partije davčnih uprav, blagajne finančnih direkcij in eventualno poštne hranilnice provizomo za¬ ključene, da se ugotovi saldo po obračunu finančne direkcije; 15 6. ali je obračun sestavljen na predpisanem obrazcu in podpisan po direktorju, oddelkovnem načelniku ali šefu računovodstva in glavnem knjigovodji. Člen 29. Ko se uveri, da ustreza tromesečni obračun vsem pogojem iz prednjega člena, da šef, odnosno računski preglednik nanj in vse priloge vizum in jih vrne pri¬ stojnemu oddelku; če pa ugotovi nepravilnosti, zahteva, da se popravijo. Člen 30. Za pregledovanje obračunov ustanov v ostalih stro¬ kah veljajo predpisi za pregledovanje obračunov davčnih uprav, kolikor ni drugače predpisano s posebnimi pra¬ vilniki. Člen 31. Ob pregledovanju listin o prejemkih se šef ali ra¬ čunski preglednik uverja: 1. ali je ustanova, ki prejema denar in vrednote, po svojstvu posla pristojna za tak prejem; 2. ali obstoji naredba upravičenega organa, da se prejmi; 3. ali je pojasnjeno v listini, kdo, kaj in zakaj po¬ laga. Če ustrezajo listine o prejemkih vsem tem pogojem, da nanje vizum. Če listine o prejemkih ne ustrezajo prednjim pogo¬ jem in se položeni denar in vrednote vpišejo kot depo žiti, da vizum in zahteva ob povratku predmeta, da se listine popravijo — če se pa denar in vrednote polagajo kot dohodek, da vizum, da se vknjižijo kot depozit, dokler se ne popravijo listine. Iz listin, s katerimi se vrši pobiranje dohodkov, se mora uveriti, ali so dohodki po obstoječih predpisih pravilno pobrani, vknjiženi in vloženi v blagajno — člen 59., tč. 2.. z. o gl. k. 16 Člen 32. Če se vršijo izplačila in vplačila preko poštne hra¬ nilnice in njenih podružnic po navodilih za poslovanje s poštno hranilnico, se uverja šef ali računski preglednik: pri izplačilih, da je ček pravilno izpolnjen s čistim zneskom po naredbi ali nalogu za izplačilo; pri vplačilih, da je naredbi ali nalogu za vknjiženje priloženo obvestilo poštne hranilnice kot dokaz, da je bil označeni znesek zares vplačan na čekovni račun do- tične ustanove. c) Pregled državnih računov. Člen 33. Ko preteče rok za predložitev računov, določen v členu 44. zakona o glavni kontroli, mora zahtevati kra¬ jevna kontrola, da se ji račun takoj pošlje v pregled. Obenem zahteva, da podajo odgovorni računodajniki in naredbodavci svoje odgovore, zakaj računa niso pred¬ ložili v zakonskem roku v pregled. Ko prejme račun z odgovori, predloži odgovore glavni kontroli s poročilom, da je račun prejela; če pa ne dobi ne računa, ne zahtevanih odgovorov, obvesti o tem glavno kontrolo — čl. 46. z. o gl. k. Člen 34. Ko prejme krajevna kontrola račun, ga takoj vpiše v knjigo računov in seznamek — tč. 2. člena 3. tega pravilnika. Šef odkazuje račune v delo po vrsti, kakor so bili prejeti. Člen 35. Uslužbenec krajevne kontrole, ki se mu odkaže ra¬ čun v delo, je dolžan, da se uveri: ali je račun po ob¬ stoječih predpisih pravilno sklopljen in predložen z vsemi potrebnimi knjigami, listinami in podatki. 17 Če se ugotovi, da je račun nepredpisno sklopljen ali nepopolno predložen, se mora vrniti neposredno usta¬ novi, od katere je prejet, in se morajo navesti v spisu, s katerim se vrača, vsi nedostatki in nepopolnosti z zahte¬ vo, da uredi računodajnik račun v roku, ki se mu določi. Če računodajnik v določenem roku ne bi ustregel zahtevi krajevne kontrole, ta svojo zahtevo ponovi in obenem zahteva, da poda računodajnik svoj odgovor o tem, zakaj ni ustregel v določenem roku zahtevi kra¬ jevne kontrole; ko prejme račun z odgovorom, pridrži račun za pregled, odgovor pa predloži glavni kontroli. Če se niti na ponovno zahtevo ne dobita račun in odgovor, se to naznani glavni kontroli — čl. 46. z. o gl. k. Člen 36. Po računu, o katerem se ni vršil po krajevni kon¬ troli trajni in preventivni pregled listin, se izvrši, če se ugotovi, da je sklopljen pravilno in predložen z vsemi potrebnimi knjigami, listinami in podatki, listinski pre¬ gled in se uverja: 1. ali je saldo iz prejšnjega leta pravilno prenesen; 2. ali so vsi prejemki izkazani po obstoječih zakon¬ skih predpisih; , 3. ali so izdatki učinjeni na podstavi zakonov in proračuna; 4. ali so bile preostale proračunske vsote pravočasno vrnjene; 5. ali so vsi prejemki in izdatki potrjeni s pravil¬ nimi listinami; 6. ali so opremljeni s predpisno takso; 7. ali so vse vsote prejemkov in izdatkov točno se¬ štete in točno prenešene; 8. ali in koliko je ostalo dohodkov nepobranih. Ko je prednje ugotovljeno, se primerjajo listine z izpiski zaključnega računa, a ti z glavno knjigo in stran¬ skimi knjigami ter se ugotovi njih pravilnost, potem pa se primerjajo izpiski s samim letnim računom in s tem ugotovi tudi njegova pravilnost. 2 18 Nato se krediti, odobreni s proračunom, zvišani z naknadnimi ali izrednimi krediti ali z virementi, pri merjajo z izvršenimi razhodki, izkazanimi v računu, in se na ta način ugotovi, ali so bili in koliko so bili prekoračeni, po katerih partijah in pozicijah. Člen 37. Pri pregledu letnih računov, kjer se je vršil trajni in preventivni pregled listin, se je treba uveriti: 1. ali je račun pravilno sklopljen; 2. ali so vse listine vidirane; 3. ali so debetni in kreditni saldi prejšnjega leta pravilno preneseni; 4. ali so vse vknjižbe pravilno izvedene; 5. ali so vsi računi po glavni knjigi in stranskih knjigah pravilno zaključeni. Nato se primerja zaključni račun — izpisek ostvar- jenih dohodkov in učinjenili razhodkov, račun bilance in račun dobička in izgube — z glavno knjigo in stran¬ skimi knjigami in se na ta način ugotovi njih pravilnost. Člen 38. Ko se je s takim pregledom ugotovila pravilnost zaključnega računa, sestavi uradnik, ki je račun pre¬ gledal, referat, iz katerega mora biti razvidno, da je pre¬ gled izvršen po členih 36. in 37. tega pravilnika in da je najdeno stanje pravilno. Nato sestavi »pregled za razrešitev«, iz katerega mora biti razvidno, čigav je račun, za katero leto, kdo je naredbodavec in kdo računodajnik po tem računu. Ta pregled mora prika¬ zovati z ene strani dohodke, z druge strani razhodke. Učinjene razhodke je prikazati po vsaki partiji po red¬ nih kakor tudi po naknadnih in izrednih kreditih v skupnem iznosu. Prav tako je prikazati ostvarjene do¬ hodke sumarno po partijah. Razlika med dohodki in raz¬ hodki predstavlja ostanek. (Glej obrazec III.). 19 Pri računih, ki se sestavljajo po sistemu dvojnega knjigovodstva, se morajo vpisati v »pregled za raz¬ rešitev« skupne vsote iz računa bilance in računa dobička in izgube. Če izkazuje račun dobička in izgube ostanke, mora izkazati »pregled za razrešitev«, kaj je z njimi. (Glej obrazec IV.). Tako sestavljeni referat in »pregled za raz¬ rešitev« pošlje krajevna kontrola z ostalo korespon¬ denco po dotičnem računu glavni kontroli v nadrevizijo in razrešitev računa. Listin in knjig ni treba poslati, dokler jih glavna kontrola ne zahteva — čl. 49. z. o gl. k. Člen 89. Ko razreši glavna kontrola račun in ga z razrešnico vrne krajevni kontroli, vzame ta potrebne podatke iz razrešnice in pošlje nato račun z razrešnico vred usta¬ novi, kateri pripada, zahtevajoč, naj se priobči razreš- nica računodajniku in naredbodavcu; na njih zahtevo jim izroči njen overovljeni prepis, nato jo shrani v svojem arhivu. Člen 40. Če se ugotove s pregledom računa nepravilnosti ah škoda, se sestavijo pripombe, v katerih je treba obraz¬ ložiti, v čem so nepravilnosti in odkod pohaja škoda; odgovorne osebe se morajo pozvati, naj v določenem roku odpravijo nepravilnosti in nadomeste škodo. Ko se določa ta rok, je upoštevati pomen predmeta in čas, ki bi zadoščal za izvršitev pripomb. Pripombe se vročajo odgovornim osebam na recepis po ustanovi, katere račun se je pregledal. Če zahtevajo odgovorne osebe po prejemu pripomb jzvirne listine in knjige zaradi vpogleda, da bi dale odgovor na pripombe, pošlje krajevna kontrola ustrezne knjige in listine načelstvu sreza, v katerem dotični živi, s tem, da se mu dajo na vpogled vpričo enega uradnika, potem pa takoj vrnejo krajevni kontroli — čl. 53., od¬ stavek 1. in 2. z. o gl. k. 2 * 20 Člen 41. Ko odgovore odgovorne osebe na pripombe, se pri¬ merja njih odgovor s pripombami; če se ugotovi, da se z odgovorom niso izpričale, in pripombe obsegajo ne¬ pravilnosti formalnega značaja, se smejo napraviti tudi še druge pripombe — čl. 53., odstavek 3. z. o gl. k. Če je s pripombami ugotovljena škoda in se odgo¬ vorne osebe niso izpričale niti škode poravnale ali če na pripombe niso odgovorile, mora krajevna kontrola takoj zahtevati zavarovanje; ko dobi zavarovanje, izroči ves predmet z dotičnim računom vred glavni kontroli s poročilom, kako se je provzročila škoda, kdo je zanjo odgovoren in s čim se to ugotavlja, pozivajoč se' na za¬ konske predpise — čl. 53., odstavek 5., z. o gl. k. Člen 42. Če odgovorne osebe ne odgovore na pripombe v določenem roku, zahteva krajevna kontrola po pristojnem oblastvu, naj se zaslišijo, zakaj na pripombe niso odgo¬ vorile v določenem roku; ko prejme njih zaslišanja, pred¬ loži ves predmet glavni kontroli — čl. 46. z. o gl. k. Člen 43. Če zahtevajo odgovorne osebe, naj se jim podaljša rok, določen za odgovor na pripombe, in predložijo to zahtevo prej nego je rok potekel, vzame šef krajevne kontrole prošnjo v oceno; če ugotovi njeno umestnost, sme rok podaljšati, toda v takem primeru rok ne sine biti daljši, kot je določeno v drugem odstavku člena 53. zakona o glavni kontroli. Člen 44. Če se ugotove ob pregledu računa zlorabe, predloži krajevna kontrola glavni kontroli poročilo, v katerem obrazloži, v čem je zloraba, kdo je odgovorna oseba in 21 kolika škoda se je provzročila. Poročilu priloži dokaze s predmetom in rešitev o dobljenem zavarovanju — čl. 51. z. o gl. k. Člen 45. Ko se zahteva zavarovanje, je krajevna kontrola dolžna, da v svojem zahtevanju obrazloži, na kateri na¬ čin se je škoda prizadejala, kolikšna je škoda in kdo je zanjo odgovoren, pozivajoč se na zakonske predpise. Tej zahtevi se morajo priložiti pripombe, če jih je kaj bilo, v overovljenem prepisu, overovljen prepis recepisa, da so pripombe vročene, overovljen prepis odgovora na pripombe, če je bil podan, in ostale potrebne dokaze - čl. 59., tč. 6., z. o gl. k. Člen 46. Ko dobi krajevna kontrola izvršno razsodbo glavne kontrole, s katero je obravnavano vprašanje materialne odgovornosti, in se ji vrnejo vse listine in knjige, se¬ stavi »pregled za razrešitev« in ga vroči z referatom in ostalo korespondenco po dotičnem računu glavni kon¬ troli — čl. 91. z. o gl. k. č) Pregled občinskih računov. Člen 47. Vise občine, razen onih, pri katerih obstoji stalna in preventivna kontrola, so dolžne, da pošljejo svoje redno sklopljene letne račune v pregled krajevni kon¬ troli pri finančni direkciji, na katere območju leže, v roku, določenem v členu 105. zakona o glavni kontroli — čl. 100. z. o gl. k. Občine, pri katerih obstoji stalna in preventivna kontrola, so dolžne, da predajo v istem roku svoje ra¬ čune krajevni kontroli, ki vrši pri dotični občini trajno in preventivno kontrolo — čl. 102. z. o gl. k. 22 Olen 48. Odredbe členov 83., 34., 35., 36. in 38. tega pravil¬ nika veljajo tudi za predložitev in pregled računov onih občin, pri katerih ne obstoji stalna in preventivna kon¬ trola, toda s to izpremembo, da se upotijo odgovori na- redbodavcev in računodajmikov zbog nepravočasne pred¬ ložitve računov, radi nepravilno sklopljenega in nepo¬ polno predloženega računa kakor tudi radi nepravočasno predloženega odgovora na pripombe »Svetu za razprav¬ ljanje in razrešitev občinskih računov« — 61. 108. z. o gl. k. Za pregled računov onih občin, pri katerih obstoji stalna in preventivna kontrola, veljajo odredbe členov 33. do 46. tega pravilnika. Olen 49. Pri pregledu občinskih računov je uradnik, ki račun pregleduje, dolžan, da se u veri razen o onem, kar je predpisano v členih 36. in 37. tega pravilnika, tudi še o naslednjem: 1. ali je po letnem računu pravilno prenesena glav¬ nica iz prejšnjega leta in ali ustreza glavnica, ki se pre¬ naša na naslednje leto, pravemu stanju prejemkov, ki se izkazuje; 2. ali je proračun za dotično leto odobren po pri¬ stojnem oblast vu; 3. ali so izdatki, ki niso določeni s proračunom, odo¬ breni po pristojnih oblast vih; 4. ugotoviti mora v knjigi dolžnikov in upnikov, v kakšnem stanju so dolgovi in terjatve; 5. ugotoviti mora s pregledom inventarja premične in nepremične imovine in s primerjanjem z inventarjem iz prošlega leta, ali so vanj vpisane stvari, ki so se naba¬ vile v letu, za katero še račun pregleduje. 23 Člen 30. Ko je .pregled računa izvršen, predloži uslužbenec, ki je račun pregledal, referat, v katerem navaja: čigav je račun, za katero leto, kdaj ga je prejela krajevna kon¬ trola, kdo je odgovorni računodajnik in kdo naredbo- davec in kakšno stanje je našel ob pregledu. Če je račun pregledal računski pregledovalec (ra- čunopregledač), potem podpiše referat poleg njega tudi računski preglednik (računoispitač), pod čigar nadzor¬ stvom dela. Po računu, po katerem se ob pregledu najde pra¬ vilno stanje, je treba sestaviti razen referata tudi »pregled za razrešitev«, ki mora izkazovati z ene strani ostanek glavnice iz prošlega leta po vrstah, vse dohodke sumar- no po partijah in naposled neizterjane dohodke za do- tično leto po stanju izpiska iz knjige dolžnikov in upni¬ kov koncem leta; z druge strani pa razhodke sumarno po partijah, izravnanje računa s plačanimi vsotami od dolžnih glavnic, in naposled ostanek glavnice za prenos v naslednje leto z označbo, iz česa je glavnica sestavljena. — (Glej obrazec V.). Nato se izroči račun z referatom šefu, ki ga predloži svetu v rešitev. Šef vodi o vseh predmetih, ki se mu izročijo za predložitev svetu v rešitev, seznamek, v katerega vpi¬ suje predmete po vrsti, kakor jih je prejel, a izpisuje po vrsti, kakor se rešujejo. d) Poslovanje sveta. Člen 51. Pri krajevni kontroli, kjer se vrši pregled računov onih občin, pri katerih ne obstoji stalna in preventivna kontrola, obstoji »Svet za razpravljanje in razrešitev ob¬ činskih računov«, ki ga sestavljajo: šef krajevne kontrole kot predsednik, dva računska preglednika kot člana, ki 24 ju določi obča seja glavne kontrole, in zapisnikar, ki ga določa šef — čl. 100. z. o gl. k. Svet vodi zapisnik o svojem poslovanju, v katerem na kratko vpisuje, kateri predmeti so se rešavali in kakšne odločbe so se izdale. Zapisnik podpisujejo predsednik, člana in zapisni¬ kar sveta. Odločbe, izdane po poedinih predmetih, izdelujejo člani in zapisnikar sveta. Posle razdeljuje predsednik sveta — čl. 100. z. o gl. k. Člen 52. Ko je predložen svetu račun z referatom v razre¬ šitev, se uverja svet predhodno, ali je račun pravilno pregledan, in postopa nato tako-le: Ugotovi, ali je ostanek iz prejšnjega leta pravilno prenesen; primerja nekoliko listin o prejemkih in iz¬ datkih z blagajničnim dnevnikom po različnih prora¬ čunskih partijah; sumira v blagajničnem dnevniku naj¬ manj po dve strani prejemkov in izdatkov; pregleda nekoliko listin iz različnih proračunskih partij in se uverja o njih pravilnosti. , Člen 53. Če se uveri svet o pravilnosti računa, izda odločbo, da se račun razreši in da se izdaj razrešnica računo- dajnikom in naredbodavcem. Ta določba se izda na hrbtu referata samega in jo podpišejo predsednik, člana in zapisnikar sveta. Na podstavi te odločbe se izda razrešnica pod pod¬ pisom predsednika in zapisnikarja sveta, iz katere se mora razvideti: čigav je račun, za katero leto, kdo so naredbodavci in računodajniki, skupna vsota prejemkov, skupna vsota izdatkov in ostanek glavnice, ako ga je kaj. (Glej obrazec VI.). 25 Razrešeni račun se vrača občini s sporočilom, da je račun razrešen, in z nalogom, naj se razrešnica v ove¬ rovljenem prepisu vroči na podpis odgovornemu na- redbodavcu in računodajniku, potem pa položi v arhiv — čl. 101., odstavek 1., z. o gl. k. Člen 54. Če svet ugotovi, da so po računu nepravilnosti for¬ malnega značaja ali škode, odredi, da se izvrše poiz¬ vedbe, če spozna to za potrebno; sicer pa odloči, da se upotijo odgovornim osebam pripombe in se jim določi rok za njih izvršitev. Za določanje in podaljševanje rokov veljajo predpisi tega pravilnika, ki veljajo za pregled državnih računov. Glede škode odloči, ali se mora takoj zahtevati zavarovanje, ali pa je treba to storiti šele po dobljenem odgovoru na pripombe. Iz pripomb mora biti jasno razvidno, čigav je račun, za katero leto, kdo je odgovorni računodajnik in naredbo- davec, v čem so nepravilnosti, kolika je škoda in s čim se to ugotavlja. Pripombe se vročajo podpisane od predsednika in zapisnikarja sveta na reoepis po pristojnem policijskem oblastvu, odnosno sreskem sodišču — čl. 101., odstavek 2., z. o gl. k. Člen 55. Če je odgovorna oseba umrla, se zaprosi pristojno sodišče za sporočilo, kdo so zakoniti predstavniki umrle¬ ga, in se pripombe njim vTočijo. Člen 56. Ko odgovore odgovorne osebe na pripombe, vzame svet njih odgovore v oceno in jih primerja s pripombami; če ugotovi, da so nepravilnosti in škode odpravljene, odredi, naj se sestavi »pregled za razrešitev«, in postopa naprej povsem po členu 53. tega pravilnika. 26 Člen 57. Če so v pripombah ugotovljene nepravilnosti formal¬ nega značaja, a odgovorne osebe v določenem roku ne odgovorijo, jih svet kaznuje in odloči, ali naj se jim pošljejo tudi druge pripombe. Če odgovorne osebe tudi na druge pripombe ne od¬ govorijo ali odgovorijo, toda nepravilnosti ne odpravijo, odloči svet, da je odpraviti te nepravilnosti s tem, da se odredi oseba ob stroških odgovornih oseb, če je to mo¬ goče. ali pa gre svet preko teh nepravilnosti in odredi, naj se sestavi »pregled za razrešitev«, in postopa dalje po členu 53. tega pravilnika — čl. 103. z. o gl. k. Člen 58. Če je s pripombami ugotovljena škoda do 10.000 di¬ narjev, a odgovorne osebe na pripombe ne odgovorijo, ali pa sicer odgovorijo, toda se s svojiim odgovori ne izpri¬ čajo niti ne nadomeste škode, odloča svet s svojo rešitvijo o vprašanju povračila škode. Ta rešitev mora obsegati: naziv sveta, njegovo pri¬ stojnost, po katerem računu in za katero leto, ime in priimek, poklic in odkod je odgovorna oseba, ime in pri¬ imek predsednika, članov in zapisnikarja sveta, ki so sodelovali pri rešitvi; česa se dolže odgovorne osebe s pripombami in na podstavi česa; ali je odgovorila odgo¬ vorna oseba na pripombe; če ni odgovorila, ali obstoji recepis o predaji pripomb in poročilo pisarne, da odgo¬ vorna oseba na pripombe ni odgovorila; če pa je odgo¬ vorila, kaj je navedla v svojem odgovoru in s čim svoje navedbe dokazuje; katere dokaze je svet uvaževal, ka¬ terih pa ni in zakaj; in po katerem zakonskem predpisu se izdaja obsodba na povračilo škode. Potem je treba navesti v dispozitivi rešitve ime in priimek, poklic, kraj in odkod je odgovorna oseba, vsota, na katero se obsoja in kateri občini se prisoja. Če se prisojajo tudi obresti, tedaj je treba navesti, od katerega dne in doklej. Taksa se prisodi po t. št. 173. 27 in 174. zakona o taksah v korist državne blagajne. Če je bila škoda zavarovana, je treba označiti, da se z rešit¬ vijo upravičuje dobljeno zavarovanje. Na koncu rešitve mora biti razvidno, katerega dne je izdana, pod katero številko in kraj. To rešitev podpišejo v izvirniku predsednik, člana in zapisnikar sveta. Obsojenim osebam se vročijo prepisi rešitve, podpi¬ sani od predsednika in zapisnikarja sveta na recepis po pristojnem policijskem oblastvu, odnosno sreskem sodi¬ šču — 61. 101., odstavek 3., z. o gl. k. [Glej obrazec VII.] Člen 59. Ko se vrne reoepis o vročitvi rešitve in preteče rok za pritožbo, a se po poročilu pisarne pritožba zoper reši¬ tev ni vložila, izreče predsednik sveta rešitev za izvršno. Prepis rešitve z označbo na njem, da je izvršna, se pošlje pristojnemu izvršilnemu oblastvu z zahtevo, naj se izterjanje takoj izvrši in prisojeno odškodnino z obre¬ stmi vred neposredno pošlje občini, kateri pripada, pri¬ sojena taksa pa pristojni davčni upravi kot dohodek za državno blagajno. Obenem se vroči rešitev v prepisu tudi dotični ob¬ čini in se ji sporoči, kateremu izvršilnemu oblastvu, kdaj in pod katero številko se je pisalo za izvršitev te rešitve,, in se občini naloži, naj vpiše rešitev v knjigo »upnikov in dolžnikov« in ima nadaljnjo skrb za to, da se rešitev izvrši. Nato se postopa z dotičnim računom po členu 53. tega pravilnika, potem ko se je predhodno sestavil »pre¬ gled za razrešitev« — čl. 91., odstavek 2., z. o gl. k. Člen 60. Če je po računu ugotovljena škoda nad 10.000 dinar¬ jev in odgovorne osebe na pripombe niso odgovorile ali se s svojim odgovorom niso izpričale niti škode povrnile* 28 zavaruje svet škodo, če tega že ni bil storit, in odloči, da se vloži tožba pri glavni kontroli. S tožbo, ki jo pod¬ pišeta predsednik in zapisnikar sveta, se pošljejo izvirne listine in knjige, s katerimi se dokazujejo tožbene na¬ vedbe. V tožbi se mora navesti: kolika je škoda, na kakšen način je bila povzročena, po katerem računu in za katero leto, kdo je odgovoren za škodo in s čim se škoda in odgovornost ugotavljata. Na koncu se naj navede tožbeni zahtevek na povra¬ čilo škode z obrestmi in stroški vred, če jih je kaj bilo — čl. 101., odstavek 7., z. o gl. k. Člen 61. Ko dobi svet izvršno razsodbo glavne kontrole, s katero se je odločilo o vprašanju povračila škode po pred¬ hodnem členu, odredi, naj se sestavi »pregled za razre¬ šitev«, in postopa dalje po členu 53. tega pravilnika. Člen 62. Če svet spozna, da so v dejanju odgovornih oseb zlo¬ rabe, izroči predmet glavni kontroli s poročilom, iz kate¬ rega mora biti razvidno: v čem so zlorabe, s čim se ugotavljajo, kdo je zanje odgovoren, dokazi o njegovi odgovornosti in kolika škoda je provzročena z zlorabami — čl. 101., poslednji odstavek, z. o gl. k. Člen 63. Če vrne glavna kontrola predmet z odločbo, da je umestna kazenska ovadba, je svet dolžan, da takoj poda kazensko ovadbo pri pristojnem sodišču. V kazenski ovadbi se mora obrazložiti zloraba tako, kakor je označena v odloku glavne kontrole, in zahtevati, da se poleg kazenskega vprašanja odloči tudi o povračilu škode s postranskimi zahtevki vred; tudi se morajo pri- 29 ložiti v izvirniku listine in knjige, s katerimi se da vse to ugotoviti. Kazensko ovadbo podpišeta predsednik in zapisnikar sveta — čl. 101., poslednji odstavek, z. o gl. k. Člen 64. Ko dobi svet izvršno razsodbo, s katero je odločeno o kaznivem dejanju, in se mu vrnejo listine in knjige, se mora uveriti, ali se je razen o kaznivem dejanju odločilo tudi o vprašanju o povračilu škode; če se je odločilo, se postopa po členu 53. tega pravilnika, drugače pa po členu 58., odnosno po členu 60. tega pravilnika. Člen 65. Če glavna kontrola spozna, da ni mogoče podati kazenske ovadbe, postopa svet glede odločanja o povra¬ čilu škode po členu 58., odnosno po členu 60. tega pra¬ vilnika. Člen 66. Če svet spozna, da je račun zastarel in da po njem ni zlorab, odloči o tem in ga vrne dotični občini s spo¬ ročilom, da je račun zastaral. Če so se ugotovile po zastaranem računu zlorabe, se mora postopati po členu 62. tega pravilnika — čl. 54. z. o gl. k. Člen 67. Za ponovni pregled računov veljajo isti predpisi tega pravilnika kakor za redni pregled. Zahtevo, naj se razrešeni račun vnovič pregleda, jemlje svet v oceno po predloženih dokazih, in če najde, da obstoji primer iz členov 55. in 56. zakona o glavni kontroli, odloči, da se pregleda račun vnovič in določi,, kdo naj to izvrši. ; ; i 30 Ce zahteva ponovni pregled zainteresirana oseba, pa se jii zahteva odbije, se ji mora izdati formalna, obraz¬ ložena rešitev, zoper katero ima pravico pritožbe na glavno kontrolo. Člen 68. Na pritožbe, podane zoper rešitve sveta, je treba po¬ staviti vedno dan prejema, če se je izročila pritožba ne¬ posredno pri krajevni kontroli, se mora prejem overoviti; na pritožbe, izročene po pošti, je treba postaviti ugotovitev, ali je izročena pošti na povratni recepis in katerega dne; ako pa je bila dana na pošto kot navadna pošiljka, kdaj jo je prejela krajevna kontrola. Tudi ta ugotovitev se mora overoviti. Ko mine rok za vložitev pritožbe, se naj dobi od pi¬ sarne poročilo, ali je kaj pritožb zoper dotično rešitev, in če jih je kaj,- pod katero številko delovodnega protokola so vpisane. Nato oceni svet pravočasnost vloženih pritožb, in če ugotovi, da so pritožbe pravočasno in po upravičenih osebah vložene, predloži ves predmet z overovljenim prepisom izpodbijane rešitve vred glavni kontroli v rešitev. Nepravočasne pritožbe ali pritožbe, ki jih vlože ne¬ upravičene osebe, odbije svet s formalno, obrazloženo rešitvijo. Rešitev se vroči v prepisu pritožilcem na rece¬ pis; zoper rešitev imajo pravico pritožbe na glavno kon¬ trolo — člen 101., odstavka 4. in 5., z. o gl. k. (Glej obra¬ zec VIII.) Člen 69. Ločena mnenja članov sveta se pišejo ob kratkem in v nadaljevanju izvirne rešitve. Člen 70. Član sveta je izključen od poslovanja v naslednjih primerih; 31 1. če je po dotičnem členu računodajnik ali naredbo- davec ali je tema upnik ali dolžnik; 2. če je z odgovornimi osebami po dotičnem računu sorodnik po krvi v premi črti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti do četrtega, po svaštvu pa do drugega kolena, tudi če zakona ni več; 3. če je z odgovornimi osebami po dotičnem računu v razmerju posvojitelja ali posvojenca ali rednika in rejenca; 4. če je kdo izmed odgovornih oseb po računu krstni kum članu sveta, ali če drug drugemu otroke krstita. Ce je kateri tak razlog podan, mora član sveta o tem predsednika pismeno obvestiti. Tudi odgovorne osebe po računu smejo zahtevati iz¬ ključitev člana sveta iz navedenih razlogov, kakor tudi iz razlogov, iz katerih sme pravdna stranka zahtevati iz¬ ključitev sodnikov v civilnih pravdah. V sestav sveta za reševanje o izključitvi vstopi na¬ mestnik na mesto člana sveta, čigar izključitev se zahteva. Če se ne more reševati o izključitvi članov sveta, se stvar predloži glavni kontroli. Člen 71. Glede zavarovanja velja čl. 45. tega pravilnika. Svet ima pravico pritožbe na pristojno sodišče, kadar¬ koli se mu z rešitvijo zavrne zahtevano zavarovanje. Člen 72. Če predložita naredbodavec ali računodajnik račun v pregled, sestavljen nepredpisno, ali ga ne predložita v zakonskem roku, ali ne odgovorita na pripombe, se zahteva od njiju odgovor, s čim to izpričujeta. Ko se prejmejo odgovori, se predmet predloži svetu, ki odloči, da se odgovorne osebe kaznujejo, če se s svo¬ jimi odgovori niso izpričale — čl. 46. z. o gl. k. Rešitev mora biti obrazložena in se mora vročiti v prepisu dotičnim osebam; zoper njo ni pritožbe. 32 Kazni, ki jih sme svet izreči, so te-le: pismeni opo¬ min in denarna kazen do 10% enomesečnih prejemkov. — 51. 120. z. o gl. k. V rešitvi, s katero se odgovorna oseba kaznuje, se mora določiti rok, v katerem je dolžna, da naknadno opra¬ vi posel, s pripombo, .da se drugače odredi oseba, ki opravi posel ob njenem strošku — čl. 47. z. o gl. k. Denarna kazen se izreka v korist občinske blagajne — čl. 121. z. o. gl. k. (Glej obrazec IX.) Člen 73. Če je treba izvršiti posel po drugi osebi ob stroških računodajnika, izda svet odločbo o tem, da se po izvršil¬ nem oblastvu izterja potrebna denarna vsota od odgo¬ vorne osebe. Pri odmeri potrebne vsote se mora upoštevati pomen in obseg posla. Ta vsota se položi pri davčni upravi, na¬ kar svet odloči, katera oseba naj ta posel izvrši — čl. 103. z. o gl. k. Za ta posel se odrejajo strokovnjaki zunaj vrst aktiv¬ nih državnih uslužbencev. Člen 74. Po občinskih računih, ki so se zatekli nepregledani pri ukinjenih oblastnih kontrolah, se nadaljuje posel pregledovanja po odredbah tega pravilnika — čl. 127. z. o gl. k. Člen 75. Po nepregledanih računih ukinjenih okrožnih in sre- skih samouprav in nepregledanih cerkvenih in samostan¬ skih računih, ki so se zatekli pri krajevnih in oblastnih Kontrolah, izvršijo pregled krajevne kontrole pri finanč¬ nih direkcijah in predložijo predlog za razrešitev glavni kontroli — čl. 127. z. o gl. k. Člen 76. Po računih, za katerih pregled so posebni predpisi, se izvrši pregled po teh predpisih. 33 II. DEL. Poslovanje komisarja za izredni pregled. Člen 77. Komisar je organ glavne kontrole, po katerem glavna kontrola vrši izredni pregled blagajn, stvari in materiala. Za ta posel mora biti vedno pooblaščen pismeno v obliki pooblastila — čl. 62. z. o gl. k. Člen 78. Odrejeni uradnik mora, ko dobi po ob lastil o, oditi na posel najkasneje v roku pet dni od prejema pooblastila, če ni odrejeno drugače. Od trenutka, ko pokaže svoje pooblastilo starešini urada, odnosno ustanove, pri kateri je treba odrejeni pr e gled izvršiti, posluje kot-komisar glavne kontrole in ob¬ čuje kot tak z oblastvi neposredno; ko pa posel izvrši in predloži svoje poročilo, s katerim vrača pooblastilo, pre¬ stane njegova funkcija kot komisar — čl. 64. z. o gl. k. Člen 79. Komisar je dolžan, da se pri pregledu giblje strogo v mejah pooblastitve, zato se v pooblastilu vedno ozna¬ čuje njegov delokrog. Če v pooblastilu ni označeno, katero dobo naj pre¬ gled obsega, je treba pričeti pregled od tekočega pro¬ računskega leta, odnosno od poslednjega izrednega pre¬ gleda, če so se v tekočem letu že vršili izredni pregledi. Računov za minula leta komisar ne pregleduje, če za to ni pooblaščen; toda vedno mora ugotoviti, za katera leta zaključni računi dotione ustanove niso sklopljeni in izročeni kontrolnim oblastvom v pregled, in mora to v svojem poročilu obrazložiti. 3 34 Samo če bi pri pregledu odkril zlorabe, katerih sle¬ dovi očividno vodijo tudi do zlorab po računih iz prejšnjih let, sme pregledati celotno poslovanje d etičnega računo- dajnika; toda v takem primeru mora takoj ob kratkem poročati glavni kontroli. Člen 80. Izredni pregled se vrši hitro in z vso skrbnostjo. Če se posel zavlačuje, ima to za posledico disciplin¬ sko odgovornost in številčno zmanjšanje dnevnic. Vsak zapisnik, referat, izpisek in seznamek komisar¬ jev mora biti datiran, kdaj je bil izdelan in kje. Člen 81. Čim dospe na določeno mesto, pokaže komisar svoje pooblastilo uradnemu starešini — naredbodavcu in ra- čunodajniku in jima ga priobči na podpis. Nato zapečati vpričo njih blagajno s svojim pečatom. Če sta naredbodavec in računodajnik odsotna, ko se blagajna zapečati, se izvrši zapečatenje vpričo najsta¬ rejšega uradnika. O zapečatenju blagajne se mora sestaviti zapisnik. Nato zasliši komisar računodajnika — upravitelja — na zapisnik o naslednjem: 1. ali so vpisani v blagajnični dnevnik vsi prejemka m izdatki, in če niso, zakaj niso; 2. ali so ves denar, vse stvari in vsi vrednostni pa¬ pirji v blagajni, in če niso, zakaj nišo; 3. ali so vse vsote, ki so vpisane med izdatke, popol¬ noma izplačane iz blagajne; 4. ali je v blagajni kaj tujega denarja, koliko in v kakšni denarni vrsti, čigav je denar in zakaj je v bla¬ gajni; 5. ali so vpisane vse vsote, ki so se sprejele v de¬ pozit, v depozitni dnevnik; / 35 6. ali so prevedene vse vsote, prejete in poslane po poštni knjigi, po blagajniškem dnevniku; 7. ali je razen blagajničnega dnevnika še kaj drugih denarnih pomožnih knjig, po katerih se je denar pre¬ jemal; 8. ali ima blagajna rezervne ključe, in če jih ima, kje so. Ta zapisnik podpiše računodajnik in komisar ga overovi. Po končanem zaslišanju odredi komisar računodaj- niku, da naj vpiše v blagajnični dnevnik nevknjižene pre¬ jemke in izdatke, če jih je kaj, in da potem dnevnik zaključi. Zaključeni dnevnik podpiše računodajnik — upra¬ vitelj — kontrolor, kjer je tak, in naredbodavec, če je prisoten, a komisar zaključek overovi — dl. 66. z. o gl. k. Člen 82. Če je za listinski pregled blagajne po obsegu nje¬ nega poslovanja treba več dni, komisar blagajno odpe- čati in dovoli upravitelju, da vzame iz nje izvestno vsoto denarja za plačevanje potreb, dokler pregled traja. Nato zapečati blagajno ponovno na isti način in sestavi o tem zapisnik, v katerega vpiše, kolika vsota se je dala bla¬ gajniku na razpolago. Ta zapisnik podpišeta naredboda¬ vec in računodajnik, komisar ga pa overovi. Nato pregleda knjige in listine, kakor je to določeno za redni pregled v členu 10. tega pravilnika, ne da bi ocenjal pravilnost onih listin, na katere je dal vizum organ glavne kontrole. Ko tako ugotovi pravilnost izkazanega salda, naloži komisar računodajniku, naj se blagajna odpre, potem ko se je predhodno uveril, da so pečati nepoškodovani, iti ugotovi blagajnično imovino vpričo naredbodavca ali uradnika, ki ga ta odredi. O stanju, ki ga je našel, sestavi zapisnik, iz kate¬ rega mora biti razvidno: kaj se je vse našlo v blagajni.. 3 * 36 Denar popiše po vrsti in valuti, za vrednostne papirje in začasne izdatke sestavi seznamke. Zapisnik o imovini, ki se je našla, podpišeta raču- nodajnik in naredbodavec, odnosno odrejeni uradnik in komisar ga overovi. Razen tega sestavi komisar izpisek o blagajničnem stanju, ki ga upravitelj s podpisom prizna. Če se blagajnična imovina ujema s saldom po za¬ ključenih dnevnikih, izroči komisar z istim zapisnikom blagajno s celotno imovino vred računodajniku v nadalj¬ nje upravljanje — čl. 66. z. o gl. k. Člen 83. Če se najde v blagajni prebitek, odredi komisar, da se vloži z referatom v depozit; če pa se najde v blagajni neznaten primanjkljaj in ga računodajnik dopolni, mu komisar izroči blagajno; sicer pa obvesti glavno kon¬ trolo in ta odloči, ali se mu pusti blagajna nadalje v upravljanje. Če se ugotovi s pregledom večji nedostatek — pri¬ manjkljaj, mora komisar pozvati upravitelja - računodaj nika, da primanjkljaj pokrije. Obenem zahteva od naredbodavca, naj odredi osebo, kateri naj se izroči blagajna v upravljanje — člena 68. in 69. z. o gl. k. Člen 84. O vsaki zlorabi in škodi vzame komisar na zapisnik izjavo odgovorne osebe, razen o tem, kar odreja člen 69. zakona o glavni kontroli; pa tudi še o tem, s čim opra¬ vičuje svoje dejanje ali opustitev, ki ima za posledico ugotovljeno škodo; to izjavo takoj preizkusi, če je to potrebno. Člen 85. Če odgovorna oseba škode ne nadomesti, mora ko¬ misar takoj pri pristojnem sodišču predlagati zavaro¬ vanje na celotno njegovo imovino. V predlogu za zavarovanje obrazloži, na kakšen na¬ čin se je škoda prizadela, v katerem znesku in s čim se to dokaže, ter priloži potrebne dokaze in izjavo odgo¬ vorne osebe v overovljenem prepisu — čl. 69., odstavki 1., 2. in 3., z. o gl. k. Člen 86. Ce se ob pregledu ugotovijo zlorabe večjega obsega, ki jih odgovorna oseba prizna, a je pri tem sum opra¬ vičen, da hoče pobegniti, obvesti komisar o tem takoj pristojno policijsko oblastvo in po brzojavni poti zaprosi glavno kontrolo za dovolitev, da sme napraviti kazensko ovadbo pri pristojnem preiskovalnem oblastvu. Ce dobi za to dovolitev, poda pri preiskovalnem oblastvu ovadbo, v kateri obrazloži, na kakšen način se je zloraba izvršila in kolika je škoda, priloži razen po¬ trebnih dokazov tudi izjavo odgovorne osebe in obraz¬ loži to tudi v svojem poročilu po dokončanem poslu. Člen 87. Odgovorne osebe, od katerih se mora dobiti po¬ trebna izjava po členu 69. zakona o glavni kontroli, ki pa izbegavajo, da bi se odzvali ustnemu pozivu, poziva komisar s kratkim pismenim pozivom po krajevnem oblastvu. Poziv, ki ga podpiše komisar, mora obsegati točno ime in priimek dotične osebe, čas in kraj, kdaj. kje in pred koga mora priti, z opombo, da je pozvan po členu 69. zakona o glavni kontroli. Poziv se izdaja na reoepis, ki se vrne komisarju. Tem potem se smejo pozivati samo odgovorni ra- čunodajniki - upravitelji. Ce se poziv ne more vročiti, ga krajevno oblastvo vrne s poročilom, zakaj se ni mogel vročiti. Tako se postopa tudi, če odgovornega računodaj- nika ni v kraju, kjer se pregled vrši ali v istem srezu. 38 samo da se v takem primeru pošilja poziv zanj po sreskem načelstvu. Če se pozvana oseba po prejemu poziva ne pokori ali ji oblastvo iz kateregakoli razloga poziva ne more vročiti, sme komisar poziv ponoviti, samo da ga to ne sme zadrževati, če je posel v vsem ostalem dovršil. Glede osebe, ki je redno pozvana, pa se ni odzvala, pošlje komisar po dovršenem poslu pristojnemu sreskemu načelstvu vlogo in zahteva, naj se kaznuje zaradi nepri- stopa na poziv oblastva; priloži se overovljen prepis recepisa s potrdilom, da se je poziv vročil. Člen 88. Po dovršenem poslu, a najkesneje 5 dni po povratku na redno dolžnost predloži komisar pismeno poročilo glavni kontroli neposredno ali po pošti, če je zunaj Beograda. Iz poročila mora biti razvidno: kdaj je šel na pot in kdaj je prispel na določeno mesto; kaj je storil glede pregleda, kaj je pregledal in kaj je pri pregledu našel; kdaj je posel dovršil in kdaj se je vrnil na svojo redno dolžnost. V prvem delu poročila mora obrazložiti, kaj vse je pregledal in našel v redu; v drugem delu mora obraz¬ ložiti zlorabe, po vrsti, če jih je kaj, ter jasno popisati, na kateri način so započete in kolika škoda se je z zlo¬ rabo provzročila; v tretjem delu obrazloži po vrsti vse škode, ki so se provzročile z nepravilnim ravnanjem in brezskrbnostjo; v četrtem delu obrazloži nepravilnosti večjega obsega v poslovanju, ki nima zveze s škodo; in naposled obrazloži, pri katerem sodišču je predlagal za¬ varovanje, kakšno in zoper katere osebe. Ob sklepu poročila mora označiti, za koliko vsoto je podal svoj račun potnih stroškov za izvršeni izredni pregled. 39 Člen 89. Za ugotovljene zlorabe in škode se morajo priložiti poročilu potrebni dokazi. Ti dokazi se morajo priložiti v prepisu, overovljenem po komisarju; iz knjig se se¬ stavijo izpiski samo, kolikor so potrebni. Ce pa obsegajo izvirne knjige in listine dokaze za kako kaznivo dejanje in kazensko odgovornost, kakor n. pr. radiranje in popravljanje knjig, ponarejevanje li¬ stin in temu podobno, odvzame komisar te izvirne li¬ stine in jih priloži poročilu, na njih mestu pa pusti reverz. Člen 90. Ce se ob pregledu ugotovi veliko število škod, pri¬ zadetih po več osebah, mora komisar na koncu poročila sestaviti pregled, iz katerega se mora razvideti, katere osebe odgovarjajo, za katero škodo in koliko. Člen 91. Vse dokazno gradivo: knjige, listine, izpiske, zapis¬ nike, referate, seznamke in drugo mora komisar urediti in numerirati v onem redu, kakor je uporabil te dokaze v svojem poročilu, v katerem mora ob straneh poleg besedila zapisati tudi številko dotične listine tam, kjer jo je uporabil. Člen 92. Za izredni pregled knjig, računov, stvari in mate¬ riala veljajo isti predpisi kakor za izredni pregled bla¬ gajn — čl. 70. z. o gl. k. Člen 93. Potni stroški in dnevnice komisarja za izredni pre¬ gled se izplačujejo iz državne blagajne. 40 Državi gre povračilo teh izplačil, če se ugotove v poslovanju odgovornih računodajnikov in naredbodavcev nepravilnosti. Izterjane vsote se vložijo v državno blagajno kot do¬ hodek — čl. 92. z. o gl. k. ' Člen 94. Ta pravilnik velja od dne razglasitve v »Službenih novinah«. Ko stopi ta pravilnik v veljavo, prestanejo veljati vsi dosedanji pravilniki, razpisi in naredbe, ki njemu na¬ sprotujejo. Iz obče seje glavne kontrole z dne 6. decembra 1930., št. 113023. Zapisnikar, načelnik računskega oddelka Dobr. V. Petrovič s. r. Predsednik glavne kontrole Srečko S. Tešič s. r. NARODNA IH UNIUERZITETNR KNJIŽNICA 00000 1 76854 TISKARNA MERKUR LJUBLJANA, Gregorčičeva 23 Telefon štev. 25-52 se priporoča za natisk knjig, brošur, časopisov, lepakov, letakov, urad¬ nih in trgovskih tisko¬ vin. Eno- in večbarvni tisk. Pri večjih naročilih zahtevajte proračun Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine Jugoslovan izborno informiran dnevnik s pestro vsebino; prinaša dnevno ilustracije o vseh pomembnih do¬ godkih ter službene objave kr. banske uprave. Priporočljiv za objavljanje oglasov vseh panog gospo¬ darstva. — Mesečno stane Din 20'—. posamezna' številka pa Din 1'— Trgovski list strokovno glasilo za trgovino, obrt in industrijo. Izhaja trikrat na teden ter velja celoletno Din 180'—, mesečno 15 dinarjev. V tiskarni Merkur izhajajo med drugimi: