O suponi in spregi po novem obč. imovinskem zakoniku za kneževino Črnogoro.
v drugem svcjem letniku priobčil je „Slov. Pravnik" na str. 171. ;,Navod za zapisovanje pravnih običajev, kateri žive v narodu". Ta navod posnet je po Bogišičevem „Naputaku za opisovanje pravnih običaja, koji u narodu živu" (Zagreb, 1867). Akoravno ni posnel naš „navod" svojega vzorca doslovno, temveč bil prirejen našim razmeram primerno, mislim vender, da je po navedenem članku znan izvrsten Bogišičev spis v obče tudi slovenskim pravnikom.
Sad svojega truda podal nam je Bogišid v svojem po jugoslovanski akademiji znanosti i umetnosti 1. 1874. izdanem „Zbor-niku sadašnjih pravnih običaja u južnih Slovena", ki nas seznanja z vsemi odgovori, koje je dobil na vprašanja pnaputka". Najlepši plod njegovega truda je pa novi „Obšti imovinski zakonik za knjaževinu Crnu Goru" z dne 25. marcija 1888. 1.
Ta zakonik poznat je uže iz predavanja g. dr. Majarona na društvenem shodu dne 19. aprila 1889. l.i). Naš list priobčil je dalje še nekaj drugih člankov in notic o tem epohalnem delu, osobito v svojem IV., V. in lanskem letniku.
„C' est un grand hazard, si les loix d' une nation peuvent convenire a une autre" pravi Montesquieu — Novemu zakoniku se pa v istini ne more očitati, da bi usiljeval svojemu narodu pravne razmere, posnete po tujih zakonih. — Črnogorski zako-nodavec oziral se je temveč v prvi vrsti na domače narodno pravo in njegove običaje ter na potrebe tamošnjega prebivalstva. Da ni pri vsem tem preziral pravne znanosti in pravnih uredeb sosednih bratskih narodov ter tudi tujih držav, je samo ob sebi
') Glej „Slovenski Pravnik" št. 6. in 7. 1. 1889.
66      O suponi in spregi po novem obč. imovinskem zakoniku itd.
umevno, vsaj mora to storiti, kdor se loti tacega dela.^) Z občudovanja vredno spretnostjo je Bogišič v primeroma tako kratkem času dovršil izredno težko nalogo. — Novi imovinski zakonik ni torej črnogorskemu narodu tujec, temveč stari dobri znanec le v preustrojeni, (si licet) modernizovani obleki.
') Komisiji za uredbo obč. drž. zakonika za nemško cesarstvo se očita n. pr. med drugim tudi, da se je ozirala premalo na avstrijski obč. drž. zakonik. — Kar se tiče nemškega zakonskega načrta, je imenoval Unger njega prvo Citanje (v svojem predavanji „Handeln auf fremde Gefahr" v dunajski „Jur. Gesellschaft" dne 19. januvarja t. 1.) „das Muster eines Gesetzbuches, wie es nicht sein soli."
Če se primerja nemški načrt s švicarskim obligacijskim zakonom ali s črnogorskim imovinskim zakonikom, razvidi se ogromno prednost osobito poslednjega. — V nemškem načrtu karati se mora „prima vista", da se navaja v večini §-ov po 3, 4 ali še več drugih. Skoraj na vsaki strani se nahaja obilo takih določeb, kakor je n. pr. § 1886.: Auf eine letztwillige Auflage flnden die Vorsehriften des § 1777. Satz 1, 3, der §§ 1842, 1843, 1847, 1853, 1862, 1863, des § 1876 Abs. 1 und des § 1877 entsprechende Anwendung." Tako ni ta zakonski načrt ne samo lajiku skoro nerazumljiv, a tudi pravnik napeti mora vse svoje sile, da poizve, kaj da hoče prav za prav zakonodavec. — V Bogišičevem delu je jezik priprost, vsakomur iz naroda razumljiv, v istini krasen — v nemškem načrtu pa — kakor pravi Gierke (Der Entwurf eines biirg. Gesetzbuches und das deutsche Recht Lipsija, 1889, str. 28.) „ein abstractes Juristendeutsch, mehr Uebersetzung (iz latinskega) als Urbild, unvolkstumlich und ott fiir den Laien voUkommen unverstandlich, sie (sc. die Sprache) entbehrt der Kraft und Tiefe der sinnlichen Anschaulichkeit und der iiberzeugenden Beredsamkeit, sie artet vielfach ins Doctrinare, Pedantische, Verkiinstelte und dann wieder ins Triviale, Seichte, Schieppende aus. Mit Bekiimmernis muss gesagt werden, das niemals noch ein grosses Gesetzbuch so giinzlich den Ton der Volksgesetzgebung verfehlt hat." — Posebno lep dozdeva se mi v tem oziru § 127. odst 1., ki slove: „Ist die Wirksamkeit eines Recht-geschaftes davon abhangig, dass ein anderer im Voraus in die Vornahme desselben einwilligt, oder das vorgenommene Rechtsgeschaft genehmigt, so kann die Einwilligung oder Genehmigung, sowie die Verweigerung der Genehmigung, vfenn das Rechtsgeschaft ein Vertrag ist, gegeniiber dem einem oder anderen Vertragsschliessenden, wenn es ein einseitiges Rechtsgeschaft ist, zu dessen W"irksamkeit erforderlich ist, dass es gegeniiber einem Beteiligten vorgenommen -vvird, gegeniiber dem Urheber des Rechts-geschaftes oder dem anderen Beteiligten erklart vrerden."
B ogišide v zakonik ima jasne in točne predpise. V nemškem načrtu (I. čit.) pa najdemo celo določbe, kakor n. pr. sledečo §-a 1687. : „Zur Ehelichkeitserklarung (nezakonskega otroka) ist die Einwilligung des Kindes und, sofern der Vater verheiratet ist, auch die Einwilligung der
o suponi in spregi po novem obč. imovinskem zakoniku itd.      67
Jugoslovansko pravo v obče — in ž njim iz naroda posneti črnogorski zakonik — vsebuje marsikatero pravno razmerje, katerega ne nahajamo v drugih narodih ali sploh ne, ali pa vsaj ne tako razvitega. — V prvi vrsti pa velja to o pravnih institucijah, ki se tičejo poljedelstva in živinoreje — glavnih strok jugoslovanskega narodnega gospodarstva.
Jugoslovanska zemlja v obče ni rodovita. Jugoslovan pa je večjidel siromak. Njemu ni preostajalo časa napredovati v omiki in znanostih — moral je temveč plačevati vse troške kulturne pravde zapada z vzhodom.
Pri teh znanih razmerah je umevno, da je bil sosed navezan na pripomoč soseda, pleme na pripomoč plemena itd. Vse to je pa vplivalo premogočno na razvoj narodnega prava, ter po tem takem tudi na delo, katerega smoter je bilo, kodifikovati obstoječe pravne običaje. — Dalje nahaja se v Črnigori še stara slovanska zadruga, ki veže posameznika bolj na svojega bližnjika kakor vse druge uredbe. — Jasno je torej, da se je moral novi zakonik ozirati posebno na te potrebe črnogorskega prebivalstva
Ehefrau desselben erforderlich. Die Ei nwi 1 ligu ng der Ehefrau des Vaters is t ni c h t er f orderlich, vrenn die Ehefrau fiir todt erklart ist. (!!)" — ali pa §-a 1611. : „Die in den §§. 1606, 1609, 1610 vor-geschriebenen EinwiUigung eines Dritten ist nicht erforderlich, wenn der Dritte ge storben oder fiir todt erklart ist."(!!) Gierke 1. c pripomni, da se je to določilo: ,,das3 nar ja nicht ein Gericht auf den Gedanken ver-fallt, die Beibringung von Konsensen aus dem Jenseits zu verlangen."
Bogišičevo delo vsebuje in kodifikuje v narodu živeče pravo. Nemškemu načrtu očita se pa po pravici, da je premalo nemški in preveč rimski. — Glej o tem Gierke 1. c. posebno str. 1. —26. in tam navedene pisatelje. Toliko, kar se tiče prvega čitanja. — 11. Citanje je boljše, ampak še vedno le „ein massig gutes Gesetzbuch — jedoch ein Gesetzbuch um das die anderen Nationen die deutsche nicht beneiden werden und von dessen Folie sich das oster. Gesetzbuch sehr zu seinem Vortheile ab-hebt." (U n g e r.)
Ni torej zaman konstatoval 1. 1889. dr Dickel, predsednik pravniškega društva berolinskega, da more črnogorski zakonik v marsičem služiti Nemcem v vzgled.
') V uvodnem ukazu izraženo je, da se je uže ,,unaprijed odluCilo, da se u ovome zakonotvornome poslu, pored svih neobhodnih obzira na podatke nauke i na zakonodavne radnje drugih obrazovanih država, glavna pažnja obrača na narodne pojmove o pravdi i pravici, na običaje predanja i na žive potrebe črnogorskog naroda."
6*
o suponi in spregi po novem obC. imovinskem zakoniku itd.
ter natanko urediti vse institucije narodnega prava, ki se tičejo vzajemne pripomoči.
Posebno zanimivo pa se mi dozdeva v tem oziru med drugim dvoje pravnih razmer in sicer ,supona" in ^sprega."
Pojasniti moram le v kratkem organizacijo črnogorskega naroda, katero ni samo velevažnega pomena za javno, temveč tudi za privatno pravo te kneževine — ter tudi za naš'predmet.
Črnogorskemu narodu je podlaga „kuca", — to je rodbinska vkupnost na temelji skupnega imetja. Kuca obstoji ali iz jedne ali več rodbin, ter se imenuje potem „inokosna", oziroma „za-druga."
Več kuc je združenih v ,bratstvu". Člani bratstva — bratstveniki — so potomci jednega in istega pradeda, so si torej sorodniki po krvi. Število bratstvenikov je različno. So bratstva, ki imajo le 30—50, pa zopet bratstva, ki štejejo do 800 oboroženih mož, po katerih se računi obseg bratstva. Večji del stanujejo vsi bratstveniki v isti vasi. Sicer so pa tudi vasi, katerih posamezne kuce spadajo k raznim bratstvom.
Glavni smoter bratstva je vzajemna podpora. Preje imelo je še drugo jako važno nalogo. Vsak bratstvenik moral se je namreč krvno osvetiti radi svojega ubitega sobratstvenika. Vsled tega so nastali mej bratstvi ali plemeni hudi boji — prave pravcate vojske. Šele sredi tega stoletja posrečilo se je knezu Danilu I. (1851—1860) v okom priti strašni razvadi.
Več bratstev združenih je v „plemenu'. Pleme je bolj teritorijalnega pomena, nima pa toliko pomena za sorodstvo. Pleme ima natanko določene meje.\)
Pleme, bratstvo in kuca so pravne osebe.
') A. Shek .,Allg. Gesetzbuch iiber Vermogen fur das Furstentiium Montenegro", Berolin, 1893 — uvod in tam nav. Dareste et Riviere „Code Gen. pour la princ. Montenegro." Pariz, 1892. Introduction, XXXII.
(Dalje prihodnjič.)