1.
à

j
:c.... Ptuj, torek, 14. oktobra 2008
letnik LXI • št. 81 odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc j? cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: -r- 12.000 izvodov š^ ISSN 7704-01993
Os
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04;3
oddajamo že
45 let
v
Štajerski
TEDNIK
in
hiSa
(•J DARIL
▼ ^ • • • • •
nagrajujeta obstoječe naročnike.
Več na oglasnih straneh.
Po mestni občini
Ptuj • Kdaj bo župan stopil pred Podvinčane?
O Stran 3
V
Po naših občinah
Ptuj • Duševna bolezen naj ne bo tabu
O Stran 6
Po naših občinah
Ptuj • Tudi ptujske ulice zasedli otroci
O Stran 24
Štajerski TED
Ptuj • Po štiridesetih letih novo igrišče
Še sonce je bilo navdušeno
V Mestnem parku so predali namenu obnovljeno otroško igrišče, sestavni del projekta Sonce na krilih metulja in Forma viva, katerega idejna pobudnica je ptujska kostumografinja Stanislava Vauda Benčevič, avtor idejnega projekta pa Boštjan Vauda.
Nogomet • Ptujčani zadržali razliko pred Primorjem
O Stran 11
Stanislava se je projekta lotila zato, ker na Ptuju ni bilo prostora, ki bi si zaslužil ime otroško igrišče in bi bil vreden vseh nasmejanih, ustvarjalnih in igrivih otrok, ki se s starši sprehajajo po mestu. K sodelovanju je povabila vse, ki se zavedajo pomena otroške igre za zdrav razvoj otroka in brezskrbno otroštvo. 27 igral za različne starostne skupine in različne namene je že prvi dan privabilo otroke in njihove starše, ki so skupaj uživali. Ureditev igrišča je stala 85 tisoč evrov, doslej so pobudniki zbrali 50 tisoč evrov. Ko bo zaključena finančna konstrukcija, bodo igrišče tudi uradno predali namenu. Od ptujskega gospodarstva so pobudniki pričakovali veliko in še vedno pričakujejo, da bodo spoznali, da gre za resen projekt, ki so ga potrebovali otroci, njihovi starši in mesto kot celota, ker gre v bistvu tudi za projekt revitalizacije starega mestnega jedra.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Michel Platini •
Predsedniku UEFA pečat mesta Ptuj
O Stran 11
Kidričevo • Dolga 14. seja
So odstopili zaradi nesoglasij?
Svetniki občine Kidričevo so v sredo, 8. oktobra, enajstim predlaganim dodali še tri točke, tako da so razpravljali o štirinajstih. Najbolj zanimivo in vroče je bilo ob obravnavi prodaje sistema kabelske televizije v Lovrencu, nezadovoljni pa so bili tudi zaradi odstopa podžupana Jožeta Goričana in treh predsednikov krajevnih odborov, saj so bila mnenja o vzroku za njihovo odločitev deljena.
Ljubljana • Na ministrstvu o sanaciji gramoznice
Dejavnost že nadaljuje
V četrtek, 9. oktobra, so se na pobudo Ministrstva za okolje in prostor v Ljubljani sestali predstavniki občine Kidričevo, Civilne iniciative za sanacijo gradbišča odpadnih gum v Lovrencu na Dravskem polju, VGP Drava in podjetja Albin Promotion ter skupaj preverili potek izvajanja vladnega odloka o programu sanacije po drugem velikem požaru na območju gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju.
Lastnik podjetja Albin Promotion Albin Brencl je glede na to, da podjetju do sedaj ni bilo odvzeto še nobeno dovoljenje, za Štajerski tednik
povedal, da od četrtka, 9. oktobra, dejavnost trganja gum in sanacije gramoznice v Lovrencu ponovno nemoteno nadaljujejo ter da sanacijska
Že pri obravnavi dnevnega reda je Anton Leskovar spomnil župana, da še vedno niso prejeli odgovora na vprašanje o ukrepih občine v primeru zapletov s kabelsko televizijo v Lovrencu ter zapletu ob vračilu denarja za gradnjo telefonskega omrežja v Cirkov-cah, zahteval pa je tudi, da na dnevni red uvrstijo poročilo o polletni realizaciji proračuna ter informacijo o ukrepih občine po velikem požaru gum v Lovrencu in avgustovskem neurju. Tudi Silve-stro Klemenčič je zanimalo,
kako je s sanacijo odlagališča odpadnih gum po požaru v Lovrencu, Janko Baštevc pa je vprašal, kako je s katastrom pokritih odlagališč, oziroma nekdanjih gramoznih jam v občini, ki ga je ob nedavnem obisku predlagala Bernarda Podlipnik iz Ministrstva za okolje in prostor. Za ponovno obravnavo zadev v zvezi z vračanjem denarja ob gradnji telefonije v Cirkovcah se je zavzel tudi Milan Fideršek, saj je menil, da je še vedno veliko nejasnosti in nedorečenosti.
O Stran 7
Foto: M. Ozmec
dela potekajo v skladu z vsemi dovoljenji in predpisi.
Predsednik civilne iniciative v občini Kidričevo Jože Medved je ob tem izrazil začudenje in obenem prepričanje, da bo ministrstvo sledilo zahtevam krajanov ter da bo podjetju Albin Promotion okoljsko in gradbeno dovoljenje vendarle odvzelo, saj krajani širšega območja, ki je bilo po dveh požarih v omenjenem odlagališču najbolj prizadeto, vztrajajo pri svoji zahtevi, da se zaradi požarne ogroženosti dejavnost v lo-vrenški gramoznici za vedno prekine, celotno območje gramoznice pa je potrebno ustrezno in dokončno sanirati.
O Stran 4
Slovenija • Na politični sceni
Virant in Pahor o plačnem sistemu v javnem sektorju
Predsednik SD in najverjetnejši mandatar za sestavo nove vlade Borut Pahor ter minister za javno upravo Gregor Virant sta na današnjem srečanju govorila o problematiki novega plačnega sistema v javnem sektorju, pa tudi o vprašanju kadrovanja ■ imenovanj in razrešitev ■ za najvišje položaje v javni upravi.
Borut Pahor
Srečanje in pogovor o problematiki novega plačnega sistema v javnem sektorju je najverjetnejšemu mandatarju za sestavo nove vlade pred nekaj dnevi predlagal Virant. Kot je povedal, je danes Pahorju na kratko predstavil historiat poteka plačne reforme od leta 2002 dalje, potek pogajanj do zaključka junija letos ter glavne probleme, ki so nastali pri implementaciji plačnega sistema, pojasnil pa je tudi, »iz česa ti problemi izvirajo«, je povzel Virant. Poudaril je, da je sam zelo zainteresiran, da se težave, ki so se pokazale, odpravijo znotraj obstoječega sistema in se projekt spelje do konca. Prepričan je namreč, da so vsi problemi rešljivi znotraj obstoječega sistema - bodisi z manjšimi popravki zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s popravki splošne kolektivne pogodbe in panožnih kolektivnih pogodb, v veliki meri pa tudi z dobrim delom managementa v javnih
zavodih in ustreznimi sistemizacijami delovnih mest.
Pahor je pojasnil, da so SD pri pripravi alternativnega vladnega programa, še preden je vlada dosegla podpis kolektivne pogodbe s sindikati, razmišljali, da bi šli v modernizacijo plačnega sistema v javnem sektorju s tem, da bi nekatere sisteme izključili iz enotnega paketa. Ker pa so se socialni partnerji dogovorili za tak sistem, je takrat sprejel politično odločitev, da v alternativnem vladnem programu alternative temu plačnemu sistemu zaenkrat ne bodo napovedali. Nekatere težave pri implementaciji novega plačnega sistema je bilo moč pričakovati in po Pahorjevih besedah bo naloga nove vlade, da te težave ustrezno reši, seveda v pogovoru s prizadetimi in z rešitvami, ki bodo znotraj podpisane pogodbe. Če bo imel mandat, bo s pristojnim ministrom storil vse, da bi rešitve zaenkrat iskali znotraj
Uvodnik
Definitivno se staramo
V zadnjem desetletju je staranje prebivalstva vedno bolj v središču pozornosti ne le strokovnjakov, ampak tudi javnosti. Po oceni Združenih narodov je bila okrog leta 1950 na svetu povprečna starost prebivalca 23,6 leta. Najstarejši smo bili Evropejci z 29 leti, najmlajše pa je bilo prebivalstvo Afrike s povprečno starostjo pod 20 let. Ob prelomu tisočletja je bila povprečna starost svetovnega prebivalstva 26,5 leta. A prebivalec Evrope je bil v povprečju star skoraj 38 let, medtem ko se je Afričanom zaradi visoke umrljivosti zaradi aidsa povprečna starost znižala na 18,4 leta. Do leta 2050 se bo po predvidevanjih Združenih narodov povprečna starost prebivalca sveta povečala za skoraj 10 let, z današnjih 28,1 leta na 37,8 leta, oziroma bo dosegla na vseh celinah, razen v Afriki, 40 let. Najstarejše bo prebivalstvo Evrope, kjer bo povprečna starost prebivalca verjetno presegla 47 let.
Po teh projekcijah se bo staranje prebivalstva intenzivno nadaljevalo. Delež prebivalcev, starejših od 65 let, ki je sedaj 17,1 %, se bo do leta 2060 povzpel na 30 %. Zaradi nizke rodnosti in vedno daljšega pričakovanega trajanja življenja čakajo našo in vse evropske vlade pomembne odločitve. Vedno več bo potrebno vlagati v socialno in zdravstveno varnost starejših. Po podatkih Evrostatovihprojekcij prebivalstva Evropop 2008za obdobje 2008-2060 in po študiji Svetovne banke bo imela Slovenija namreč do 2040 že eno najstarejših prebivalstev na svetu. Hkrati pa imata med državami EUmanjši delež mladega prebivalstva kot Slovenija le še Nemčija in Bolgarija.
Kot pravijo podatki Statističnega urada Republike Slovenije, so v naši državi v letu 2007 v 69 domovih za starejše skrbeli za 13.856 oskrbovancev. To pomeni, da njihove zmogljivosti zadoščajo za sprejem dobrih 4 % prebivalcev Slovenije, starih 65 let in več.
Vas še skrbijo borzni, finančni in drugi zlomi, ko je veliko zanesljivejša in realnejša perspektiva zlom zaradi osteoporoze oziroma razmišljanje, kdo bo skrbel za vas, ko sami več ne boste zmogli?
Viki Klemenčič Ivanuša
Gregor Virant
obstoječega plačnega sistema, s popravki, ki so nujni.
Kadrovanje „na vrhu" naj ne bi bilo več politično?!
Pahor in Virant sta izmenjala tudi poglede na kadrovanje
- imenovanja in razrešitve - za najvišje položaje v javni upravi po vsakršni zamenjavi oblasti oziroma, kot je dilemo povzel Pahor: »Kako na eni strani na pameten in razumen način zavarovati uspešnost ministrskega dela, ki poteka tudi prek državnega sekretarja in direktorjev direktoratov ter zahteva
neko konceptualno ujemanje, na drugi strani pa doseči, da s političnimi spremembami vlade vrh uprave v ožjem smislu ne bo pod političnim udarom.« Ob tem je Pahor povedal, da so SD v osnutku koalicijske pogodbe med ostalimi kadrovskimi načeli zapisali, da bi veljalo direktorje direktoratov obdržati na teh položajih. Poskušali bodo »narediti nek rez« in zavarovati vrh uprave v ožjem smislu pred tem, da bi ministri posegali vanj, razen izjemoma, ko bi posamezen minister ugotovil takšno konceptualno ne-strinjanje, da bi zato predlagal zamenjavo, za kar pa bo moral podati pisno utemeljitev.
Virant je dodal, da sta se s Pahorjem strinjala o pomembnosti vzpostavitve takšne politične kulture, ki bo omejila oziroma preprečila kadrovanje na najvišjih mestih v državni upravi po strankarskih kriterijih. »Sam sem vedno zavračal tak princip kadrovanja, kljub temu da menim, da mora imeti minister možnost in odločilen vpliv na izbiro svoje ekipe in mora sam presoditi, ali bo lahko delal z direktorji, ki jih na ministrstvu podeduje ali ne,« je še dodal. Prav pa se mu zdi, da se po zamenjavi vlade ne šikanira tistih ljudi, ki so v upravi
dobro in strokovno delali, le zato ker so sodelovali s prejšnjo vlado.
Na vprašanje, ali sta govorila tudi o morebitnem sodelovanju, je Virant odgovoril, da s Pahorjem prihajata iz konkurenčnih političnih strank - sam pripada strani, ki ostaja v opoziciji. Meni pa, da mora slednja konstruktivno sodelovati z vlado pri vprašanjih, ki so pomembna za razvoj Slovenije. Bo pa njegova dolžnost tudi, da kritično spremlja delo vlade.
Pahor je na srečanju z Viran-tom poudaril še, da bo potrebno, verjetno tudi v zakonu o javnih uslužbencih, na primeren način doseči, da vlade, ki se poslavljajo od svojih položajev, »razumejo, da recimo teden dni, preden končajo delati s polnimi pooblastili, ne dajejo več razpisov za javne uslužbence, kar se sedaj dogaja«.
Glede morebitnih »nepriljubljenih ukrepov«, ki bodo morda potrebni zaradi manj ugodnih gospodarskih razmer, je omenil vprašanje odpravnin, sejnin in nagrad, a tudi prepo-lovitev sedanjega obdobja, ko so ministri in poslanci po preteku svojega mandata upravičeni do mesečnih nadomestil, če nimajo nove službe.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid
SD in Zares začela šno opravila svoje delo. (sta)
Janša vložil še tretji predlog za kazenski pregon
Tarče in tarčice
z usklajevanjem besedila koalicijske pogodbe
kot utemeljitev predloga navedli »neresnične obtožbe, izrečene v oddaji«. (sta)
S srečanjem predstavnikov SD in Zares so se v petek začela usklajevanja besedila koalicijske pogodbe. Ta so sicer še neformalna, a že zelo vsebinska, je po srečanju povedal predsednik SD in verjetni mandatar za sestavo nove vlade Borut Pahor, ki ocenjuje, da razlike niso take, da bi bile nepremostljive. Socialni demokrati bodo v prihodnjih dneh gostili takšna bilateralna srečanja tudi s predstavniki drugih strank, s katerimi potekajo pogovori o oblikovanju koalicije, če bodo to želele, je povedal Pahor. Kot je dodal, sta s predsednikom Za resa Gregorjem Golobičem oblikovala predlog, da bi se v prihodnjih dneh pospešeno dobivali predstavniki strank, ki bodo verjetno sestavljale bodočo koalicijo, in sicer po resornih področjih. Dejal je, da se zanaša na to, da bodo odgovorni ljudje iz vseh strank, ki se nameravajo vključiti v koalicijo, pri posameznih resor-jih znali sami presoditi, kako na primeren način premostiti morebitne razlike, da bo vlada uspe-
Predsednik vlade Janez Janša je na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani vložil predlog za začetek kazenskega pregona zoper direktorja Sistemske tehnike Milana Švajgerja zaradi kvalificirane oblike kaznivega dejanja žaljive obdolžitve, so sporočili iz odvetniške pisarne Zidar&Klemenčič, ki zastopa Janšo. Predsednik vlade predlaga, da tožilstvo začne kazenski pregon zoper Švajgerja zaradi kvalificirane oblike kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po členu 171/I in 171/II in III kazenskega zakonika. Predlogje Janša vložil zaradi neresničnih obtožb, ki jih je Švajger izjavil o njem in so bile predvajane v oddaji finske nacionalne televizije YLE Resnica o Patrii. Pred tem je odvetniška pisarna Zidar&Klemenčič v Janševem imenu prav tako zaradi žaljive obdolžitve vložila predloge za začetek kazenskega pregona tudi zoper novinarja finske nacionalne televizije Magnusa Berglunda in zoper Bojana Potočnika. Pri obeh so
Izredni volilni kongres N.Si bo 15. novembra
Izredni volilni kongres N.Si bo 15. novembra, je ob seji sveta stranke dejala v.d. predsednice N.Si Ljudmila Novak. Novakova je ob tem napovedala še, da bo kandidirala za predsednico stranke. Mojca Kucler Dolinar in Lojze Peterle, ki se prav tako omenjata kot možna kandidata, pa se o svoji kandidaturi še nista odločila. Novakova je pojasnila, da bodo na novembrskem kongresu volili predsednika, tri podpredsednike in vse ostale organe stranke, sprejeli pa bodo tudi programsko resolucijo. Morebitni kandidati se bodo po besedah Novakove sicer predstavili na klavzuri stranke, ki bo čez 14 dni. Dosedanja ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar pa je v izjavi za medije spomnila, da »se nikoli nisem ogibala odgovornosti«. Priznala je, da dobiva mnogo vzpodbud h kandidaturi. Evropski poslanec Lojze Peterle
je novinarjem ob rob seje sveta N.Si priznal, »da je precej nagovarjanja, da bi kandidiral, vendar to ne pomeni nujno, da tudi bom kandidiral«. Kot je namreč pojasnil, »še nismo v tej fazi, ko bi jaz lahko sprejel odločitev«. (sta)
Vlada sprejela predlog za ustanovitev občine Ankaran
Vlada je na redni seji sprejela predlog za ustanovitev občine Ankaran, saj meni, da so za to izpolnjeni vsi zakonski pogoji, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Državnemu zboru predlaga, da nadaljuje postopek z razpisom referenduma, s katerim bo ugotovil voljo volivcev v delu Mestne občine Koper, ki naj bi postal območje nove občine. V sporočilu za javnost po seji vlade so pojasnili, da je predlog za ustanovitev nove občine Ankaran vložil poslanec državnega zbora. Predlagana občina naj bi bila ustanovljena na območju naselja Ankaran s 3176 prebivalci. Predlagatelj utemeljuje predlog s skupnimi interesi, željo po hitrejšem razvoju območja in izvedbo odločbe ustavnega sodišča. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Na grajskem hribu so trgali
Ptujska mestna trgatev še kako živa
Na ptujskem grajskem hribu je bilo v petek, 10. oktobra, veselo. Že dvanajstič so se zbrali na dvorišču ptujskega gradu, da bi potrgali pridelek potomk najstarejše vinske trte na, modre kavčine, ranfola in rumenega rivčka. Med številnimi gosti so bili tudi vinski vitezi slovenskega in evropskega reda vitezov vina, prišla je tudi slovenska vinska kraljica Svetlana Sirec, dvanajsta po vrsti in tudi prva ptujska vinska kraljica.
Med letom je za potomko najstarejše trte na svetu, ranfol in rumeni rivček, skrbel mestni viničar Franc Emeršič (na fotografiji), le za škropljenje so skrbeli v ptujski biotehniški šoli.
Foto: Črtomir Goznik
Za dober pridelek v Mestnem vinogradu so se letos še posebej trudili dijaki ptujske biotehniške šole, Nejc Gorjup, David Kelenc in Nikolaj Vajda, ki jim bodo za dobro opravljeno delo podelili tudi priznanja.
Dogodek je z velikim zanimanjem spremljala tudi večja skupina tujih gostov, med njimi tudi Japonci. Tudi oni so bili navdušeni nad dobrotami, ki so jih za letošnjo trgatev pripravile članice Društva kmetic MO Ptuj. Še posebej jim je teknila potica. Nalili pa jo jim tudi vino ptujske kleti. Doma je bil tudi graščak, direktor PM Ptuj Aleš Arih, ki je povedal, da so kot grajski oskrbniki dobro skrbeli za trto, da je dočakala trgatev. Vesel je vsakoletnega druženja ob grajski trgatvi, saj se Slovenci premalo družimo.
V sodelovanju z MO Ptuj in mestnim viničarjem Francem Emeršičem pa jim je letos uspelo zaščititi tudi rumeni rivček in ranfol, ki sta dobila
ograjo, saj je takih, ki bi želeli pozobati lepo jagodičevje, med obiskovalci ptujskega gradu kar precej. Aleš Arih pa pričakuje, da bo v zahvalo za
opravljeno delo in skrb končno lahko pokusil pridelek grajske trte, doslej ga namreč še ni. Vesel pa bo tudi, če bo kakšna steklenica ptujskega
promocijskega vina našla tudi mesto v novi grajski kleti, ki jo bodo za javnost odprli 10. novembra letos. Tudi v tem projektu, kot še nekaterih, sodelujejo z vinogradniki in vinarji z VTC 13. Mestni viničar Franc Emeršič je za grajsko trto med letom lepo skrbel, okopaval, ji včasih tudi nekaj lepega povedal, za redno škropljenje pa so skrbeli dijaki ptujske biotehniške šole. Grajski trti je prizanesla toča, te sreče pa niso imeli vinogradi na območju Mestnega Vrha in Grajen-ščaka, ki bodo, tako vsaj upa, dobili ustrezno pomoč, da jih bodo lahko obnovili. Za promocijo ptujskih vinarjev in ptujskega vina pa se že od januarja letos izredno trudi tudi slovenska vinska kraljica Svetlana Širec, ki je bila tudi prva ptujska vinska kraljica.
Zeleno luč za trgatev je dal
ptujski župan dr. Štefan Če-lan potem, ko je zaužil jagodo modre kavčine, ki je bila sladka kot med. Začetek pa se je malo zavlekel, ker niso imeli prave lestve, pleskarska ni bila najbolj primerna. Zadrego so rešili člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze s predsednikom Edijem Hoj-nikom na čelu, ki so v zahvalo za povabilo na letošnjo trgatev prineslo lestev kot se šika. Ptujski župan dr. Štefan Čelan letos ni bil putar iz znanih razlogov, zato njegova palica letos ni dobila nobene zareze. Zato pa jih bo več v letu 2009, obljublja. Pisana druščina je trgatev pričela na grajskem dvorišču, manjkali niso niti princi karnevala, še aktualni princ karnevala 2008 Miran Urih, majer cirkovški, je s seboj pripeljal tudi mično glasbenico, harmonikarico Špelo Frajto-
nar, s svojim nastopom pa so že tradicionalno razveseljevali tudi člani skupine Stari prijatelji iz Kicarja. Med tistimi, ki so jih izpred Mestnega vinograda še posebej pohvalili, so bili dijaki ptujske biotehniške šole, Nejc Gorjup, David Ke-lenc in Nikolaj Vajda, ki so za vinograd skrbeli med letom, da je lepo obrodil. Za malico trgačev pa so v Mestnem vinogradu poskrbeli v Biotehniški šoli Ptuj. Z grajskega hriba pa so se po opravljenem delu tr-gači in drugi udeleženci letošnje mestne trgatve odpravili na Mestni trg, kjer je v veselem vzdušju, kot se za trgatev spodobi, potekalo simbolično prešanje letošnjega letnika, ki so ga dokončali v Ptujski kleti, kjer bodo letošnji pridelek tudi donegovali v želeno kvaliteto.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Tudi letos so se povabilu ptujskega župana dr. Štefana Čelana odzvali vinski vitezi slovenskega in evropskega reda vitezov vina, prišla je tudi slovenska vinska kraljica Svetlana Širec.
Podvinci • Iniciativni odbori Podvinci, Žabjak in Nova vas se bodo povezali
Kdaj bo župan stopil pred Podvincane?
Vaščani Podvincev, kjer so podobno kot v Žabjaku in Novi vasi ustanovili civilni odbor, ker odgovorni v MO Ptuj ne uresničujejo danih obljub na področju izgradnje komunalne infrastrukture, so vse bolj nezadovoljni. Medtem ko so čez poletje bolj ali manj mirovali že zaradi dopustov in predvolilnih aktivnosti, pa jim je sedaj vsega dovolj.
Julija je bilo Podvinčanom obljubljeno, da se bodo pogovori v Mestni hiši na Ptuju nadaljevali septembra. Njihovo pobudo za sklic zbora krajanov je v začetku avgusta podprl tudi svet ČS Rogo-znica, kar naj bi se zgodilo septembra; zdaj je oktober in se ne dogaja nič, v imenu iniciativnega odbora Pod-vinci opozarja predsednik Aleksander Voda. Nobena obljuba ni realizirana.
»Občutek imamo, da se župan enostavno boji stopiti pred Podvinčane, ker ve, da je za vse edini krivec on sam, da nimamo kanalizacije, pločnika in kolesarske steze, saj je sklepe v zvezi s to izgradnjo
ptujski mestni svet sprejel že leta 2002. Prav tako pa tudi v zvezi z izgradnjo odlagališča Gajke. Vztrajamo na sklicu zbora krajanov, ta se mora zgoditi v najkrajšem možnem času. Odnos do iniciativnega odbora Podvinci presega vse meje dobrega okusa. Zagotavljamo, da ga nismo ustanovili kar tako, da bi nas lahko nekdo odpravil mimogrede. Na začrtani poti bomo vztrajali. Od ptujskega župana tudi zahtevamo, da se mora našega zbora krajanov osebno udeležiti, prav tako pa smo ga že seznanili, da naj na zbor povabi tudi Stanislava Napasta, Herberta Glaviča, Milana Čučka in nekdanjega župana MO
Ptuj Miroslava Lucija. Delo iniciativnega odbora je zastavljeno v smeri realizacije že
omenjenih projektov. Od župana pričakujemo zagotovilo, da bodo pričeli z njihovo rea-
Foto: Črtomir Goznik
Aleksander Voda, predsednik iniciativnega odbora Podvinci: »Se vedno čakamo na zbor krajanov, ki naj bi bil sklican že septembra.«
lizacijo v letih 2009 in 2010. Če tega ne bo, bomo napeli vse sile, da ne bo prišlo do širitve Gajk,« je te dni povedal predsednik iniciativnega odbora Podvinci Aleksander Voda, ki je tudi napovedal, da naj bi že v kratkem prišlo do povezovanja vseh treh iniciativnih odborov, ki delujejo na območju ČS Rogoznica. Prevzel je aktivnosti za njihovo povezavo, pripravili naj bi smernice skupnega delovanja in nastopanja, saj bodo le tako močnejši, županu pa ob takem nastopu ne bo lahko, pravi. Če se župan in MO Ptuj ne bosta odzvala, bodo pričeli postopek za ustanovitev svoje občine.
Aleksander Voda je povedal, da četudi bo MO Ptuj v postopku razlastitve lastnikov zemljišč za potrebe širitve Gajk morda uspela, bo to le majhen korak na poti do dejanske širitve Gajk. Težja ovira kot razlastitveni postopek bodo Podvinčani. Z vsemi možnimi pravnimi sredstvi bodo skušali doseči, da bo širitev Gajk možna le s predhodnim soglasjem Pod-vinčanov. To pa bodo vezali na izpolnitev obljub o izgradnji kanalizacije, pločnika in kolesarske steze v Podvincih. Če tega ne bo, ne bo tudi soglasja za širitev, napovedujejo pa tudi fizično zaporo Gajk.
MG
Ljubljana • Na ministrstvu o sanaciji gramoznice v Lovrencu
Brencl bo nadaljeval, dokler bo smel
V četrtek, 9. oktobra, so se na pobudo Ministrstva za okolje in prostor v Ljubljani sestali predstavniki občine Kidričevo, Civilne iniciative za sanacijo gradbišča odpadnih gum v Lovrencu na Dravskem polju, VGP Drava in podjetja Albin Promotion ter skupaj preverili potek izvajanja vladnega odloka o programu sanacije po drugem velikem požaru na območju gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju.
Naj spomnimo, da je dobra dva meseca po drugem požaru v Lovrencu vlada v Uradnem listu objavila odlok, s katerim je med drugim sprejela podroben program za izvedbo sanacije. Ta med drugim določa takojšnje sanacijske ukrepe za zavarovanje zdravja ljudi in okolja ter ukrepe za odpravo posledic onesnaženja vodovarstve-nega območja na območju gradbišča v Lovrencu. V odloku pa je med drugim tudi zapisano, da se ukrepi sanacije onesnaženja in kritja stroškov izvedejo v skladu z 11. členom Zakona o varstvu okolja, kar naj bi pomenilo, da naj bi kljub drugačnim obljubam in pričakovanjem glavno breme stroškov nosila Občina Kidričevo.
Slabih 14 dni po objavi tega odloka, v četrtek, 9. oktobra, so na Ministrstvu za okolje in prostor sklicali delovni sestanek, ki ga je vodila Bernarda Podlipnik, direktorica direktorata za evropske zadeve in investicije, na njem pa so sodelovali tudi vsi odgovorni iz občine Kidričevo, civilne iniciative, ptujskega VGP Drava in podjetja Albin Promotion. Kot so zapisali v izjavi za javnost, so se med drugim dogovorili, da se v roku desetih dni iz-
dela načrt odstranitve vseh odpadkov, ki ne sodijo na to območje. Za pripravo načrta in pregleda gramoznice so zadolžili predstavnike občine Kidričevo in podjetja Albin Promotion, občina mora zagotoviti tudi sodelovanje predstavnikov civilne iniciative, izvedbo celotnega načrta pa koordinira Ministrstvo za okolje in prostor.
Po besedah župana občine Kidričevo Jožeta Murka naj bi že v tem tednu (v torek, 14. oktobra) na območju gramozne jame v Lovrencu skupaj s predstavniki ministrstva opravili ogled, med katerim naj bi natančno ugotovili, kateri odpadki so v gramoznici, na osnovi tega pa določili, kateri odpadki morajo biti odstranjeni in kako.
V izjavi ministrstva je zapisano tudi, da bo predvidoma do konca tega leta še naprej skrbelo za pregled stanja podzemnih voda na tem območju. Glede na to, da je direktor podjetja Albin Promotion posredoval pisno zagotovilo, da podjetje samo skrbi za požarno varnost, bo ministrstvo konec tedna prekinilo pogodbo za profesionalno požarno varovanje, vsa odgovornost za varovanje gradbišča pa se s tem prenaša na podjetje Albin Promotion.
Foto: M. Ozmec
Albin Brencl je za Štajerski tednik včeraj zatrdil, da od četrtka naprej dejavnost na gradbišču v Lovrencu nemoteno nadaljujejo, saj imajo za to vsa potrebna dovoljenja.
Na pogovoru v Ljubljani je Bernarda Podlipnik med drugim pojasnila, da ima podjetje Albin Promotion izdani dve dovoljenji, ki medsebojno neposredno nista povezani. Eno je gradbeno dovoljenje za sanacijo gramoznice, drugo pa okoljevarstveno dovoljenje za predelavo na premični napravi. Na pobudo civilne
iniciative, da je treba podjetju odvzeti vsa dovoljenja, je Bernarda Podlipnik ponovno poudarila, da je odvzem dovoljenja možen le po Zakonu o splošnem upravnem postopku. Postopke za odvzem je potrebno sprožiti na organih, ki so ti dovoljenji izdali. Trenutno poteka postopek odvzema okoljevarstvenega
dovoljenja za predelavo na premični napravi na II. stopnji MOP, saj se je imetnik dovoljenja na odločbo I. stopnje pritožil. Dokler postopek ni zaključen, okoljevarstveno dovoljenje še velja.
V zvezi s prekinitvijo pogodbe, s katero je občina Kidričevo podjetju Albin Promotion podelila služnostno
pravico za sanacijo gramoznice, je svet občine Kidričevo precej kritično razpravljal na 14. seji v sredo, 8. oktobra, a kljub zahtevi nekaterih svetnikov v zvezi s tem ni sprejel nobenega sklepa.
Lastnik podjetja Albin Promotion Albin Brencl je glede na to, da podjetju do sedaj ni bilo odvzeto še nobeno dovoljenje, za Štajerski tednik povedal, da od četrtka, 9. oktobra, dejavnost trganja gum in sanacije gramoznice v Lovrencu ponovno nemoteno nadaljujejo ter da sanacijska dela potekajo v skladu z vsemi dovoljenji in predpisi.
Predsednik civilne iniciative v občini Kidričevo Jože Medved je ob tem izrazil začudenje in obenem prepričanje, da bo ministrstvo sledilo zahtevam krajanov ter da bo podjetju Albin Promotion okoljsko in gradbeno dovoljenje vendarle odvzelo, saj krajani širšega območja, ki je bilo po dveh požarih v omenjenem odlagališču najbolj prizadeto, vztrajajo pri svoji zahtevi, da se zaradi požarne ogroženosti dejavnost v lo-vrenški gramoznici za vedno prekine, celotno območje gramoznice pa je potrebno ustrezno in dokončno sani-
rati.
M. Ozmec
Benedikt • Milan Gumzar, poslanec LDS
Za kakovost življenja v Slovenskih goricah
V 7. volilnem okraju v 8. volilni enoti je bil na listi LDS za poslanca izvoljen Milan Gumzar, ki je že tretji mandat župan občine Benedikt. Aktivno je deloval tudi v skupni občini Lenart, kjer je bil predsednik občinskega sveta. Bil je tudi tajnik krajevne skupnosti Benedikt. Pravi tudi, da se je ves čas zavzemal za razvoj Slovenskih goric in je prepričan, da si Slovenske gorice zaslužijo pogoje za boljše življenje.
Kako ste zadovoljni z rezultatom?
»Zadovoljen sem, saj če kandidat na volitvah v državni zbor dobi v svoji občini skoraj 57 odstotkov glasov, mora biti zadovoljen. Še enkrat zahvala vsem, ki so prišli na volitve v naši občini in tudi v vsem volilnem okraju, v katerem smo skupaj dobili 16 odstotkov glasov, kar je tudi bistveno več, kot je naša stranka dobila na državnem nivoju. Benedikt si to zasluži, volivci so ocenili, da smo teh deset let delali dobro v občini, zato so tudi prišli na volišče v veliki večini in oddali svoj glas.«
Veljate za uspešnega župana. Kako boste usklajevali delo župana in poslanca, kajti včasih ste bili prepričani, da bi morali biti funkciji župana in poslanca ločeni?
»Ja, res je in še danes sem skoraj trdno prepričan, da bi
v državnem zboru bilo potrebno sprejeti zakon, po katerem bi poslanec bil poslanec, župan pa župan. Žal naša zakonodaja temu ni sledila. Res je, že deset let sem župan in občinsko upravo smo tako organizirali, da bom lahko opravljal obe funkciji, tako župansko kot poslansko. Prepričan sem, da ima dan 24 ur, osem ur za poslanca, osem ur za župana in osem ur zase. Tu so še sobote in nedelje. Povedati moram, da imamo v občini zelo dobro ekipo, ki je sposobna tudi kaj narediti sama, sicer tudi do sedaj nisem v soboto in nedeljo počival.«
Kaj bodo vaše prioritete?
»Moram reči, da sem že do sedaj zelo dobro spremljal delo državnega zbora in mislim, da ga tudi poznam. Predvsem želim s svojim delom v državnem zboru za Slovenske gorice doprinesti
novo kvaliteto. Trudil se bom pripeljati nekaj več denarja za občine, da se bodo te lahko hitreje razvijale. Želim sodelovati tudi pri komunalni infrastrukturi, saj imamo na tem področju v Slovenskih goricah in tudi širše odprtih kar nekaj vprašanj. Tako si bom prizadeval za razvoj komunalne infrastrukture in za pospešeno odpiranje novih delovnih mest in razvoj dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu in turizmu. Kot prioritete sem v program zapisal ureditev magistralne ceste Maribor-Lenart-Gornja Radgona. Mladim želim omogočiti, da bodo lahko ostali v domačem kraju. Prioritetno si bom tudi prizadeval za razvoj turizma in dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu.«
Torej prioriteta bo razvoj in povezovanje Slovenskih goric?
»Ja, v slogan sem zapisal Za kakovostno življenje Sloven-
skih goric, vendar takrat še nisem vedel, da bom na listi LDS edini izvoljen v 8. volilni enoti. Zavedam se, da so vsi moji kolegi v ostalih desetih volilnih okrajih nosili veliko odgovornost in skupaj smo zbirali glasove. Res je, da sem jih jaz zbral največ in zato se bom z veseljem udeleževal prireditev kot tudi pomagal županom v občinah v Pomur-ju, Halozah, na ptujskem, ljutomerskem in ormoškem območju. Skratka povsod, kjer bodo čutili potrebo, da lahko s svojim delom oziroma s svojo prisotnostjo pomagam razvoju tega kraja. Z veseljem se bom odzval in jim pomagal, kolikor je pač v moči poslanca. Ob tem pa nam mora biti vsem jasno, da tudi poslanec ne more narediti nekaj, česar ni zapisanega v državnem proračunu.«
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Ormož • Hotel z novim jedilnim Ustom
Prenovili kuhinjo in ponudbo
Minuli teden so v Hotelu Ormož pripravili izbor jedi z novega jedilnega lista. Potem ko so letos obnovili kuhinjo in pomladili kuharsko ekipo, so svojim stalnim gostom dokazali, da njihov domet niso le malice, ampak lahko delajo tudi stvari z visoko dodano vrednostjo. Podajajo pa se tudi v nov izziv, začeli so se ukvarjati oskrbo s hrano na domu.
Povabljene na predstavitev jedi novega jedilnega lista so izbirali med svojimi stalnimi gosti. Mlada ekipa, ki jo vodi šef kuhinje Miha Vidovič, je pokazala, da svoj posel dobro obvlada. Novi jedilni list je krajši, preglednejši, enostavnejši, saj hotel ni kraj, kamor bi gostje množično hodili na hrano a la carte. Hotel s tako veliko restavracijo je primernejši za skupinske dogodke, ki so zlasti med vikendom, je povedal vodja ormoškega hotela Silvo Žižek. Seveda pa morajo tudi čez teden prav tako omogočiti izbiro po jedilnem listu. Pri tem želijo slediti sodobnim trendom v kuhinji, kjer je poudarek na sveže in lepo dekorirani hrani na krožniku. Poleg morskih jedi, pizz in testenin so prisotne tudi karakteristične jedi naših krajev, ki pa so pripravljene morda malo drugače -tipičen ocvrt piščanec tokrat z bučnimi semeni, kombinacija različnih sirov z bučnim oljem vedno je na voljo tudi tiinka in zaseka.
V Hotelu Ormož poskušajo nevsiljivo prispevati tudi k popularizaciji zdrave hrane, zato
so dali določen poudarek morskim sadežem in ribam. Vsako nedeljo je eno izmed pripravljenih nedeljskih kosil ribja jed. Na vprašanje, ali opažajo, da se okus ljudi spreminja, Žižek pravi, da ljudje okusa kar tako ne spreminjajo. Povečini bi najbrž izbrali ocvrto meso
in jedi, ki jih prehrambeni strokovnjaki ne priporočajo preveč. »Naša naloga je, da oblikujemo ponudbo tako, da se ljudje odločajo med jedmi, ki so za zdravje dobre in prilagojene njihovemu okusu.« Zlasti sladice so vedno lažje, težke kreme in nadevi so do-
mala izginili iz kuhinje.
Silvo Žižek je razložil: »Za vsak obrok je potrebno načrtovati kalorično vrednost in daljši je meni, več hodov je. Pri kombiniranju moramo biti pazljivi in upoštevati, koliko gost lahko sploh poje. Naša značilnost je bila, da smo
■ "T-.- J
m>;''3 T^r .m-V,—
Silvo Žižek, vodja Hotela Ormož, je predstavil glavnega kuharja Miha Vidoviča in njegovo ekipo.
obrok začinili s težko sladico - ajdovo pogačo, gibanicami, kvasenicami, ki morda sodijo bolj v okvir popoldanske malice ob kavici, težko so pa del obroka. Danes so popularne razne nesladke sladice. To je pomembno zato, ker poskušamo k jedi kombinirati tudi vina. Dober obrok se zaključi s sladico, ki pa na poln želodec ne sme biti presladka oziroma pretežka. Poudarek je na strnjenkah, frapejih, rezinah, sladoledih.«
Temeljito prenovili kuhinjo
Letos so v Hotelu Ormož, v sklopu fazne obnove hotela, v celoti prenovili kuhinjo, ki je bila te obnove tudi najbolj potrebna. Po kapaciteti so se opremili naročilom primerno, sedaj so v stanju zagotoviti 500 obrokov sočasno. Takšno kapaciteto potrebujejo zaradi kuhanja malic in oskrbe s hrano. Kuhinjski prostori so v dveh etažah, povezani z dvigalom. V spodnjem delu so shrambe, hladilne in zamrzovalne komore. V zgornjem delu pa je kuhinja, opremljena z vsemi aparati, ki so v sodobni kuhinji potrebni. Prenovljena kuhinja je bistveno bolj prijazna tudi do zaposlenih, ki v njej delajo, ker so uredili določene linije, ki omogočajo, da ni več potrebno dvigovati težkih bremen, kot je bilo to v stari kuhinji. V prenovo so vložili okrog 350.000 evrov.
Nujno potreben prenove je tudi prenočitveni del hotela, za kar so ideje že oblikovane, na začetek prenove pa bo tre-
ba počakati. »Zavedamo se, da problem ni le nastanitveni del, ampak tudi restavracija in sanitarije, ki jih je potrebno čim prej urediti. Z obnovo ne nameravamo bistveno spreminjati kategorizacije hotela, saj ciljni gostje še vedno ostajajo skupine, ki prihajajo z izdelanim namenom, kot so športniki na priprave, kulturna društva na intenzivne vaje, skupine za meditacije, pevska društva, letos smo gostili udeležence Orfesta. Pričakujemo skupine, ki funkcionirajo z majhnim proračunom ali na bazi samoplačništva, ki jih poskušamo privabiti z nižjimi cenami.«
Zasedenost Hotela Ormož je bila v preteklosti zelo nizka, sedaj so okrog 40 % zasedeni in se približujejo 55 %, ko se po nekaterih izračunih začenja rentabilnost.
»Moram povedati, da sem v letošnjem letu z nočitvami zelo zadovoljen. Malo večji problemi so pri organizaciji samih prireditev, kajti pozna se manjša kupna moč, ljudje so bolj racionalni in zelo selekcionirajo, kaj je pomembno in kaj nepomembno. Največji promet je skoncentriran ob koncu tedna, torej imamo konice. V podjetju TGV Grozd je 24 redno zaposlenih, nekaj si pomagamo s podjemnimi pogodbami in študentskim servisom. Sedaj se že vidi, da gremo v pravo smer, uspeli smo definirati ciljne skupine svojih kupcev in temu prilagoditi našo ponudbo,« je zadovoljen Silvo Žižek. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Ptuj • Mednarodno tekmovanje v znanju tujih jezikov
Enajst let prijateljstva med šolami
V sklopu evropskega dneva jezikov je ptujska Ekonomska šola, ki že vrsto let sodeluje s ekonomskima šolama iz Zagreba in avstrijskega Cmureka, organizirala mednarodno tekmovanje v znanju tujega jezika kot jezika stroke. Najboljši dijaki omenjenih šol so se tako pomerili v znanju nemškega in angleškega jezika. Naši predstavniki so dosegli odlične rezultate.
»Znanje tujih jezikov je dandanes ključnega pomena pri uspešni komunikaciji med različnimi narodi in kulturami, predvsem pa v poslovnem svetu. V današnji dobi globa-lizacije ljudje namreč pogosto prihajajo v stik. Posebej je pomembno povezovanje strokovnih predmetov s tujim jezikom v srednjih strokovnih
šolah in poučevanje strokovnih izrazov pri pouku tujega jezika. Uspešna izmenjava informacij igra pomembno vlogo tako v poslovnem svetu kakor tudi drugače. Navedenega se na ptujski Ekonomski šoli dobro zavedamo, zato dijake pripravljamo za odgovorno in poslovno zahtevno delo v gospodarstvu,« je pojasnila rav-
nateljica Ekonomske šole Ptuj mag. Branka Regvat Kampl.
Mednarodno tekmovanje v znanju tujih jezikov, na katerem je letos sodelovalo 25 dijakov, je bilo izpeljano na podlagi ideje profesorice nemščine na Ekonomski šoli Ptuj Marjane Rajh. »Glavni namen srečanja in tekmovanja treh šol je opozoriti na pomemb-
Ravnateljica Ekonomske šole Ptuj mag. Branka Regvat Kampl (v sredini) v družbi ravnatelja Prve ekonomske škole Zagreb in ravnateljice ekonomske šole iz Cmureka.
Dobitniki priznanj za najboljše uvrstitve na tekmovanjih v znanju nemškega in angleškega jezika.
nost povezanosti tujih jezikov s strokovnimi predmeti v srednjih strokovnih šolah pri nas ter se seznaniti, kako je to urejeno v sosednjih državah, v Avstriji in Hrvaški,« je pojasnila Rajhova.
Odziv obeh partnerskih šol pri omenjenem projektu je bil več kot odličen. Tako avstrijska šola iz Cmureka kot Prva ekonomska škola iz Zagreba sta k projektu pristopili
z velikim veseljem. Z obema partnerskima šolama sodeluje Ekonomska šola Ptuj že enajst let - v tem času pa so izpeljali veliko skupnih projektov. Rezultati, ki so jih dosegli ptujski dijaki, so dokazali, da je njihovo znanje več kot primerljivo s tistim, ki si ga na srednjih šolah pridobijo njihovi kolegi iz sosednje Avstrije in Hrvaške.
V sklopu omenjenega projekta pa so izpeljali tudi
okrogle mize, in sicer na temi Povezovanje strokovnih predmetov s tujim jezikom v srednjih strokovnih šolah in Pomen strokovnega jezika pri pouku tujega jezika v srednjih strokovnih šolah. Debate se je udeležila tudi namestnica direktorice Centra za poklicno izobraževanje (CPI) iz Ljubljane mag. Mirjana Kovač.
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Foto: DB
Ptuj • Dan odprtih vrat Ozare
Za boljše storitve na
področju duševnega zdravja
V ptujski enoti društva Ozare Slovenije so v petek, 10. oktobra, ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, organizirali dan odprtih vrat. Javnosti so predstavili aktivnosti in programe, ki jih izvajajo v okviru dnevnega centra in stanovanjske skupnosti. Sicer pa bo ptujska Ozara prihodnje leto praznovala 10-letnico uspešnega delovanja.
10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja od leta 1992. Namenjen je osvešča-nju in informiranju javnosti o pomenu duševnega zdravja ter ustrezni skrbi zanj. Kljub vsem aktivnostim, ki potekajo na različnih ravneh, je duševno zdravje še vedno na robu družbenega zanimanja, še vedno imamo opraviti s stigmatizacijo in tabuizacijo duševnih motenj. Ljudje, ki trpijo zaradi duševnih motenj, so prepogosto prezrti in pozabljeni. Podatki kažejo, da za duševnimi motnjami danes trpi že 25 odstotkov ljudi na svetu, med temi je tudi pet odstotkov Slovencev. Po petnajstih letih prizadevanj je Slovenija letos končno dobila tudi zakon o duševnem zdravju. Čeprav natančnih podatkov ni, naj bi imelo deset tisoč Slovencev psihotične motnje, dobrih sto tisoč ljudi naj bi imelo razpoloženjske motnje, okrog dvesto tisoč pa eno od oblik anksioznih motenj. Nekatere duševne motnje, kot na primer depre-
sija in anksiozne motnje, so v porastu. Slovenija izstopa tudi po samomorilnosti, v povprečju se en zgodi vsakih 17 ur.
Letošnji dan duševnega zdravja je potekal pod sloganom Duševno zdravje naj postane globalna prioriteta, izboljšale naj bi se storitve na področju duševnega zdravja in dostopnost služb pomoči za osebe s težavami v duševnem zdravju. Na Ptuju imajo uporabniki možnost pridobiti pomoč v dnevnem centru, ki ga dnevno obiskuje okrog 25 ljudi in v stanovanjski skupini, ki ima pet stanovalcev. Dnevni center je odprt vsak delovni dan, od 7. do 16. ure. Čeprav so prostori majhni, se trudijo, da bi v njih izvajali čim več aktivnosti, je v petek ob dnevu odprtih vrat ptujske Ozare povedala vodja mag. Minka Žiberna, univ. dipl. soc. delavka in strokovna delavka dnevnega centra. V njem potekajo različne oblike preživljanja prostega časa, strokovno svetovanje,
Foto: Črtomir Goznik
Minka Žiberna, vodja enote Ozara Ptuj in strokovna delavka v Dnevnem centru, je ob dnevu odprtih vrat predstavila ptujsko Ozaro in njene načrte. Največji problem je trenutno prostorska stiska.
Foto: Črtomir Goznik
V ptujski Ozari od nedavnega deluje tudi pevski zbor.
družabno življenje in najrazličnejše ustvarjalne delavnice. Namenjen je nadaljevanju rehabilitacijskega procesa, ljudem z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju po končanem zdravljenju v psihiatričnih ustanovah in ljudem v duševni stiski, ki živijo bodisi samostojno ali pri svojih družinah. Vključevanje v dnevni center je prostovoljno in brezplačno, tudi ni časovno omejeno. Uporabnikom so na voljo strokovni delavci, mentorji in prostovoljci. Med ptujskimi uporabniki dnevnega centra so priljubljene številne družabne igre, izdelovanje verižic iz fimomase, kurentov iz gline, gobelinov, prtičkov in slikanje. Potekajo pa tudi številne skupinske delavnice (glasbena ura, literarna ura, pevski zbor). Ozara je center umetnosti, za katere-
Foto: Črtomir Goznik
V okviru dneva odprtih vrat sta dnevni center in stanovanjska skupina ptujske Ozare predstavila svoje programe in aktivnosti. Na fotografiji likovniki. Ozara je center umetnosti na Ptuju, za katerega marsikdo ne ve.
ga marsikdo na Ptuju ne ve. Vsako leto organizirajo tudi kakšen izlet. Vsakega uporabnika poskušajo spodbuditi k ustvarjanju, odloči pa se vsak sam, kaj in kako bo deloval. Vsak prispeva svoj delež k odnosom in aktivnostim.
Stanovanjska skupina pa je prehodna oblika bivanja, ki omogoča prehod v samostojno življenje. Dan odprtih vrat so uporabniki ptujske Ozare obogatili tudi s priložnostnim kulturnim nastopom, obiskovalcem pa so ob ogledu prostorov in izdelkov, ki nastajajo v dnevnem centru, postregli tudi s pecivom, ki so ga sami spekli, in pečenimi kostanji.
Mag. Miran Kerin, direktor Centra za socialno delo Ptuj, je pohvalil kakovostno delo Ozare v zadovoljstvo uporabnikov. Strokovno delo je bilo vedno v ospredju. Trud, ki je bil vložen v delo Ozare, se je izplačal, to potrjujejo zgodbe številnih bivših uporabnikov. Kerin je obljubil tudi pomoč pri reševanju prostorske stiske ptujske Ozare, ki bo prihodnje leto praznovala 10-le-tnico uspešnega delovanja. Že bivši vodja Ozare Gabrijel Berlič, ki je bil tudi med gosti letošnjega dneva odprtih vrat, si je prizadeval, da bi dobili v uporabo tudi prostore, ki jih je nekaj časa na Ptuju uporabljala skupnost Srečanje. Danes je vesel, da gre zgodba naprej, kot mora iti. V imenu MO Ptuj se je oglasila Maja Erjavec, poudarila je pomen druženja, to, da človek ni sam, ko ima težave. Ozara naj prijavi čim več programov na razpis MO Ptuj, sama pa se bo potrudila, da bodo dobili želeno podporo.
MG
Od tod in tam
Žetale • Odprli nov most
Oümü05LI
V občini Žetale, kjer se te dni vrstijo različna dogajanja v sklopu praznovanja letošnjega občinskega praznika, so konec minulega tedna odprli nov most ter kratek odsek asfaltne ceste v naselju Nadole. Naložba je zahtevala okoli 55.000 evrov, pri čemer so z manjšim finančnim prispevkom pomagali tudi tamkajšnji občani, Izvajalec del je bilo VGP Drava Ptuj s podizvajalcem Žolger, s. p. Most s cesto sicer zaenkrat vodi do dveh domačij, z izboljšano povezavo pa se ponuja tudi možnost izgradnje še kakšne hiše. Kot je na krajši slovesnosti omenil slavnostni govornik, župan Anton Butolen, so na most v Marinji vasi, kot pravijo območju domačini, čakali kar sedem let od ideje do realizacije. Zgodilo seje namreč kar nekaj zapletov okoli vprašanj lastništva zemlje, a so se na koncu vendarle ugodno razpletla. Krajša slovesnost, popestrena s kulturnim programom, manjkal pa seveda ni niti blagoslov, ki ga je opravil domači župnik, seje končala s prerezom traku, ki sta ga opravila župan Butolen in svetnik Franci Vogrinc, neuradni del srečanja pa seje nato nadaljeval s pogostitvijo na domačiji Vogrinčevih,
SM
Žetale • Gozdarsko tekmovanje
V centru Žetal, na igrišču za domačo osnovno šolo, je bilo minuli petek popoldne v organizaciji Strojnega krožka izvedeno sekaško tekmovanje za naslov grče in grčice. Na že tradicionalno tekmovanje seje letos prijavilo skupaj 12 tekmovalcev; devet moških in tri ženske. Pomerili so se v šestih znanih disciplinah: menjava verige in obračanje letve, kombiniran rez, natančnoprežagovanje, zasek in podžagovanje, kleščenje ter podiranje droga na balon. Komisija, ki je ocenjevala spretnost tekmujočih, je na koncu največ točk in s tem naziv letošnjega zmagovalca prisodila domačinu Slavku Šircu, na drugo mesto seje uvrstil Avgust Pulko, na tretje pa Toni Butolen. Dekleta so se uvrstila tako: naziv grčice je letos pripadel Kristini Štajnberger, druga je bila Veronika Furman, tretja pa Anica Kolar.
SM
Veržej • Ličkanje koruze
Pri Galundrovih v Veržeju gre za večdesetletno tradicijo klasičnega pospravljanja koruze, zato kljub strojni tehniki vsako leto prirejajo kožuhaje ter se ob tem spomnijo mnogih šeg in navad, ki spremljajo tovrstno opravilo. Tako je bilo tudi minulo soboto, ko se je mešana družba posedla ob gomili koruze in ga v nekaj urah spretno pospravila. Sledilo je najpomembnejše - prava kmečka malica z družabnostjo in plesom ob zvokih muzi-kantov. Tudi tokrat so slastno šle v tek domače dobrote iz krušne peči, kuhana jabolka, potica... Vse skupaj pa je seveda bilo zalito s pristno kapljico prleških vinogradov.
NŠ
Foto: SM
Foto: SM
Foto: NS
Kidričevo • Dolga In vroča 14. seja
So odstopili zaradi nesoglasij?
Svetniki občine Kidričevo so v sredo, 8. oktobra, enajstim predlaganim dodali še tri točke, tako da so razpravljali o štirinajstih. Najbolj zanimivo in vroče je bilo ob obravnavi prodaje sistema kabelske televizije v Lovrencu, nezadovoljni pa so bili tudi zaradi odstopa podžupana Jožeta Goričana in treh predsednikov krajevnih odborov, saj so bila mnenja o vzroku za njihovo odločitev deljena.
Že pri obravnavi dnevnega reda je Anton Leskovar spomnil župana, da še vedno niso prejeli odgovora na vprašanje o ukrepih občine v primeru zapletov s kabelsko televizijo v Lovrencu ter zapletu ob vračilu denarja za gradnjo telefonskega omrežja v Cirkov-cah, zahteval pa je tudi, da na dnevni red uvrstijo poročilo o polletni realizaciji proračuna ter informacijo o ukrepih občine po velikem požaru gum v Lovrencu in avgustovskem neurju. Tudi Silvestro Kle-menčič je zanimalo, kako je s sanacijo odlagališča odpadnih gum po požaru v Lovrencu, Janko Baštevc pa je vprašal, kako je s katastrom pokritih odlagališč, oziroma nekdanjih gramoznih jam v občini, ki ga je ob nedavnem obisku predlagala Bernarda Podli-pnik iz Ministrstva za okolje in prostor. Za ponovno obravnavo zadev v zvezi z vračanjem denarja ob gradnji telefonije v Cirkovcah se je zavzel tudi Milan Fideršek, saj je menil, da je še vedno veliko nejasnosti in nedorečenosti. Zoran Žunko je menil, da obravnava polletne realizacije proračuna ni potrebna, ker poročilo še ni zaključeno, za obravnavo ukrepov po požaru v Lovrencu pa se je zavzel tudi Jože Medved, ki je svetnike seznanil, da imajo naslednji dan (v četrtek) z najodgovornejšimi na ministrstvu za okolje in prostor o tem poseben sestanek. In tako so na dnevni red uvrstili še informacijo o ukrepih po požaru v Lovrencu in neurju s točo, na predlog župana Jožeta Murka so na dnevni red uvrstili še obvezno razlago prostorsko-ureditvenega plana občine, predlog za obravnavo polletne realizacije proračuna ter o težavah telefonije v Cirkovcah pa so zavrnili.
Pričeli bodo komasacijo Dravsko polje III
Po pojasnilu Staneta Napa-sta iz skupne občinske uprave so po krajši razpravi sprejeli obvezno razlago dopolnitev prostorskoureditvenega načrta občine v dveh členih, ki govorita o oddaljenosti gradnje nepremičnin od parcelne meje. Nato pa so se lotili vsebine dokumenta investicijskega projekta Komasacija kmetijskih zemljišč na območju Dravsko polje 3, katerega vsebino je svetnikom predstavil Dominik Bovha iz podjetje Meridian v Celju. Ta je poudaril, da gre pri komasaciji zemljišč Dravsko polje III za smiselno nadaljevanje komasacijskih kompleksov Dravsko polje I in II, ki zajema 575 hektarjev površin na območju Pleterij, Župečje vasi, Apač in Lovrenca. Gre za zemljišča 560 lastnikov z več kot 1200 parcelami.
Foto: M. Ozmec
Dominik Bovha iz celjske Meridiane (levo) je izrazil zadovoljstvo, saj je za pričetek komasacijskega sistema Dravsko polje III kar 88 vseh lastnikov zemljišč.
Bovha je izrazil veselje, da se s komasacijo strinja prek 88 odstotkov vseh lastnikov, kar je porok, da bo tudi ta del komasacije zemljišč uspel. Skupna vrednost projekta Komasacija kmetijskih zemljišč Dravsko polje III je po strokovni podlagi okoli 633.000 evrov, od tega naj bi država zagotovila okoli 533.000 evrov, vložek občine pa naj bi znašal okoli 100.000 evrov. V razpravi je Viktor Cafuta sicer menil, da so komasacije zelo koristne, a imajo lepotno napako, saj so od Pragerskega do Cirkovc s polj izginili zeleni pasovi, sicer pa so omenjeni dokument v celoti podprli vsi svetniki in svetnice.
Z nekaterimi dopolnitvami so v prvi obravnavi soglašali tudi s predlogom Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Lekarne Ptuj. Po pojasnilu direktorice občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik so v združeni obravnavi soglašali tudi s spremembo in dopolnitvijo Odloka o proračunu občine za leto 2008. Z rebelansom so povečali sredstva rezervnega sklada za okoli 32.000 evrov, to je na 55.000 evrov, kar jim bo omogočilo pridobitev državne pomoči. Glavnino zneska, okoli 50.000 evrov, bodo namenili za odpravo posledic neurja s točo, okoli 5.500 evrov pa za pokritje posledic požara v Lovrencu.
Je sistem KTV Lovrenc vreden več?
Ko so razpravljali o programu prodaje občinskega stvarnega premoženja, je Antona Leskovarja zelo motil predlog, da bi sistem kabelske televizije v Lovrencu prodali za pičlih 50.000 evrov, kar je skoraj polovico manj, kot jih je veljala izgubljena tožba za to premoženje. Zoran Žunko se ni strinjal z njim, saj je pojasnil, da gre za prodajo sistema po vrednosti, ki je bila ugotovljena tedaj, ko je z njim razpolagala še KS Lovrenc in pripomnil, da so se za to ceno s potencialnim kupcem s težavo pogajali, saj je kot operater vložil v posodobitev sistema tudi veliko svojih sredstev. Janko Baštevc je dodal, da so za iz-
gubljeno tožbo po nepotrebnem vrgli vstran okoli 100.000 evrov ter da v tem primeru ne gre za nobeno vračilo izgubljenega, ampak le za prodajo podedovane lastnine občine, ki bi sicer morda lahko dobila za sistem kabelske televizije kaj več. Tudi župan Jože Murko je menil, da je predlagana cena sprejemljiva, saj se lahko pripeti, da še tega ne bodo prejeli. Leskovar se tudi z njim ni strinja, češ da je ponujena cena prenizka, zato je predlagal, da bi sistem operaterju raje dali v najem; češ v sistemu je okoli 400 naročnikov, ki plačujejo mesečno po 13 evrov najemnine, kar nanese letno prek 50.000 evrov. Pa je večina svetnikov vendarle prisluhnila predlogu župana in sklenila, da naj se sistem kabelske televizije v Lovrencu proda za predlagani znesek.
Kadrovski zapleti, prodaja delnic ...
Malce se je zapletlo tudi ob predlogu za sistematizacijo delovnih mest v Vrtcu Kidričevo, saj je odbor za družbene dejavnosti predlagal, da se iz predloga sistemizacije izvzamejo delovna mesta glavnega kuharja, dveh kuharic in pol pomočnice kuharice. Ti bodo odslej zaposleni v osnovni šoli Kidričevo, kajti nova kuhinja, ki deluje za potrebe šole in vrtca, odslej deluje v okviru osnovne šole. Anton Leskovar je pričakoval, da se bo zaradi prenosa kuhinje na šolo znižala tudi obveza računovodkinje in še kakšnega delavca, ki imajo zaradi tega manj dela, zato je zahteval, da Vrtec izdela novo sistematizacijo. Zoran Žunko pa je menil, da je pomembno predvsem, da imajo eni in drugi otroci dobro prehrano, relacije med šolo in vrtcem pa naj oba samostojna zavoda uredita sama med seboj. S tem se je strinjala tudi večina svetnikov, saj je predlog odbora sprejela.
Na predlog odbora za družbene dejavnosti so zavrnili vlogo OŠ Cirkovce, ki je na pobudo staršev predlagala financiranje drugega strokovnega delavca v 2. razredu osnovne šole, saj za to v proračunu ni predvidenih sredstev za zagotavljanje nad-standarda. Kljub nekaterim pomislekom posameznikov pa
so potrdili predlog za izplačilo delovne uspešnosti ravnateljici javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj za leto 2007; Silvestra Klemenčič je v zvezi s tem menila, da so zdravstvene storitve v ambulanti v Kidričevem na zelo nizki ravni, pravzaprav na meji kritičnega, zato bi bilo v dogovoru z vodstvom Zdravstvenega doma problematiko primarnega zdravstvenega varstva nujno potrebno urediti.
Precejšen del razprave so namenili tudi predlogu za prodajo 2933 delnic Cestnega podjetja Ptuj, za kar so od vodstva Cestnega podjetja prejeli že več ponudb, vendar so menili, da je ponujena cena prenizka. Tudi tokrat je bilo tako, vendar niso prisluhnili predlogu odbora za gospodarstvo, ki
je predlagal, da delnic ne bi prodali, ampak so pooblastili župana, da te delnice proda, le da po nekoliko višji ceni, ki po mnenju enega od svetnikov »ne sme biti nižja od zneska, ki ga je za delnice iztržila občina Zavrč«, češ da Kidričani niso nič manj vredni.
Zakaj so odstopili podžupan in vaški aktivisti
Kljub skoraj peturni razpravi se je proti koncu seje temperatura spet dvignila. Najprej zaradi odstopne izjave podžupana Jožeta Goričana, ki je zapisal, da nepreklicno odstopa s funkcije podžupana in tudi kot član občinskega sveta ter kot predsednik občinskega odbora za kmetijstvo in gozdarstvo, ker je preveč zaposlen na delovnem mestu. Kar nekaj svetnikov je bilo nezadovoljnih zaradi zavlačevanja sklepanja o tej zadevi, saj naj bi občinsko vodstvo odstopno izjavo Jožeta Goričana prejelo že sredi maja. Župan Jože Murko je sicer pritrdil, da je odstopno izjavo prejel v začetku junija, ker pa je Goričana prepričeval, da naj tega vendarle ne stori, je z razpravo o tem na občinskem svetu odlagal. Svetnike pa je ujezilo tudi, ker so odstopno izjavo podali še član odbora za
gospodarstvo Jože Karneža, predsednik in član krajevnega odbora Šikole Dušan Podvr-šnik ter predsednica krajevnega odbora Apače Nada Sakel-šek. Toliko odstopov naenkrat je zaskrbelo Silvestro Kle-menčič, ki je izrazila dvom, če v občini sploh potrebujejo toliko vaških odborov in dodala, da jih je preveč. Anton Lesko-var pa je izrazil zaskrbljenost zaradi sprenevedanja, češ da vsi vedo, da so Goričan, Kar-neža in Podvršnik odstopili zaradi nerešene afere v zvezi s prodajo trgovine v Šikolah, ter dodal, da na Občini nikoli ne prisluhnejo volji vaških odborov, kar delo vaških aktivistov vedno razvrednoti.
Precej zanimiva je bila tudi razprava o končnem poročilu nadzornega odbora o opravljenem nadzoru v odboru za infrastrukturo, ki ga je svetnikom predstavil predsednik Marjan Bezjak. Čeprav je bilo mnenje občinskih nadzornikov pozitivno, je Antona Habjaniča ujezilo tistih nekaj pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene, pri čemer je menil, da je nevzdržno, ker na občinski upravi o določenih zadevah sklepajo sami, ne da bi se o tem s kom posvetovali ali vsaj obvestili ustrezen odbor, kot zahtevata statut in poslovnik. Pritrdil mu je Janko Baštevc, ki je dodal, »da se občinska uprava gre oblasti, čeprav to ni ona, ampak občinski svet«. Župan Jože Murko je ob ugotovitvi, da on do sedaj tega ni vedel, direktorici občinske uprave Evelin Makoter Ja-bločnik zažugal »naj zadeve preveri in uredi, sicer bodo potrebne sankcije«. O tem, kakšne očitke smo slišali na račun požara v Lovrencu ter o škodi po avgustovskem neurju, pa kdaj drugič.
M. Ozmec
Ptuj • Srečanje po 40 letih
Nekdanji pevci, vabljeni!
Želim si, da bi se po 40 letih srečali pevci, ki smo prepevali v posebej nastalem, združenem pevskem zboru dveh osnovnih šol iz Ptuja - Mladike in Ljudskega vrta.
Izbrani smo bili za gostovanje na Slovaškem v šol. letu 1967/68. Ob koncu šolskega leta 1968 smo bili na Slovaškem več dni. Sama sem pripadala pevkam in pevcem iz OŠ Mladika, naša zborovodkinja je bila učiteljica gospa Manca Terbuc, ob njej pa tudi Greta Glatz. Z nami so bili izbrani pevci in pevke iz pevskega zbora OŠ Franca Osojnika (današnja šola Ljudski vrt), njihov zborovodja je bil učitelj glasbe gospod Ladislav Pulko.
Smo generacija, ki je prepevala zares veselo in mnogi pojemo še danes: v zborih, ob delu za svojo dušo, v ljubiteljskih skupinah in seveda ob mnogih priložnostih, ko se ljudje družimo in delimo lepe trenutke s posamezniki ali na prireditvah, kjer je del družabnega dogajanja tudi sponatno - ubrano petje.
V nekem pogovoru sva z Ladislavom Pulkom dobila zamisel, da se pevci po 40 letih znova dobimo, da bi obudili
spomine, da bi se slišalo naše petje, smeh in veselje.
Če se prepoznate na fotografiji in si želite srečanja po 40 letih, pokličite na tel. številko 031 480 399 (Lucija - Radmila Kaučevič, dekliški priimek Ši-rec). Obvestite še druge, ki jih srečujete na vsakdanjih poteh. Če nas bo vsaj ducat, se zagotovo spet snidemo. Srečanje bi nam lahko prinesel Miklavž. Lucija- Radmila Kaučevič
Foto: zasebni arhiv
Frankfurt • Iz mesečnega poročila ECB
Ponovljena zaskrbljenost glede gospodarskih razmer
Evropska centralna banka (ECB) je v rednem mesečnem poročilu ponovila zaskrbljenost glede gospodarske negotovosti v območju evra in opozorila, da bi se ohlajanje gospodarstva v evrskem območju lahko še okrepilo. ECB naj bi tako znižala svojo trenutno napoved za gospodarsko rast v območju evra v letu 2009, ki je 1,2 odstotka.
ECB je sicer že pred tem znižala julijsko napoved za gospodarsko rast v letu 2009, ki je bila 1,5 odstotka. "Rast v drugem četrtletju je bila negativna in v tretjem trimesečju bi lahko bila prav tako. Obstaja tveganje, da bo rast blizu nič odstotkov več zaporednih četrtletij," je v pogovoru za italijanski finančni dnevnik Sole 24 Ore, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP, poudaril član Izvršnega odbora ECB Lorenzo Bini Smaghi.
"To bo zelo odvisno od pozitivnega učinka, ki ga bodo imeli znižanje obrestnih mer, bolj konkurenčen tečaj evra in poudarjen padec cen surovin," je poudaril.
Svet ECB, ki sprejema odločitve o monetarni politiki v območju z evrom in katerega član je tudi Bini Smaghi, je v uvodniku v redno mesečno poročilo sicer poudaril, da "trenutne razmere prinašajo izjemno visoko raven negotovosti, ki so v velikem delu posledica naraščajočih pretresov na finančnih trgih".
Po mnenju Sveta ECB obstaja resno tveganje za "scenarij, po katerem bo nadaljevanje pretresov na finančnih trgih na realno gospodarstvo vplivalo bolj negativno, kot je bilo pričakovano". Svet ECB opominja tudi, da "najnovejši podatki potrjujejo, da je gospodarska dejavnost v območju evra vse bolj šibka, saj se zmanjšuje domače povpraševanje ter zaostrujejo pogoji financiranja".
Eden redkih žarkov optimizma v poročilu, ki povzema besede predsednika ECB Jeana-Clauda Tricheta po rednem mesečnem zasedanju 2. oktobra, je trditev, da bi "padec cen nafte z najvišjih ravni julija letos in nadaljevanje močne rasti v hitro rastočih gospodarstvih lahko omogočil postopno gospodarsko okrevanje v teku leta 2009".
Glede inflacije ECB opozarja, da so se inflacijski pritiski zaradi upoča-snjevanja gospodarstva sicer nekoliko zmanjšali, a niso izginili. Opozarja pa predvsem pred sekundarnimi inflacijskimi učinki, kot so vse močnejši pritiski na zvišanje plač, ki bi lahko znova okrepili inflacijo.
Inflacija na letni ravni se je od junija, ko je dosegla rekordnih 4,0 odstotka, nekoliko znižala. Po prvi oceni Evropskega statističnega urada Eurostat je septembra inflacija v območju evra na letni ravni znašala 3,6 odstotka. Glede na avgust se je tako znižala za 0,2 odstotne točke.
Trichet je prejšnji teden napovedal, da naj bi srednjeročni cilj cenovne stabilnosti, ki je blizu a pod dvema odstotkoma, v območju evra dosegli v 18 mesecih. Bini Smaghi pa je danes dejal, da bi se ob ugodnem scenariju inflacija srednjeročnemu cilju lahko približala že do konca prihodnjega leta.
Svet ECB je sicer 2. oktobra ohranil ključno obrestno mero za območje evra pri 4,25 odstotka, kolikor je ta znašala od julija. V sredo pa jo je nato spričo grozečega poloma na evropskih borzah v usklajeni akciji z ameriško, britansko, kanadsko, švicarsko in švedsko centralno banko znižala za 0,5 odstotne točke na 3,75 odstotka.
V petek je nato popravila tudi preostali dve ključni obrestni meri ECB - za mejno posojanje in za deponiranje presežne likvidnosti. Prva se je znižala za 0,5 odstotne točke na 4,75 odstotka, druga pa je ostala nespremenjena pri 3,25 odstotka, čeprav je ustaljena praksa, da se tudi ta spreminja v skladu z odločitvijo o monetarni politiki. (sta)
prednosti v anketah, čeprav vse okoliščine govorijo njemu v prid in v škodo McCaina.
Volivci v časih krize vedno kaznujejo stranko, ki ima predsednika v Beli hiši. Obama ponuja boljši predlog zdravstvene reforme od McCaina, Američani pa so naveličani vojne v Iraku. Edina prednost za McCaina je v sedanjih razmerah dejstvo, da je Obama temnopolt, kar pri velikem delu ameriških volivcev sproža zavestne in podzavestne bojazni.
McCainova kampanja se tega dobro zaveda, zato je sprožila negativno ofenzivo z oglasi, ki se sprašujejo: "Kdo je pravzaprav Obama". McCainovi podporniki pa vedno pogosteje na zborovanjih uporabljajo Obamovo srednje ime "Husein". Na tovrstno kampanjo se je odzvala uredniška stran New York Times in jo obsodila kot podžiganje rasne nestrpnosti.
Čeprav Obama odgovarj a na napade z lastno negativno kampanjo, je raziskava nestrankarskega oglaševalskega projekta iz Wisconsina ugotovila, da so bili v preteklem tednu dni vsi McCainovi oglasi negativni, oglasi Obamove kampanje pa negativni le 34-odstotno. Poleg oglasov vlogo napadalke intenzivno igra podpredsedniška kandidatka Sarah Palin, ki na pred novinarji strogo zavarovanih zborovanjih sproža vprašanja o Oba-movem značaju in poznanstvih. Ameriški politični analitiki se strinjajo, da je negativna kampanja ponavadi uspešna, vendar naj bi bilo za McCaina že prepozno.
ZDA • Po anketah vodi Obama
Nadaljujeta negativno kampanjo
Foto: internet
Ameriška predsedniška kandidata John McCain in Ba-rack Obama sta v sredo, dan po televizijskem soočenju v Nashvilleu v državi Tennessee, nadaljevala ostro negativno kampanjo. Dnevna anketa ameriške televizije CNN je v sredo pokazala, da je demokrat Obama povečal prednost pred republikancem McCain-om za 11 odstotkov.
Po tej nacionalni anketi Obama vodi z 52 odstotki proti 41 odstotkom, vendar anketa še ni upoštevala torkovega soočenja, v katerem je po posebnih anketah televizij CNN in CBS zmagal Obama. Oba kandidata se skušata Američanom prikazati kot prava izbira v težkih časih finančne krize, pri čemer je glede na ankete uspešnejši Obama. Demokrat sicer še vedno ni uspel prevzeti odločilne
Američani naj bi Obamo doslej že dodobra spoznali v številnih televizijskih soočenjih in nalepka, da je "terorist" oziroma nekdo, ki nekaj skriva za bregom, ni več uspešna. Tudi zaradi tega, ker ima Obama na voljo dovolj denarja, da na vsak napad odgovori z isto mero. Demokrat je v tednu med 28. septembrom in 4. oktobrom za oglase porabil 17 milijonov dolarjev, McCain pa skupaj z republikansko stranko le 11 milijonov. Obama tudi porablja več od McCa-ina v državah, kjer imata približno enako podporo, kot so Ohio, Pen-silvanija, Florida, Virginija in druge. McCain ga prehiteva le v Iowi in Minnesoti. Oba kandidata sta dan po soočenju nemudoma napadla drug drugega. McCain je v Bethlehemu v Pensilvaniji, kjer je nastopil skupaj s Palinovo, dejal, da ne potrebuje nasveta, kako naj Američanom govori resnico, in
četudi bi ga, potem ga ne bi prosil od politika iz Chicaga. Obama je medtem v Indiani še naprej povezoval McCaina s predsednikom Georgeom Bushem in svaril, da si ZDA ne morejo privoščiti nadaljevanja sedanje gospodarske politike, ki se je izkazala za neuspešno. McCain je obljubljal, da bo do konca prvega mandata uravnotežil zvezni proračun, ki se ubada z rekordnim primanjkljajem 438 milijard dolarjev. To naj bi storil z ukinjanjem odvečne porabe. Obenem pa je poleg dodatnih davčnih olajšav predlagal 300 milijard dolarjev dodatne porabe za odkupovanje tveganih hipotek, da bi s tem pomagal Američanom, ki so zašli v težave. Obama je uvodoma podprl McCainovo zamisel, kasneje pa si premislil in jo kritiziral kot način za pomoč hipotekarnim podjetjem z denarjem davkoplačevalcev. (sta)
Evropa, ZDA, Azija • Kriza se poglablja
Politiki in finančniki skušajo zajeziti posledice krize
Znižanje obrestnih mer najpomembnejših centralnih bank ni pomirilo kapitalskih trgov, vlade držav in vodstva pristojnih ustanov pa si s številnimi ukrepi in pozivi prizadevajo za umiritev razmer na svetovnih finančnih trgih. Globalna kriza, ki bo osrednja tema jesenskega zasedanja IMF in SB v Washingtons pa že vpliva na realno gospodarstvo. Večina azijskih borz je tudi da-
roto: mternet neg	y ^ ^¡^ prgv
tako tečaji delnic na evropskih borzah, čeprav so padci občutno nižji kot v sredo. Na Ljubljanski borzi, ki je danes uveljavila več ukrepov za zagotavljanje delovanja borznega trga v primeru tržnih neravnovesij, pa se je vrednost osrednjega delniškega indeksa SBI 20 v primerjavi s črno sredo, ko je padla za skoraj osem odstotkov, povzpela za 4,56 odstotka.
Umiritev zaskrbljenosti in panike na finančnih trgih je zdaj poglavitna naloga vlad in finančnih institucij. Precej držav je, podobno kot Slovenija, razglasilo zvišana ali celo neomejena jamstva za bančne vloge, kar ima po oceni strokovnjakov pomemben psihološki učinek. Tudi predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet je svetovne finančne trge pozval, naj "se zberejo, saj pretiran pesimizem ni pameten".
Slovenske banke sicer sredino odločitev države, da jamstvo za bančne in hranilniške vloge zviša z 22.000 evrov na neomejeno jamstvo, ocenjujejo kot dobro. V bankah zaenkrat tudi ne opažajo večjih težav komitentov pri odplačevanju posojil.
Generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominique Strauss-Kahn pa je danes znova pozval države EU, naj sodelujejo in se izogibajo enostranskim korakom v boju proti svetovni finančni krizi. "Sodelovanje in usklajevanje pri ukrepanju je cena uspeha," je Strauss-Kahn povedal v Washingtonu na novinarski konferenci pred jesenskim zasedanjem IMF in Svetovne banke (SB), katerega osrednja tema bo prav finančna kriza.
V	vse globljo krizo tone Islandija. Islandska vlada je po bankah Landsban-ki in Glitnir nacionalizirala še največjo bančno skupino v državi, Kaupthing. Belgijska, francoska in luksemburška vlada pa so banki Dexia, ki so ji konec septembra namenile 6,4 milijarde evrov pomoči, zagotovile še državno jamstvo za sredstva, ki si jih bo izposodila na trgu. Poleg tega so na Islandiji zaustavili borzno trgovanje do ponedeljka.
Vodilne centralne banke v Evropi so tudi danes na trg posredovale sveža kratkoročna likvidnostna sredstva. ECB, britanska in švicarska centralna banka so skupno ponudile 120 milijard dolarjev. Na trgu je posredovala tudi japonska centralna banka, ki je skušala s 40 milijoni dolarjev, največjo finančno injekcijo doslej, umiriti razmere.
ECB je v danes objavljenem rednem mesečnem poročilu vnovič izrazila zaskrbljenost zaradi gospodarske negotovosti v območju evra. Bančniki v Frankfurtu so opozorili, da bi se ohlajanje gospodarstva v evrskem območju lahko še okrepilo in morebiti privedlo do vnovičnega znižanja napovedi za gospodarsko rast v območju evra za leto 2009, ki trenutno znaša 1,2 odstotka.
Po mnenju sveta ECB obstaja resno tveganje za "scenarij, po katerem bo nadaljevanje pretresov na finančnih trgih na realno gospodarstvo vplivalo bolj negativno od pričakovanj". Najnovejši podatki namreč potrjujejo, da je gospodarska dejavnost v območju evra vse bolj šibka, saj se zmanjšuje domače povpraševanje ter zaostrujejo pogoji financiranja, umirili, a ne izginili, pa so tudi inflacijski pritiski.
Finančna kriza in ohlajanje gospodarstva vse bolj vplivata tudi na realni sektor. Številna globalna podjetja so že sprejela ukrepe za zajezitev posledic dražjih virov financiranja in zmanjševanja naročil. V ospredju je predvsem avtomobilska industrija, prve učinke pa je zaznati tudi v Sloveniji.
Iz šempetrske Iskre Avtoelektrike, ki po vsem svetu zaposluje 2700 delavcev, so sporočili, da bo zadnje trimesečje zaradi znižanja naročil bistveno poslabšalo poslovanje, predvsem v programu klasičnih električnih motorjev za evropske in ameriške kupce.
V	Gorenju krizo čutijo predvsem na trgih zahodne Evrope, zaradi dobrih prodajnih rezultatov na vzhodnih trgih pa še ni zaznavnih vplivov v celotnem poslovanju družbe.
V	družbi Prevent Global spremljajo zmanjševanje naročil v avtomobilski industriji partner, a njihov največji partner, Volkswagen, za zdaj še ni oklestil proizvodnje. Naročila so zagotovljena do novega leta, zato je pomembno, kaj se bo dogajalo do konca leta, so opozorili. (sta)
Gospodarstvo po svetu
LJUBLJANA/LONDON/TOKIO/WASHINGTON - Znižanje obrestnih mer najpomembnejših centralnih bank ni pomirilo kapitalskih trgov, vlade držav in vodstva pristojnih ustanov pa si s številnimi ukrepi in pozivi prizadevajo za umiritev razmer na svetovnih finančnih trgih. Tečaji delnic na vodilnih evropskih borzah, na azijskih so trgovanje zaključili mešano, so se kljub sredini usklajeni akciji vodilnih centralnih bank v povprečju znižali.
FRANKFURT - Vodilne centralne banke v Evropi so finančnemu sektorju ponudile nove injekcije sredstev za zagotavljanje likvidnosti. Evropska centralna banka (ECB), britanska in švicarska centralna banka so skupno ponudile 120 milijard dolarjev sredstev. HONGKONG/TOKIO/SEUL - Japonska centralna banka je finančnemu trgu zagotovila dodatnih 40 milijonov dolarjev, kar je največja dnevna finančna injekcija od začetka finančne krize. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je japonska centralna banka doslej finančnemu sistemu zagotovila že več kot 249,2 milijarde dolarjev likvidnostnih sredstev.
WASHINGTON - Predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa demokratka Nancy Pelosi je v sredo pozvala k sprejetju novega 150 milijard dolarjev vrednega svežnja za spodbudo gospodarski rasti in premostitev težav Američanov v času finančne krize v obliki vračil davkov državljanom.
WASHINGTON - Generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominique Strauss-Kahn je znova pozval države EU, naj sodelujejo in se izogibajo enostranskim korakom v boju proti svetovni finančni krizi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. PARIZ - Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet je, potem ko so v sredo delnice na ameriški in evropskih borzah kljub usklajenemu delovanju centralnih bank, ki so znižale obrestne mere, spet strmo padle, svetovne finančne trge pozval, "naj se zberejo, saj pretiran pesimizem ni pameten", poročajo tuje tiskovne agencije. REYKJAVIK - Islandska vlada je nacionalizirala tudi banko Kaupthing, največjo bančno ustanovo v državi. Že pred dnevi je podržavila drugo in tretjo največjo banko, Landsbanki in Glitnir. Vlada želi s tem zagotoviti nemoteno komercialno poslovanje bank na Islandiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
BRUSELJ - Belgijska, francoska in luksemburška vlada so znova priskočile na pomoč banki Dexia, ki se je znašla v težavah zaradi finančne krize. Potem ko so ji konec septembra namenile 6,4 milijarde evrov pomoči, bodo po novem zagotovile še državno jamstvo za sredstva, ki si jih bo banka izposodila na trgu. SOFIJA/TALLINN/DUBLIN - Irska, Bolgarija in Estonija so napovedale povečanje državnih jamstev za vloge varčevalcev v bankah, v Grčiji pa so že napovedani predlog za povečanje jamstva predložili v obravnavo domačemu parlamentu, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. WASHINGTON - V ZDA se je v tednu do 4. oktobra zmanjšalo število prijav za podporo pri brezposelnosti za 20.000 na letno prilagojeno raven 478.000, je sporočilo ameriško ministrstvo za delo. Ameriška tiskovna agencija AP pa potrjuje poročanje časnika New York Times, da ministrstvo za finance razmišlja o prevzemu lastniških deležev v bankah.
FRANKFURT - Nemški avtomobilski proizvajalec Daimler bo v prihodnjem letu kljub aktualni svetovni finančni krizi po vsem svetu svoji delovni sili dodal 1000 novih delavcev. Od tega naj bi 500 novih delovnih mest ustvaril v Stuttgartu v Nemčiji, s ciljem pripraviti novo generacijo zaposlenih.
FRANKFURT - Deutsche Bank je najavila nov načrt za rast banke, ki bo osredotočen na zasebne in poslovne stranke, predvideva pa tudi odprtje okrog 400 novih poslovalnic do leta 2012 ter posledično rast števila zaposlenih, poroča ameriška tiskovna agencija AP. SAN FRANCISCO - Ameriški računalniški koncern IBM je v letošnjem tretjem četrtletju ustvaril 25,3 milijarde dolarjev prihodkov od prodaje, kar je za pet odstotkov več kot v enakem obdobju leto prej. Čisti dobiček je povečal za 20 odstotkov na 2,8 milijarde dolarjev, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.
FRANKFURT/WASHINGTON - Vodilne centralne banke so v sredo v usklajeni akciji znižale obrestne mere. Evropska centralna banka (ECB) je ključno obrestno mero za območje evra s 4,25 na 3,75 odstotka, ameriška centralna banka je obrestno mero znižala za 0,5 odstotne točke na 1,5 odstotka. V akciji znižanja obrestnih mer so sodelovale še britanska, kanadska, švicarska in švedska centralna banka, ki so obrestne mere prav tako znižale za 0,5 odstotne točke. Finančnemu sektorju so ponudili nove injekcije sredstev za zagotavljanje likvidnosti. ECB je finančnemu sektorju ponudila 70 milijard dolarjev, 20 milijard dolarjev več kot običajno, britanska in švicarska centralna banka pa znova po 10 milijard dolarjev sredstev za zagotavljanje likvidnosti. WASHINGTON - Mednarodni denarni sklad (IMF) je v polletnem poročilu poudaril, da se Evropa sooča "z izjemnimi finančnimi težavami", ki več držav potiskajo na rob recesije ali celo vanjo. IMF napoveduje, da se bo gospodarska rast v območju evra letos upočasnila na 1,3 odstotka, leta 2009 pa le na 0,2 odstotka. Svetovno gospodarstvo je po ocenah IMF na robu recesije, za katero stoji finančna kriza, ki se najverjetneje ne bo končala do konca leta 2010. IMF je še avgusta napovedoval, da naj bi bila gospodarska rast v območju evra letos 1,7-odstotna, prihodnje leto pa 1,2-odstotna. "Zahodna Evropa se sooča z velikimi šoki, ki slabijo gospodarsko dejavnost, pri čemer so najbolj izpostavljene izjemne finančne težave," poudarja IMF v polletnem poročilu. Po njihovih navedbah se veliko držav "približuje recesiji ali je celo že v njej". Generalni direktor IMF Dominique Strauss-Kahn je v torek za ameriško javno televizijo PBS dejal, da je potrebna predvsem usklajena akcija držav proti trenutni finančni krizi, ki se je iz ZDA razširila po vsem svetu.
DUNAJ - Avstrija bo zagotovila neomejeno jamstvo za bančne vloge fizičnih oseb, je v sredo naznanil avstrijski kancler Alfred Gusenbauer. Jamstvo naj bi po besedah avstrijskega finančnega ministra Wilhelma Moltererja veljalo od 1. oktobra naprej, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA.
STOCKHOLM - Švedski proizvajalec avtomobilov Volvo Cars, ki je v lasti ameriškega avtomobilskega koncerna Ford, namerava ukiniti več kot 3000 delovnih mest na Švedskem in v tujini. Gre za dodatna odpuščanja poleg že pred časom napovedano ukinitvijo 2000 delovnih mest, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. (sta)
Ptuj • Tiskovna konferenca Socialnih demokratov
Novembra tudi pisarna SD
Z rezultati letošnjih državnozborskih volitev smo izredno zadovoljni, je v uvodu konference SD Ptuj, na kateri sta sodelovala tudi Meta Puklavec in mag. Danilo Toplek, povedal Dejan Levanič, novi poslanec iz Ptuja. Zavedajo se, da prevzemajo veliko odgovornost za prihodnost Slovenije, posledično pa tudi za Ptuj in širšo okolico.
Osebno je zelo počaščen, da bo lahko zastopal Ptuj v novi sestavi državnega zbora, kjer bo kot prioriteto zastavil predvsem povezovanje lokalne politike z nacionalno politiko in podpiral tiste nacionalne projekte, ki bodo Ptuju in okolici prinašali skladnejši razvoj, je povedal Levanič. Novi ptujski poslanec želi delovati v imenu vseh. Sestal se je že s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom, govorili so o prioritetah, na katerih želijo delovati, kako povezati lokalno in nacionalno politiko. Po sklicu državnega zbora se bo začelo tudi imenovanje v odbore in komisije državnega zbora. V kratkem se bo sestal tudi z županom občine Hajdina Radoslavom Simo-ničem, obema poslancema SDS Brankom Mariničem in Francem Pukšičem ter z vsemi župani v 9. in 11. volilnem okraju. V novembru bodo v MO Ptuj odprli tudi poslansko pisarno.
V 9. okraju je kandidirala Meta Puklavec. »V vseh pogovorih z volivci smo poudarjali, da je skrb za razvoj podeželja, skrb za uveljavljanje ženskega principa v politiki in skrb za izobraževanje tisto, na čemer bomo gradili,« je dejala. Ne glede na to, da so volitve že mimo, ta področja ostajajo prioriteta. Še do konca leta
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Danilo Toplek, Dejan Levanič in Meta Puklavec predstavili analizo letošnjih državnozborskih volitev.
bo SD Ptuj organizirala širše posvetovanje o vplivu ženskega principa na delovanje slovenske politike. Bilanca izvoljenih poslank v državnem zboru ne more biti v čast in ponos. Na tem področju bo potrebno še veliko narediti.«
Naš osnovni cilj je bil, da SD na Ptuju dobi poslanca, to je bilo mogoče doseči z usklajenim delovanjem vseh kandidatov v 9., 10. in 11. vo-
lilnem okraju. »Dosegli smo natanko to, kar smo si želeli, kar smo načrtovali, tega tudi nismo načrtovali le zadnja dva meseca. Rezultati nam dajejo spodbudo in upanje za naslednje. Hoteli priznati ali ne, tudi Slovenija ne bo mogla biti nek izoliran otoček od vsega ekonomskega dogajanja, ki smo mu priča danes. Za bančnim in finančnim sektorjem bo kmalu na vrsti
realni sektor, nekateri to v slovenski industriji že krepko občutimo. Potrebno bo delati v danih razmerah, se prilagajati in najti neke najboljše poti, kako to obdobje preživeti. Jaz sem optimist, prepričan sem, da je dovolj znanja, izkušenj, predvsem pa dobre volje pri vseh ljudeh, ki bodo prevzeli vajeti države,« pa je povedal mag. Danilo Toplek.
MG
Ormož • Bilo je nekaj predvolilnega nagajanja
Delovali bodo povezovalno
Ob koncu volilne kampanje in volitev v državni zbor so na zadnji seji okrajnega volilnega štaba SDS odločili, da predstavijo rezultate in opažanja na tiskovni konferenci.
Predsednik občinskega odbora Branko Šumenjak je povedal, da je bila volilna kampanja letos bolj ostra, agresiv-
na in na nekaterih področjih umazana, mislil je predvsem na trganje in prelepljenje plakatov. V SDS so bili tudi
presenečeni, da kljub slabemu finančnemu stanju Radia Prlek tam niso uspeli dobiti moderatorja za osrednjo
Mag. Boštjan Štefančič, Branko Šumenjak in mag. Bojan Šinko so spregovorili o minulih volitvah in načrtih SDS v prihodnje.
okrajno volilno predstavitev. Razočarani so tudi, ker ni bilo običajnega soočenja kandidatov, niti pravili informacij o volitvah na Kabelski televiziji Ormož. Tudi termini za promocijske spote so bili po njihovem mnenju nekorektno razdeljeni. Med samimi soočenji kandidatov na Radiu Prlek so se vrteli Trofeni-kovi spoti, njim pa ta termin naj ne bi bil ponujen. V času predčasnih volitev je imel SDS pred občinsko zgradbo stojnico, pri tem so jih poskušali ovirati. Bil je tudi mnenja, da volilni odbori niso bili imenovani v skladu z zakonodajo, SDS naj bi pripadala po dva predstavnika, imeli pa so po večini le enega. S strani političnih konkurentov se je problematiziralo članstvo sorodnikov kandidata Štefanči-ča v volilnih odborih, zato so jih umaknili, čeprav to ni bilo v nasprotju z zakonom. Med ljudmi so zaznali tudi odpor,
Pa brez zamere
Tajkuni v krizi
Zakaj je Janez slabe volje
Voditelj naroda Janez ima te dni kar nekaj razlogov, da svoje jasno in bleščeče čelo mršči bolj, kot je to v navadi. Najprej mu gube povzroča dejstvo, da bo položaj voditelja naroda formalno kaj kmalu izgubil (pozor! Samo formalno, saj mu njegove zgodovinske višje določenosti ne morejo vzeti neke bedne demokratične volitve in tako še vedno ostaja voditelj naroda). A nič manj kot to mora Janeza jeziti podatek, da so mu "ukradli" še eno stvar - skoraj nihče se namreč ne ukvarja več s tajkuni. Skoraj nihče več ne govori o tej temi, nihče ne opreza, ali je morda za vogalom kak tajkun; ljudstvo z vilami v rokah ne zahteva, da se tajkuni (kdorkoli naj bi to že bil) vržejo na grmado. Tajkunov kot da več ni; kot da so se potuhnili v ilegalo, ali še bolje, kot da so na njih vsi pozabili. Kot da ljudstvu za tajkune ni več mar.
Torej, kdo je tisti, zaradi katerega je Janez jezen na (skoraj) ves svet? Kaj se je zgodilo, da skoraj nikogar več ne zanimajo tajkuni, ti sveti Janezovi sovražniki? Kaj se je zgodilo, da ljudstvo bolj kot o tajkunih razmišlja o nečem drugem, kar se mu zdi za njegovo dobrobit pomembneje (in da, seveda! Janezu tudi ne gre v glavo, kako je ljudstvo tako predrzno, da lahko kar takoj pozabi na tajkune in se začne ukvarjati z nečim drugim; z nečim, kar ni Janezov izum!). Torej, kaj je to, o čemer razmišlja ljudstvo, to, kar je najbolj aktualno - to, kar je Janezu ukradlo šov?
Morda ste uganili - kapitalistična kriza. In ker je kapitalizem naš svet, je to svetovna kapitalistična kriza. Ali kar svetovna kriza kot celota. Svetovna kriza je iz prvih strani časopisja ter udarnih televizijskih in radijskih terminov izrinila tajkune. Če ste nagnjeni k stavam in igram na srečo, potem imate sedaj priložnost, da najdete koga, ki vam bo omogočil vplačilo stave glede tega, katera novica bo največkrat omenjena kot prva na vseh poročilih. Da, svetovna kriza. Svetovna kriza gor, svetovna kriza dol, svetovna kriza za vogalom, svetovna kriza v naših želodcih in v glavah. Svetovna kriza je tajkune ne zgolj zasenčila, ampak poslala milijone svetlobnih let stran od zavesti ljudstva pod Alpami. Da, nov hit je postala svetovna kriza. Omenjati tajkune je "ne več ful kul" in tisti, ki morda poreče eno ali dve na temo tajkunov, je s strani ostalih obravnavan kot nekdo, ki "je malo za časom".
Janeza torej popolnoma razumemo, ko kuha mulo glede svetovne krize, s katero se kot še vedno formalni vodja naroda za povrh vsega mora še aktivno spopadati, o njej govoriti in pisati (pa toliko raje bi pisal ter govoril o tajkunih, namesto o tej butasti svetovni krizi!). Tudi nam to, da se toliko govori o tej krizi, ni niti najmanj všeč. A ne zaradi tega, ker to tajkune dela za obrobno in nepomembno temo - tudi tajkunska gonja nam ni bila niti najmanj všeč -, ampak zato, ker je ponavljanje, da je svet v krizi in z njim hočeš nočeš tudi mi, preprosto zelo nadležno. Vsak dan ena in ista pesem. In veste kaj? Ta papagajščina o svetovni krizi zagotovo ne pripomore nič k njeni rešitvi - narobe, z nenehnim lajnanjem o krizi postajajo ljudje še bolj panični in s svojimi denarnimi vlogami ravnajo takisto panično, s tem pa krizo še poglabljajo. Saj ne, da bi hoteli reči, da krize ni - seveda je. A začnimo se na racionalen način ukvarjati z njo in jo reševati, ne pa ves čas samo flancati o tem, kako kriza je in kako velika je. Manj govoriti, več delati in reševati. Govorjenje krize ne bo rešilo.
Manj govorjenja o svetovni krizi pa bo razjasnilo tudi Janezovo čelo, saj bodo tako tajkuni morda spet postali popularni. In bo volk si in koza cela. Menda.
Gregor Alič
da se v odbore imenuje ljudi iz drugih krajev, kar tudi ni v nasprotju z zakonom.
V ormoški SDS so zelo zadovoljni, ker so presegli državni nivo. Za izvolitev mag. Štefančiča v državni zbor bi bilo potrebnih 251 glasov več, kot jih je prejel, saj je bil prag za izvolitev v tem okraju zelo visok. Prepričani so, da ta rezultat ni limit, da se ga da še popraviti in za to se bodo trudili tudi v bodoče. V primerjavi s političnimi konkurenti so dosegli opazno najboljši rezultat, saj je razlika med njihovim kandidatom in pred drugim skoraj dvakrat večja. »Žal je tak volilni sistem, da število glasov ni pomembno, ampak je postal poslanec Vili Trofenik, ki je imel slabo po-
lovico glasov našega kandidata.« V SDS upajo na spremembo volilnega sistema, ker je takšen, kot je, nerealen. Če bi glasovali po večinskem sistemu, bi v naši enoti SDS od 11 dobili 9 poslancev.
Kot je povedal Branko Šu-menjak, se SDS počuti kot najmočnejša politična opcija 2. okraja 8. volilne enote. Njihov namen je delovati povezovalno, navezati sodelovanje z drugimi, najprej s koalicijskim partnerjem N.Si. Poudarili pa so tudi, da ne mislijo biti v podrejenem položaju, saj je iz rezultata, ki so ga dosegli, jasno, da želijo biti enakovreden partner, če ne že malo nad partnerji, kot je povedal Branko Šumenjak. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Ptuj • Milan Čuček, novi predsednik Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo
Kljub bolezni dejavno
Na knjižni polici
in polno življenje
Ptujski klub bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo je bil 28. februarja letos star pet let. V začetku je imel 14 članov. V šestem letu delovanja ima okrog 130 članov, vodi ga Milan Čuček, ki je pred štirimi meseci postal tudi predsednik Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije, kar je brez dvoma tudi veliko priznanje delovanju ptujskega kluba.
Število klubov, ki združujejo bolnike po možganski kapi, je v zadnjem času močno poraslo, približuje se že številki dvajset, vseh članov pa je 1700. Ptujski klub ima sedež v Termah Ptuj. V apart-majski hiši Term Ptuj se člani srečujejo vsak četrti četrtek v mesecu ob 16. uri, ponavadi jih pride od 35 do 45. Dobra udeležba je najboljši možni pokazatelj, da je klub s svojimi dejavnostmi sprejet.
Kot pravi Milan Čuček, dajejo v delovanju društva glavni poudarek lajšanju bolečin in posledic po kapi, tumorjih in možganskih krvavitvah. Vsako leto na novo v Sloveniji zboli okrog štiri tisoč ljudi. Možganske bolezni ali cere-brovaskularne bolezni, med katerimi je tudi možganska kap, so najpogostejše bolezni med vsemi nevrološkimi obolenji v odrasli dobi. Zaradi svoje pogostosti, visoke smrtnosti in posledično zaradi invalidnosti predstavljajo velik zdravstveni in socialni problem. Posledice po možganski kapi so raznolike, v 70-odstotkih trajne. Bolečina po možganski kapi je pogosta, čeprav je ni mogoče v celoti odpraviti, pa jo je mogoče pomembno ublažiti.
V ptujskem klubu pripravljajo številna zdravstvena in druga predavanja, posebna strokovna predavanja, različne delavnice, ki zadevajo preventivne projekte za ohranjanje zdravja, ki jih izvajata Stanko Tominc, dr. med., spec. fiziater, in Jelka Voda, dipl. med. sestra, izredno bogato pa je tudi družabno življenje kluba. Pripravljajo izlete, srečanja z drugimi klubi, strokovne ekskurzije in oglede, piknike, športne igre, letos so jih pripravili pri Lovskem domu v Hajdini, razne zabave in novoletna srečanja. Med redne dejavnosti kluba sodijo tudi fizioterapevtske storitve v Termah Ptuj, skupinska hidroterapija, ki poteka pod vodstvom hidrotera-pevtke. Prvič so jih organizirali že v jeseni leta 2003. Od tega leta pa sodelujejo tudi v posebnem socialnem programu Veriga oskrbe in druženja in Samopomoč na domu. Predsednik Milan Čuček je povedal, da skušajo dejavnost kluba organizirati tako, da bi lahko čim bolj učinkovito pomagali posameznim članom pri premagovanju zdravstvenih in drugih težav, s katerimi se vsakodnevno spopadajo. K sodelovanju bodo tako pritegnili tudi logopeda, da bi po-
Foto: Črtomir Goznik
Milan Čuček, predsednik Kluba bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Ptuj, je pred štirimi meseci postal tudi predsednik Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije.
magali vsem tistim, ki imajo težave z govorom. Pomembno je, da delo kluba izhaja iz potreb njegovih članov.
Združenje bolnikov s ce-rebrovaskularno boleznijo Slovenije je humanitarna organizacija, delovati je začelo kot Društvo s cerebrovasku-larno boleznijo. Pobudniki za njegovo ustanovitev so bili bolniki, ki so bili v letu 1996 na rehabilitaciji v takratnem Univerzitetnem zavodu za rehabilitacijo. Spraševali so se, kaj bo z njimi, ko bo rehabilitacija končana in se bodo vrnili domov, kjer bodo prepuščeni sami sebi, daleč stran od strokovne pomoči.
Po ustanovitvi prvih klubov po Sloveniji se je društvo preimenovalo v združenje. Veliko koristnih informacij bolniki po možganski kapi dobijo tudi iz glasila Kapnik, ki ga izdaja združenje. Lani je minilo deset let, odkar je Združenje bolnikov s cerebrovaskular-no boleznijo Slovenije izdalo knjigo o možganski kapi. Ker je pošla, so natisnili novo, z nekaterimi dopolnitvami in novimi spoznanji. Zajema znanja o možganski kapi in njenih posledicah, načinih zdravljenja in rehabilitaciji ter opozarja na to, da je lahko življenje kljub bolezni in njenim posledicam dragoce-
no in bogato. Kot poudarja novi predsednik Združenja bolnikov s cerebrovaskular-no boleznijo Slovenije Milan Čuček, je zelo pomembno, da se ljudje s podobno izkušnjo medsebojno družijo in spodbujajo, s tem se učijo živeti z boleznijo in ob njej. Z opozarjanjem na posebne potrebe ljudi, ki so utrpeli možgansko kap, želijo doseči, da bi bili le-ti deležni ustrezne in pravočasne pomoči, osnovne in obnovitvene rehabilitacije ter da bi bilo v njihovem okolju čim manj ovir, ki bi jim preprečevale dejavno in polno vključitev med druge ljudi. Cilj združenja pa je tudi spodbujanje preventivnih programov za preprečevanje nastanka možganske kapi, ki vključujejo opozarjanje na dejavnike tveganja, opozorilne znake in varovalna vedenja ter promoviranje zdravega načina življenja. Kajenje podvoji tveganje za možgansko kap, visok krvni tlak poveča tveganje štiri- do šestkrat, visoka raven holesterola povzroči zoženje arterij, kar prav tako poveča tveganje za možgansko kap, dejavniki tveganja so tudi sladkorna bolezen, debelost, starost, družinska anamneza. Raziskave so pokazale, da je mogoče zmanjšati nevarnost možganske kapi s preprostimi spremembami življenjskega sloga.
MG
Ptuj • Začetek jesenske Kulturne arene
Pesmi v torek
Z literarnim večerom, ki so ga poimenovali Pesmi v torek, se je prejšnji teden pričela jesenska Kulturna arena.
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Zveza kultur-
nih društev Ptuj sta jesensko Kulturno areno pričela z ve-
Foto:Dženana Bečirovič
Jesenska Kulturna arena se je začela s poezijo.
čerom poezije. V Stari steklarski delavnici so se ljubiteljem literature predstavili David Bedrač, Ana Porenta, Sonja Votolen, Tatjana Pregl Kobe, Vladimira Rejc in Ivan Dob-nik. Vsi avtorji so na kratko predstavili svoje literarno ustvarjanje, prebrali tri pesmi, odgovarjali pa so tudi na vprašanja prisotnih. Ob tej priložnosti je Ptujčan David Bedrač prebral tri pesmi iz nove pesniške zbirke Pesniška hiša, ki je izšla junija letos. Gre za peto knjigo mladega literarnega ustvarjalca in prvo za otroke.
Dženana Bečirovič
Khaled Hosseini Tisoč veličastnih sonc
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2008
Tek za zmajem (2006) je bil prvenec pisatelja Khalida Hos-seinija, ki je otroštvo preživel v Afganistanu, politično zatočišče pa si je družina poiskala v ZDA. Afganistan je v prvencu prikazal skozi fantovske oči, tokrat pa postavlja v ospredje romana pretresljivo usodo dveh žensk različnih generacij.
Beseda harami pomeni pankrt. Marjam je uganila, da beseda pomeni nekaj grdega, nagnusnega. Njen edini greh je bil, da je prišla na svet. Džalil jo je klical moja rožica. Bil je eden najbogatejših mož, imel je tri žene in devet otrok, in očeta je morala deliti z drugimi. Džalila je kovala v zvezde, za njegove žene je bila plevel. Marjam se je morala opravičevati zaradi načina, kako je prišla na svet. Ženske se morajo naučiti ene same stvari - potrpeti. Afganistan ni več monarhija, postal je republika. Marjam si želi, je prepričana, da jo bo očka odpeljal v hišo v Herat, kjer živi. Koran govori resnico, za vsako preizkušnjo ali bolečino ima Bog svoje razloge. Nana je izbrala vejo vrbe žaluj-ke, govorila je resnico, Marjam ni sodila v Herat. Snubca so imeli za njo, ni jih imel več kot petinštirideset, tre-bušast, visok, dišeč po kolonjski vodi, ona petnajst let. Ni se hotela omožiti, vedela pa je, da ne more ostati v breme družini. Potem sta bila mož in žena. Pristala je v neznanem mestu, s hrepenjenjem po Nani in starem življenju. Še nikdar v življenju se ni počutila tako samo. Od koder prihaja njen mož čevljar, tam sme samo mož videti obraz svoje žene, sicer teče kri. Marjam še nikoli v življenju ni nosila burke. Burka je bila kot okno, skozi katerega vidiš ven, noter pa ne. Prvič je jedla sladoled. Moderne Afganistanke so se sprehajale naličene in razoglave pred neznanci. Prvič v petnajstih letih je izkusila sladkost pripadnosti skupnosti. Če bo deklica, bo lahko ona izbrala njeno ime. Žalovala je za dojenčkom, za otrokom, ki jo je nekaj časa navdihoval. Nič več ji ni kupoval sladkarij, postal je vse bolj osoren. Bilo jo je strah, bala se je njegovega muhastega razpoloženja. Prišli so komunisti, obdobje aristokracije in nepotizma je bilo končano. Učiteljica je zatrjevala, da je Sovjetska zveza poleg Afganistana najboljša država na svetu. Prijazna je do delavcev in ljudje so enakopravni. Družba nima uspeha, če so ženske neizobražene. Trenutno so za ženske dobri časi, lahko študirajo. Moški, ki so živeli po starih plemenskih zakonih, so se uprli odredbam o ženskih svoboščinah in dvigu najnižje starosti za poroko pri dekletih. Sovjetska zveza je presenetljivo hitro razpadala. Dnevi brezskrbnega pohajkovanja s Tari-kom po ulicah so minili. Afganistan se je preimenoval v Islamsko državo Afganistan. To je njihova čudovita, ljubljena dežela ukradenih možnosti in strtih upanj! Če svojo skrivnost zaupaš vetru, ga ne krivi, če bo povedal drevesom, je dejal Khalil Gibran. Ko do zob oboroženi mudžahidi niso imeli več skupnega sovražnika, so se obrnili drug proti drugemu. Paštuni so vlamljali v ha-zarske domove in pobijali celotne družine, Hazari pa so jim vračali, da so pobijali vse, kar leze in gre. Giti je pred domom raznesla zablodela granata. Skoraj vsi so pripravili kovčke in odpotovali. Lajla je bila besna, ker jo je Tarik zapustil. Rašid jo je našel in izkopal izpod ruševin. Preveč mladih Afganistancev je umrlo. Lajla se je z žalostjo spominjala neskončnega modrega neba svojega otroštva, kamorkoli se je tisto zimo obrnila, se je znašla pred zidom žalosti. Vsak spomin na Tarika je bil nevaren, na pustem, jalovem polju ni bilo prostora za tožbe in želje, za sanje in razočaranja. Potem so prišli Talibi in zapovedali: vsi moški morajo nositi brado, vsi fantje muslimanska oblačila, petje je prepovedano, plesanje je prepovedano in pisanje knjig, gledanje filmov, ženske ne smejo zapuščati hiš, sicer bodo tepene, na ulicah morajo nositi burko. Očesni stik z moškimi je prepovedan. Barvanje nohtov je prepovedano, kazen je odsekan prst, kazen za prešuštvo je smrt s kamenjanjem. Rašid je z navdušenjem pripovedoval, kako so ljudem sekali ude na stadionu, jih prebičali ali obesili. Ko se življenje obrne na glavo, je neverjetno, koliko udarcev lahko prenese človeško telo.
Vsaka afganistanska zgodba je zaznamovana s smrtjo, izgubo ali nepredstavljivo bolečino. Ustvarili si bodo novo življenje, nekje, kjer je veliko dreves. Morda bo ponovno upanje, ko bodo nehale padati bombe. Pesem o Kabulu pravi: »Nepreštevne so lune, ki migetajo na strehah Kabula, in tisoč veličastnih sonc, skritih za mestnimi zidovi.«
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Olimpija ima »daljšo klop«
Stran 12
Rokomet
Velika Nedelja brez težav do nove zmage
Stran 12
Strelstvo
Spremembe razburkale drugoligaško konkurenco Stran 13
Nogomet
Dosegli tri, a prejeli kar štiri zadetke
Stran 13
Nogomet
Dve minuti dovolj za nove sanje
Stran 15
Tenis
Nina zadržala 1. mesto na lestvici TZS
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupane, Miha Šoštarič, Peter Golob, Zmago Šalamun, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Stanko Kozel.
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, zaostala tekma 8. kroga
Zadržali razliko pred Primorjem
Primorje - Labod Drava 0:0
Primorje: Baloh, Ostojič, Krstič, Da Silva, Teinovic, Selimi, Džuzdanovič (od 77. Vidic), Cvi-janovič, Škerjanc (od 65. Kalin), Šaranovic (od 60. Kosmač), Pa-nikvar. Trener: Pavel Pinni.
Labod Drava: Murko, Fili-povič, Andelkovič, Semler (od 84. Grbec), Kelenc, Bošnjak, Fernandez, Drevenšek, Bakovic (od 70. Radetič), Horvat, Ogu (od 90. Prejac). Trener: Ljubinko Drulovič.
Rumena kartona: Cvijano-vič; Kelenc.
Po visokem porazu Drave na domačem igrišču v pravem štajerskem derbiju proti Mariboru, pred številnimi gledalci in pred TV-kamerami, so nogometaši ptujske Drave v nedeljo odigrali preloženo srečanje 8. kroga v Ajdovščini proti domačemu Primorju. Takrat je namreč pihala premočna burja in je preprečila srečanje. Tokrat je bilo vreme ugodno za prvenstveno srečanje, ki si ga je ogledalo veliko manj gledalcev od pričakovanega; ponavadi je bilo po uspehu slovenske nogometne reprezentance na tribunah prvenstvenih srečanj
večje število gledalcev. Ptujča-ni so nastopili brez kaznovanih Haliloviča in Ziliča, ki sta ju zamenjala Horvat in Bošnjak, namesto Grižoniča in Kronavetra pa sta od prve minute nastopila Kelenc in Dakovič. Domačini so nastopili brez kaznovanega Mlakarja.
Uvodni del srečanja je pripadel gostom iz Ptuja, ki so v Ajdovščino odšli z namenom, da popravijo vtis po (pre)viso-kem porazu proti Mariboru. To jim je na koncu uspelo, saj so odnesli točko iz vroče Ajdovščine. Škoda, da Ogu ni takoj na začetku srečanja zadel v polno,
Nogomet • Na Ptuju predsednik UEFA
Platiniju pečat mesta Ptuj
V petek je na ptujskem Mestnem stadionu potekala kvalifi-
kacijska tekma reprezentanc U-19 med Slovenijo in Norveško,
tekma pa je bila poleg samega tekmovalnega naboja zanimiva
Foto: Črtomir Goznik
Župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan je v spremstvu predsednika MNZ Ptuj mag. Stanka Glažarja predsedniku UEFA Michelu Platiniju predal pečat mesta Ptuj.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Zaostalo srečanje 8. kroga: Primorje - Labod Drava 0:0.
1.	MARIBOR
2.	MAFTA
3.	DOMŽALE
4.	MIK CM CELJE
5.	LABOD DRAVA
6.	RUDAR VELENJE
7.	INTERBLOCK
8.	HIT GORICA
9.	PRIMORJE
10.	LUKA KOPER
12 12 12 12 12 12 12 12 12 12
29:18 14:11 18:13 15:12 14:16 16:15 17:17 16:23 16:19 11:22
25 23 19 17 17 15 15 13 11 9
Foto: Črtomir Goznik
Miljenko Bošnjak (Labod Drava, modri dres) je po dolgem času spet zaigral v začetni enajsterici in si s soigralci priboril točko v Ajdovščini.
ko je bil v ugodnem položaju. Še enkrat je nigerijski nogometaš zelo resno zapretil v nadaljevanju, vendar je njegov strel končal v prečniku. V 27. minuti je poizkusil s strelom tudi Dre-venšek, ciljal pa je nekoliko previsoko. Najlepšo priložnost na tekmi pa je na začetku tri-
desete minute zamudil Semler, ki mu je Dakovič podal žogo na rob petmetrskega vratarjevega prostora, vendar je njegov strel končal mimo desnega vratni-ka. Zadnjih nekaj minut prvega polčasa je pripadlo ajdovskim nogometašem, ki pa niso resneje ogrozili vratarja Murka.
Nadaljevanje srečanja je ponudilo drugo podobo: sledili so si napadi nogometašev Pri-morja, ki so imeli nekaj zrelih priložnosti, vendar jih niso izkoristili. Pojavlja se lahko vprašanje, zakaj so Ptujčani v
drugem polčasu igrali nekoliko bolj obrambno igro, saj jim je v prvem polčasu igra dobro tekla, šepala je le realizacija. Dve priložnosti za domače je v tem delu zamudil Šaranovič, strel Krstiča pa je vratar Murko ubranil. Po dveh porazih, v Celju in na Ptuju z Mariborom, je ta točka precej dragocena, saj bo igralcem Laboda Drave vlila dobršno mero optimizma pred petkovim srečanjem v Novi Gorici.
Danilo Klajnšek
Mladen Dabanovič, športni direktor Laboda Drave: »Mislim, da je točka realna, saj je po mojem mnenju prvi del igre pripadel nam, drugi pa domačinom.«
Ivan Filipovič, igralec Laboda Drave: »Po sobotnem šoku proti Mariboru smo se pobrali in osvojili pomembno točko. Škoda, da smo v prvem polčasu zapravili svoje priložnosti, ki so bile konkretnejše od tistih, ki so si jih priigrali domačini, in da nismo odnesli vseh treh točk iz Ajdovščine.«
vsaj še zaradi dveh stvari.
Prva je ta, da je tekmo prvič v zgodovini sodilo kar šest sodnikov! Poleg dosedanjih običajnih štirih (glavni, dva stranska in četrti sodnik) sta bila zraven še dva, ki sta se gibala v kazenskem prostoru obeh tekmecev. Tako sta opazovala in opozarjala zgolj na dogodke, ki so vezani na dogajanje v šestnajst-metrskem prostoru, še posebej sta bila osredotočena na morebitne enajstmetrovke in na to, ali je žoga s celim obsegom res prešla gol črto.
Druga pomembna stvar je bila ta, da si je ta sodniški eksperiment v živo ogledal sam predsednik evropske nogometne organizacije, nekdanji sloviti nogometaš Michel Platini. Francoz se je na Ptuju zadržal nekaj dni. Med polčasom tekme Slovenija - Norveška mu je župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan v spremstvu predsednika MNZ Ptuj mag. Stanka Glažarja predal pe-
Foto: Črtomir Goznik
Prvič v zgodovini je pravico na nogometni tekmi delilo šest sodnikov.
čat Ptuja z likom sv. Jurija. Dr. Čelan je ob tem poudaril, da mu je v veliko čast na Ptuju pozdraviti tako eminentno osebo in igralca, ki je s svojimi predstavami na igriščih povsod po
Poraz in zmaga
Slovenski nogometaši so v petek izgubili prvo tekmo kvalifikacijskega turnirja na domačih tleh proti Norveški (2:4), že v nedeljo pa so slavili proti Slovaški (2:0). Poleg omenjenih je v skupini še Armenija.
svetu očaral milijone nogometnih navdušencev. Obenem se je predsedniku UEFA zahvalil za pomoč pri izgradnji igrišča z umetno travo in za pomoč pri uresničevanju projekta reflektorji na Mestnem stadionu. Mag. Stanko Glažar je dodal, da je to obenem eden od vrhuncev praznovanja ob 30-letnici delovanja MNZ Ptuj, s predsednikom UEFA pa si tudi v bodoče želi takšnega zglednega sodelovanja, kakršno je bilo do sedaj.
JM
Rokomet • 1. slovenska rokometna liga (m, ž), 4. krog
Olimpija ima »daljšo klop«
l H

k
% s J M


Foto: Črtomir Goznikl
Nastja Prapotnik (ZRK Mercator Tenzor Ptuj, rdeči dres, št. 5) je proti Olimpiji dosegla 5 zadetkov.
Rokomet • 1. B SRL - moški
Še četrta ničla
1. A SRL (ž): Mercator Tenzor Ptuj - Olimpija 23:31 (13:14)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Pikl, Gregorec, Mateša 1, Majcen, Koro-taj, Prapotnik 5, Ciora 3, Frešer 6, Ozmec 1, Bolcar, Erhatič, Brumen 6 (3), Levstik, Raškovič 2. Trener: Nikola Bistrovič.
OLIMPIJA: Gros 10 (4), Čulibrk, Mitruševska 3, Jeriček 4, Čerenjak 7, Kogovšek, Naglič, Zec, Gojkovič 1, Ivanc, Puš, Skutnik 4, Šon. Trener: Robert Beguš.
SEDEMMETROVKE: Mercator Tenzor Ptuj 3 (3), Olimpija 4 (7)
IZKLJUČITVE: Mercator Tenzor Ptuj 4, Olimpija 10 minut.
Ptujske rokometašice so izgubile še drugi derbi v letošnjem prvenstvu, tokrat je bila od njih boljša ljubljanska Olim-pija, ki je na Ptuj pripotovala brez reprezentančne vratarke in bivše kapetanke Ptujčank Miše Marinček, ki se je poškodovala na petkovem treningu. Na drugi strani je imel trener domačih še večje težave s sestavo moštva, saj sta bili lažje poškodovani Anja Frešer in Vanja Raškovič, viroza pa je napadla Stelo Mateša. Na tekmi so sicer nastopile vse tri, vendar niso mogle prispevati običajnega deleža v igri.
Domačinke so v prvem polčasu nudile dostojni odpor favoriziranim Ljubljančankam, vendar so popustile v zadnjih trenutkih prvega polčasa, ko so gostje dvakrat zadele in si priigrale minimalno prednost.
V nadaljevanju srečanja se je tekma prelomila v 35. minuti, ko je bila izključena Frešerjeva, gostje pa so pobegnile na pet točk prednosti (13:18), s tem pa je bilo vprašanje zmagovalca praktično rešeno. V 47. minuti so Ptujčanke zmanjšale vodstvo na 20:24, nato pa spet naredile nekaj zaporednih napak, kar so izkoristile gostje in pokazale, zakaj so letos vodilno moštvo v 1. SRL in ene največjih kandidatk za finalni obračun z do tega leta nedotakljivim Krimom. Po izgubi drugega derbija na domačem parketu pa bodo morale varovanke trenerja Bistroviča v nadaljevanju prvenstva prikazati igro z manj
Nikola Bistrovič, trener Mercatorja Tenzorja Ptuj: »Ob
vsem, kar se nam je zgodilo, bi moral biti zadovoljen s prikazanim. Na žalost so porazi sestavni del športa. Tokrat je bila Olimpija boljša, ima daljšo klop, kar je na koncu prišlo v celoti do izraza.«
1. A SRL - ženske
REZULTATI 5. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Olimpija 23:31 (13:14), Sava Kranj - Velenje 42:27 (19:14), Celeia Žalec - Evro Casino Kočevje 26 :22 (14:11), Zagorje Istrabenz Gorenje - Brežice 29:25 (11:14), Celjske mesnine - Krka 36:27 (19:9), Škofja Loka KSI - Piran Vrtovi Istre 32:27 (18:10).
1.	OLIMPIJA	5	5	0 0	10
2.	CELEIA ŽALEC	5	4	0 1	8
3.	CELJSKE MESNINE	5	4	0 1	8
4.	KRKA	5	3	0 2	6
5.	ZAGORJE I. GORENJE	5	3	0 2	6
6.	KOČEVJE EVRO CASINO 5	2	0 3	4
7.	MERC. TENZOR PTUJ	5	2	0 3	4
8.	SAVA KRANJ	5	2	0 3	4
9.	BREŽICE	5	2	0 3	4
10.	ŠKOFJA LOKA KSI 5 10 4 2
11.	VELENJE	5 10 4 2
12.	PIRAN VRTOVI ISTRE 5 10 4 2
napakami, saj kvaliteta ne bi smela biti sporna, predvsem takrat, ko igrajo v kompletni sestavi in brez poškodb.
Milan Zupanc
1. A SRL (m): Ormoških 22 minut odpora Velenjčanom: Gorenje - Jeruzalem 34:24 (18:11)
Gorenje: Gajič (14 obramb), Skok (4 obrambe - 1 x 7 m); Dobelšek 3, Kavaš 5, Medved 1, M. Bezjak 2, Oštir 1, Gromyko 3, Sovič 2, Sirk, Mlakar 4, Rnič 5, Štefanič 1, Golčar 3, Čupič 4 (2). Trener: Ivica Obrvan.
Jeruzalem: Cvetko (4 obrambe - 1 x 7 m), G. Čudič (6 obramb), Belec (4 obrambe - 1 x 7 m); Korpar, Krabo-nja, Melnjak 1, Bogadi 1, R. Bezjak, Radujkovic, B. Čudič 7 (1), Ivanuša, Sok 5 (3), Hebar, Žuran 8, Korez 1, Jo-vanovič 1. Trener: Saša Prapotnik
Sedemmetrovke: Gorenje 5/3; Jeruzalem 5/4.
Izključitve: Gorenje 8; Jeruzalem 10 minut.
Igralec tekme: Ivan Gajič (Gorenje Velenje)
Na gostovanjih Jeruzalema v Velenju nič novega - poraz! Le 22 minut, do rezultata 12 :11, so se gostje upirali nikoli slabšemu Gorenju, ki je povrh vsega nastopilo brez prvega moža Adnana Harmandica. Od 22. do 32. minute Ormožani niso dosegli gola, Velenjčani pa kar osem, 19:11. Zmagovalec je bil tako hitro odločen, saj se vinarjem na več kot 5 zadetkov zaostanka ni uspelo
1. A SRL - moški
REZULTATI 5. KROGA: Gorenje - Jeruzalem Ormož 34:24 (18:11), Slovan - Cimos Koper 27:27 (9:16), Prevent - Celje Pivovarna Laško 29 :20 (12:10), Krka - Rudar EVJ 26:24 (13:13), Ribnica Riko hiše - Merkur 26:24 (13:10). V tem krogu je bila prosta ekipa Trimo Trebnje.
1.	CIMOS KOPER	5 4	10	9
2.	CELJE PIVO. LAŠKO	5 4	0 1	8
3.	PREVENT	5 3	2	0	8
4.	GORENJE	5 4	0 1	8
5.	RIBNICA RIKO HIŠE	5 3	0 2	6
6.	SLOVAN	5 2	1 2	5
7.	KRKA	5 2	0 3	4
8.	MERKUR	5 1	1 3	3
9.	JERUZALEM ORMOŽ	5 1	1 3	3
10.	TRIMO TREBNJE 4 1 0 3 2
11.	RUDAR EVJ	5 1 0 2 2
12.	HRPELJE - KOZINA 4 0 0 4 0
približati, 25:20. Poleg vratarskega tria si pozitivno oceno zaslužijo še Bojan Čudič, Žuran ter Sok. Ostali igralci Jeruzalema pa se bodo morali zamisliti nad svojimi predstavami ali pa rokometno pot nadaljevati v kakšni izmed nižjih lig. Kako se bori za barve svojega kluba, je »ormožančkom« kljub visokem vodstvu pokazal kapetan Gorenja Sovič, ki se je borbeno vrgel za žogo in jo ob kar dveh
Velika Nedelja -Pomurje 30:23
(18:12)
Velika Nedelja: Preac, Kovačec 1, Klemenčič; Meško 1, Cimerman 3, Orešnik, Hanželič 8 (1), M. Horvat 1, Bezjak, Veselko 1, Kneževič 1, Škripec 4 (2), Krabonja 3 (2), Tušak 4, Kumer 3, Munda. Trener: S. Trofenik.
Pomurje: U. Horvat, Raj; Pintarič, Vinkovič 1, Titan 1, D. Smodiš 1, A. Smodiš 6, M. Kozelj 7 (3), Čerpnjak, Makovec 3 (1), V. Kozelj, Jankovič 4 (2), E. Prelec, M. Prelec, Kovač. Trener: M. Bogdanovič.
Sedemmetrovke: V. Nedelja 6/5; Pomurje 9/6.
Izključitve: V. Nedelja 4; Pomurje 10 minut.
Zaradi prenove dvorane v Murski Soboti je bila tekma med Veliko Nedeljo ter Pomur-jem odigrana na parketu športne dvorane pri Veliki Nedelji. Gostitelji so v 1. krogu s težavo ugnali Radgono, tokrat pa je bila pot do nove zmage veliko lažja. Domačini so vodili skozi celo tekmo in si že v 1. polčasu priigrali kar osem golov prednosti, 18:10. V teh trenutkih je blestel v domači vrsti Hanželič, ki je že do odmora šestkrat zatresel mrežo gostov. V nadaljevanju smo lahko videli boljši obraz Pomurja, ki je znižal zaostanek na 4 zadetke, 22:18. Velika Nedelja je odgovorila s serijo 6:1 in z najvišjim vodstvom devetih golov, 28:19.
Pri Veliki Nedelji se je med strelce vpisalo kar enajst roko-metašev, med njimi tudi vratar Kovačec. Priložnost za igro so dobili vsi domači rokometaši. V
rokometaših Jeruzalema tudi dobil, čeprav sta bila slednja v boljši poziciji. Malenkost, a takšna malenkost lahko odloči tekmo proti Krki, Trimu, Slovanu, Ribnici in bi jo lahko že recimo proti Rudarju.
V soboto prihaja na Hardek novomeška Krka, ki je nevaren nasprotnik, in če ne bodo »je-ruzalemčki« pravi, potem se jim slabo piše.
UK
soboto ob 19. uri pri Veliki Nedelji sledi sosedski derbi med gostitelji in ptujsko Dravo.
UK
Drava - Zlatorog 27:30 (13:14)
Drava: Dogša, Belšak 2, Mesarec 4, Halilovič 10 (5), Sabo, Luskovič 1, Bračič, Predikaka, Oder, Lukaček, Bezjak, Ivančič 8 (4), Pisar 2, Pučko, Kelenc in Valenko. Trener: Ivan Hru-pič.
Več kot 150 gledalcev je videlo medlo igro domačinov, ki so s slabo igro v obrambi dovolili gostom, da neovirano dosegajo zadetke. Začetne minute so pripadle gostom, ki so prišli v vodstvo. Zaradi grobe igre gostov v obrambi je Halilovič z dvema
Moškanjci Gorišni-ca - Grča Kočevje 24:27 (11:9)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bratuša, Petek 2 (1), Zorli, Štorman 5, Šošta-rič, Valenko 8 (1), Prejac 1, Lozinšek 3, Golob, Šterbal, Štuhec 4, Dimec 1, Peček, Cvetko. Žuran. Trener: Darko Žnidarič.
SEDEMMETROVKE: Moškanjci-Go-rišnica 2 (3), Grča Kočevje 5 (7)
IZKLJUČITVE: Moškanjci-Gorišnica 10, Grča Kočevje 6 minut
Rokometaši Moškanjcev-Gorišnice so v soboto izgubili četrto prvenstveno srečanje, od tega tretje na domačem parketu. Poraz v bistvu ne preseneča, saj gre za mlado ekipo, ki je pred pričetkom prvenstva ostala brez nekaterih nosilcev igre (Valenko, Ivančič). Porazi so vedno neprijetni in neugodni, kljub temu pa je opazen napredek v igri, še posebej po vrnitvi Mateja Štormana.
Domačini so bili tokrat blizu uspehu, še posebej po igri v prvem polčasu, ki so ga odločili v svojo korist z dvema zadetkoma prednosti. Na začetku so povedli celo 3:0, nato so gostje izenačili, vendar so Gorišniča-
Darko Znidarič - trener Moškanjcev-Gorišnice: "Kljub porazu moram fantom čestitati za borbeno in požrtvovalno igro. Naša igra je v vzponu, sicer pa jo moramo še popraviti. Pozna se pozen prihod naših okrepitev."
2. SRL - moški
REZULTATI 2. KROGA: Drava
-	Zlatorog Celje 27:30, Velika Nedelja
-	Pomurje 30:23. V tem krogu je bila prosta ekipa Arcont Radgona.
1.	ZLATOROG CELJE	2	2	0	0	4
2.	VELIKA NEDELJA	2	2	0	0	4
3.	ARCONT RADGONA	1	0	0	1	0
4.	DRAVA	1	0	0	1	0
5.	POMURJE	2	0	0	2	0
realiziranima sedemetrovkama dosegel vodstvo za svojo ekipo, toda Celjani niso dovolili gostiteljem, da bi se razigrali - kljub uspešnim obrambam vratarja Dogše so uspeli z zadetkom prednosti končati prvi del.
V nadaljevanju so gostje uspeli razliko povečati in si v 39. miniti priigrati 4 zadetke prednosti. Žal so gostitelji v
ni nato držali vodstvo do konca prvega polčasa.
V drugem polčasu so gostje pričeli zelo agresivno in učinkovito. Eden od ključnih trenutkov se je zgodil v 43. minuti, ko sta bila izključena Lozinšek in Golob. Gostje so v tem času prišli do prednosti štirih zadetkov 14:18. Čeprav je izgledalo, da je glede končnega zmagovalca vse jasno, se domačini niso predajali in so uspeli zmanjšati vodstvo Kočevja na 20:22 v 50. minuti, ob tem pa so zapravili še nekaj napadov. V predzadnji minuti, pri vodstvu gostov 24:25, so domači zgrešili strel za izenačenje, gostje pa so to izkoristili in srečno in spretno osvojili dve pomembni točki.
Danilo Klajnšek
1. B SRL - moški
REZULTATI 4. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Grča Kočevje 24:27, Ajdovščina - Krško 24:25, Alples Železniki - Šmartno 99 28:30, Sviš Pekarna Grosuplje - Mitol Sežana 32:28, Istrabenz plini Izola - Klima Petek Maribor 22:35, Grosuplje - Radeče MIK Celje 25:26.
1.	K. PETEK MARIBOR 4 4 0 0 8
2.	KRŠKO	4 4 0 0 8
3.	ŠMARTNO 99 4 4 0 0 8
4.	ALPLES ŽELEZNIKI 4 3 0 1 6
5.	GRČA KOČEVJE 4 3 0 1 6
6.	SVIŠ PEK. GROSUPLJE 4 2 0 2 4
7.	RADEČE MIK CELJE 4 12 1 4
8.	GROSUPLJE	4 1 0 3 2
9.	ISTRABENZ PLINI IZOLA 4 0 13 1
10.	MITOL SEŽANA 4 0 13 1
11.	AJDOVŠČINA 4 0 0 4 0
12.	MOŠKANJCI- GOR. 4 0 0 4 0
Ivan Hrupič, trener Drave:
»Očitno so se igralci premalo zavedali, da igrajo proti kvalitetnemu nasprotniku. Preveč napak je bilo v obrambi, kjer smo zatajili, ob tem pa po nepotrebnem izgubljali žoge v napadih. Ekipa še ni uigrana, kar pa ni opravičilo. Potrebno bo še veliko trdega dela, da bomo dosegli želeno formo.«
obrambi povsem zatajili in gostom ni bilo težko dosegati zadetkov. Igra gostov ne temelji na igri s krožnim napadalcem, tako da iz prekrškov nad njim ni bila dosojena niti ena se-demmetrovka. Na drugi strani so domačini kar 13-krat izvajali najstrožjo kazen, žal pa so bili uspešni le devetkrat, kar se je ob končnem rezultatu poznalo. Do končnega žvižga sodnikov Kočevarja in Lesarja iz Dobo-ve je gostom uspelo obdržati prednost in zmagati.
anc
Rokomet • 2. SRL - moški
Celjani so bili premočan tekmec
Nogomet • 2. SNL
Dosegli tri, a prejeli kar štiri zadetke
Mura 05 - Aluminij 4:3 (3:1)
STRELCI: 1:0 Kovač (5), 2:0 Ben-cik (9), 3:0 Kovač (16), 3:1 Gašparič (36), 4:1 Kulčar (62), 4:2 Ihbesheih (75), 4:3 Šimenko (90)
ALUMINIJ: Sagadin, Gašparič, Topolovec, Bingo (od 78. Šimenko), Krajcer, Dugolin, Medved, Tiganj, Letonja (od 32. Ihbesheih), Djokič,
2. SNL
REZULTATI
05 - Aluminij ško 0:0, Bela (1:0), Šentjur (0:1), Zagorje
1.	ALUMINIJ
2.	OLIMPIJA
3.	TRIGLAV GOR.
4.	BONIFIKA
5.	BELA KRAJINA
6.	KRŠKO
7.	MURA 05
8.	ŠENTJUR
9.	ZAGORJE
10.	LIVAR
10. KROGA: Mura 4:3 (3:1), Livar - Kr-krajina - Olimpija 1:1
-	Triglav Gorenjska 0:3
-	Bonifika 0:3 (0:1).
10	6	2	2	26:14	20
10	5	3	2	10:7	18
10	4	5	1	18:12	17
10	4	2	4	23:14	14
10	3	4	3	10:11	13
10	3	3	4	16:17	12
10	3	3	4	16:22	12
10	3	2	5	13:22	11
10	1	5	4	8:16	8
10	1	5	4	6:11	8
Rotman (od 60. Salkunič). Trener: Bojan Špehonja.
Murska Sobota nogometašem Aluminija nikakor ni ugodna lokacija, saj so jim So-bočani na domačem igrišču ponovno vzeli mero. Gostje so v prvih petnajstih minutah delovali nebogljeno, saj so prejeli kar tri zadetke. Kazalo je že na pravo katastrofo vodečega moštva v 2. slovenski nogometni ligi, ki pa je do konca polčasa z zadetkom Gašpariča le znižala vodstvo.
Nekoliko bolje je bilo v drugem polčasu, čeprav so domačini ponovno prvi zadeli in zvišali svoje vodstvo na 4:1. V zadnjih dvajsetih minutah so Kidričani zaigrali bolje in dosegli dva zadetka, kar pa je bilo na koncu dovolj le za omilitev poraza. Kljub porazu pa nogometaši Aluminija še naprej ostajajo vodeče moštvo v drugi slovenski nogometni ligi, saj je ljubljanska Olimpija remizirala v gosteh pri Beli krajini.
Danilo Klajnšek
Foto: Stanko Kozel
Nogometaši Mure 05 (črno-beli dresi) so se Kidričanom »maščevali« za poraz v uvodnem srečanju tega prvenstva.
Mali nogomet • 1. SFL
Zivex Celje -Benedikt 1:1
Strelca: 0:1 Klemenčič (7), 1:1 (22) Rusmin
KMN Benedikt: Pavič, Kolman, Fujs, Klemenčič, Pukšič, Vrabel, Huber, Novak, Ploj, Šijanec. Trener: Andrej Šijanec.
V	precej okrnjeni zasedbi je Benedikt odigral tekmo proti Živexu. Kaznovani Šnofl in poškodovani Lašič sta ostala doma, Novak je odigral samo nekaj minut, v drugem polčasu pa je fizično odpovedal še preutrujeni Fujs. Vse to je vplivalo, da so nekoliko večjo minutažo dobili ostali igralci.
V	uvodu so pritisnili domačini, ki so nekajkrat nevarno streljali, na srečo Benedikta pa niso zadeli. V večini poskusov je Benedičane reševal izredno razpoložen in motiviran vratar Pajo, ki je branil tudi nemogoče. V trenutkih, ko so gostje vzpostavili ravnotežje, so tudi
povedli. Pukšič je dobil podajo iz avta, močno sprožil proti golu, kjer se je na drugi vratni-ci znašel Klemenčič in zanesljivo zadel. Do konca polčasa sta si obe ekipi priigrali še nekaj priložnosti, toda rezultat se ni spremenil.
V drugem delu so domačini hitro pritisnili proti vratom gostov in dokaj hitro tudi izenačili. Benedikt je priložnosti iskal predvsem iz protinapadov, vendar se rezultat do konca ni več spremenil. Minuto pred koncem je gostujoči vratar zanesljivo ubranil desetmetrov-ko domačemu bombarderju Satlerju. Celjani so pokazali, da znajo biti še kako neugodni tekmeci, saj so si proti vedno bolj utrujenim Benedičanom priigrali kar nekaj priložnosti za zmago. Iz nekaj obetavnih protinapadov bi lahko zadeli tudi napadalci Benedikta, toda ostalo je pri delitvi točk.
Peter Golob
Strelstvo • 2. državna liga pištola in puška
Spremembe razburkale drugoligaško konkurenco
V soboto je v Slovenski Bistrici potekal prvi letošnji turnir 2. državne lige v streljanju z zračno pištolo in puško. Za razliko od preteklih sezon je največja letošnja sprememba 2. lige v tem, da se je včasih streljalo na dvoboje, sedaj pa vse ekipe tekmujejo na enem strelišču po turnirskem sistemu v obeh disciplinah, po zgledu svojih kolegov iz 1. lige. Bistvena novost je tudi ta, da se je zaradi preimenovanja 2. lige iz lanske sezone v letošnjo 1. B-ligo formalno spremenil tudi status lanskih 3. lig, ki po novem predstavljajo 2. ligo, vendar po kakovosti še vedno ostajajo tretjerazredno tekmovanje. Vendar je nov sistem ligaškega (pokalnega) tekmovanja z vsemi spremembami najbolj kaznoval prav tiste ekipe, ki so že sedaj bile toliko močne, da so lahko s prvo ekipo nastopale v 1. ligi in z drugo ekipo v 2. ligi, kar pa sedaj po formalni plati ni več mogoče, kajti tudi 1. B-liga predstavlja 1. ligo in v 1. ligi lahko vsak klub nastopa le s po eno ekipo. In preko takih določb novega pravilnika pridemo do situacije, ko so bile npr. druga ptujska ekipa in še nekatere ostale ekipe avtomatično degradirane v tretjerazredno tekmovanje (kljub temu da so imeli ti klubi tudi zelo konkurenčne tretje ekipe!), po drugi strani pa je ekipa SD Dornava z lanskoletno zmago v 3. ligi in uspešnim kvalifikacijskim nastopom napredovala iz tretje direktno v prvo ligo, vendar bo nastopala po kakovosti v drugorazrednem tekmovanju, kar drugače izžarevata črki
Druga ekipa SK Ptuj, v postavi Uroš Pešakovič, Franc Bedrač in Simeon Gonc (od desne), je uspešno nastopila na prvem prenovljenem turnirju 2. lige v Slovenski Bistrici in z 2. mestom osvojila svoje prve letošnje stopničke.
A in B v 1. ligi. Ravno tako je še ena večjih sprememb, zraven zmanjšanja števila strelov s 60 na 40, o kateri smo že pisali, tudi ta, da se bo na koncu sezone posameznikom najslabši rezultat odštel, kar je po našem mnenju ena bolj humanih določb novega pravilnika, ki so se je razveselili prav vsi strelci, saj sedaj ne bodo več opeharjeni končnega dobrega rezultata, če bodo vmes npr. zdravstveno ali kakor koli drugače odsotni.
Na turnirju so najprej pričeli tekmovati v disciplini zračna puška, kjer je prvo zmago v sezoni dosegla ekipa Elektra iz Maribora, ki je bila najboljša tudi v skupnem seštevku lanskoletne 3. lige in s takimi rezultati še naprej ostaja prvi favorit za skupno zmagoslavje
letošnje 2. lige. Med mariborskimi posamezniki pa je za največje presenečenje poskrbel mladi Blaž Maurič, ki je s 384 krogi nepričakovano presenetil svoje starejše kolege in dosegel svojo prvo zmago v članski kategoriji. 2. mesto je osvojila ekipa SD Kidričevo s šestimi krogi prednosti pred domačo-gostiteljsko ekipo Impola iz Slovenske Bistrice. Za eno od večjih presenečenj prvega turnirja je poskrbel še kidričevski strelec Gregor Kmetec, ki je s 381 krogi in posebej impozant-nimi zadnjimi tremi serijami 96, 97, 98 osvojil odlično 2. mesto. Ptujčani so tokrat zaradi odsotnosti svojega prvega strelca ekipe, Teodorja Pevca, ostali brez dobre uvrstitve.
V tekmovanju 2. DL pištola,
ki je bila presenetljivo prežeta s številnimi tehničnimi težavami posameznikov pri streljanju, je svojo prvo zmago v sezoni dosegla ekipa SD Jože Kerenčič iz Miklavža pri Ormožu, ki je bila tokrat z 12 krogi razlike boljša od Ptujča-nov. Lep uspeh so dosegli tudi strelci SD Jezero iz Dobrovni-ka, ki so z dvema mladincema v ekipo osvojili odlično 3. mesto. Med posamezniki je prvo zmago v sezoni s 374 krogi osvojil Miran Miholič, SD Jože Ke-renčič, sicer lanskoletni posamični prvak 3. lige. 2. mesto si je s 366 krogi priboril Ptujčan Franc Bedrač pred avstrijskim strelcem Horstom Kras-serjem s 360 krogi, ki nastopa za ekipo ŠSK Coal Petišovci, ki pa je zaradi nenastopa dveh strelcev ostala brez ekipne uvrstitve. Prvi turnir 1. A- in B-lige se bo odvijal 25. in 26. oktobra v Portorožu.
2. DL puška
Rezultati 1. turnirja:
1.	SD ELEKTRO MARIBOR	1141
2.	SD KIDRIČEVO	1117
3.	SD IMPOL	1111
4.	SD I. POH. BATALJON	1102
5.	SD FLV HOTINJA VAS	1096
6.	SK PTUJ	699
2. DL pištola:
Rezultati 1. turnirja:
1.	SD JOŽE KERENČIČ	1078
2.	SK PTUJ III	1066
3.	SD JEZERO DOBROVNIK	1037
4.	SD JURŠINCI II	1034
5.	ŠSK COAL PETIŠOVCI	0
Simeon Gonc
Kasaštvo • Dirke v Ljutomeru
Pet zmag ostalo doma
Zadnja letošnja kasaška prireditev na ljutomerskem hipodromu je bila v znamenju gostiteljev, saj je v sedmih dirkah kar pet zmag ostalo v vitrinah KK Ljutomer. Prireditelji so prvič pripravili spominsko dirko Ludvika Slaviča starejšega, enega najuspešnejših ljutomerskih rejcev in tekmovalcev v dolgoletni zgodovini ljutomerskega kluba. Prepričljivo je slavil Dušan Zorko s 7-letnim Alai-nom Delonom, mednarodna dirka pa je z najhitrejšim časom dneva (1:16,6) pripadla Reneju Hanžekoviču s 6-letno La Luno.
Rezultati:
1. dirka za 2-letne kasače, 1600
m.: 1. Des (P. Kristl, Ljutomer) 1:19-
Ena od nedeljskih dirk v Ljutomeru
Ob zaključku sezone so bili podeljeni pokali najuspešnejšim domačim tekmovalcem v letošnjih nastopih na ljutomerskem hipodromu. Prejeli so jih: 2-letni kasači: Fordena (J. Slavič), 3-letni kasači: Lary King (Makovec), 4-letni kasači: Fantastic MS (M. Slavič), 5-letni in starejši kasači: Alain Delon (Zorko).
,8, 2. Chilean Vita (Hrovat, Ljubljana) 1:20,1, 3. Digedo (Ja. Sagaj, Ljutomer) 1:21,4. 2. dirka za 3-5 l. kasače, zaslužek do 1000 evrov, 2100
m: 1. All Gerdd (Štremfelj, Komenda) 1:19,6, 2. Arisa (Šonaja, Ljutomer) 1:19,7, 3. Lucca (Dolinšek, Ljubljana) 1:21,9. 3. dirka za 3-7 l. kasače, zaslužek do 2600 evrov, 2100 m: 1. Markiz Peški (A. Dolinšek, Ljubljana) 1:20,4, 2. Diablo MS (Antolin, Ljutomer) 1:20,5, 3. Person
Pan (Lovrenčič, Lenart) 1:20,6. 4. dirka za 3- do 14-letne kasače, zaslužek do 5000 evrov, 2100 m: 1.
Fijosa (Slana, Ljutomer) 1:18,6, 2. Lora (Lovrenčič, Lenart) 1:18,7, 3. Florjan (Košak, Šentjernej) 1:19,1. 5. dirka za 3-14 l. kasače, zaslužek do 10000 evrov, 2100 m: 1. Iza (M. Slavič ml.) 1:18,7, 2. Leonidas OZ (Hanžekovič, oba Ljutomer) 1:18,9, 3. Jon GL (Zakrajšek, Komenda) 1:19,0. 6. dirka v spomin na Ludvi-
ka Slaviča st., denarni handicap za 3- do 14-letne kasače, 2100-2160
m: 1. Alain Delon (Zorko) 1:17,1, 2. Apofls (Ja. Sagaj) 1:18,4, 3. Lary Klng (Makovec, vsi Ljutomer) 1:19,2. 7. dirka za 3- do 14-letne kasače z mednarodno udeležbo, 2100 m: 1. La Luna (Hanžekovič) 1:16,6, 2. Lester (Jo. Sagaj ml., oba Ljutomer) 1:17,0, 3. Ellsa Diamant (M. Žan, Komenda) 1:17,1.
Niko Šoštarič
Foto: SG
Foto NS
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
V Zavrču 18 zadetkov gostiteljev
3. SNL-vzhod: petica Stojnčanov v Šmartnem
Deseti krog v 3. slovenski nogometni ligi je prinesel novo vodeče moštvo na prvenstveni razpredelnici, ekipa Šmartnega je z »levo« roko premagala Stojnce, ki so očitno v veliki rezultatski krizi. Kako globoka je, pove že podatek, da je v drugem polčasu v igro vstopil celo trener Robert Težački. Stojnčani imajo po imenih sodeč ekipo, ki bi se morala boriti za vrh in ji nobena ekipa ne bi smela podariti petarde. Tri nove točke pa so bile nogometašem iz Šmartnega dovolj, da so se ob remiju v derbiju med Dravinjo in Štorami zavihteli na vrh prvenstvene razpredelnice. Z zmago proti Mons Claudiusu v Rogaški Slatini se je Koroška Dravograd tiho približala ekipam pod samim vrhom. Novi poraz trgovcev iz Šmarij pri Jelšah ne preseneča več, saj so trdno na dnu prvenstvene razpredelnice. REZULTATI 10. KROGA: Šmartno
-	Stojnci 5:0, Mons Claudius - Kro-ška Dravograd 0:3, Kovinar Štore
-	Dravinja Kostroj 0:0, Malečnik -Tehnostroj Veržej 1:1, Simer šampi-on - Črenšovci 2:0, Čarda - Paloma 2:1, Odranci - Trgovina Jager 5:0.
1.	ŠMARTNO 10	8	0	2	32:24	24
2.	DRAVINJA K. 10	7	1	2	18:6 22
3.	KOVINAR ŠTORE 10	7	1	2	23:13	22
4.	DRAVOGRAD 10	7	0	3	20:8 21
5.	ODRANCI 9	6	1	2	20:8 18
6.	STOJNCI 10	4	1	5	20:21 13
7.	MALEČNIK 9	4	1	4	16:20 13
8.	TEHNO. VERŽEJ 10	3	3	4	17:13	12
9.	SIMER ŠAMP. 10	4	0	6	15:21 12
10.	PALOMA 10	3	1	6	15:19	10
11.	ČARDA 10	3	0	7	17:23	9
12.	MONS CLAUD. 9	3	0	6	11:21	9
13.	ČRENŠOVCI 9	1	4	4	8:17	7
14.	TRGOV. JAGER 10	1	1	8	13:31	4
ŠMARTNO - STOJNCI 5:0
(3:0)
STRELCI: 1:0 Mešič (18), 2:0 Fi-lipovič (37), 3:0 Omladič (45). 4:0 Omladič (49. z 11 m), 5:0 Plesnik (93)
STOJNCI: Strelec, Emeršič, Kokot, Janžekovič (od 46 Težački), Zagor-šek, Golob, Čeh (Turkuš), Klinger (od 46. Mlinarič), Toplak, Milošič, Žnida-rič. Trener: Robert Težački.
Štajerska liga: Bukovčani izgubili z igralcem manj, Gerečjevaščani z igralcem več
Bolj kot se bliža konec jesenskega dela prvenstva, bolj so uspešni strelci, ki dosegajo vedno več zadetkov. Za 27 danih oziroma prejetih zadetkov (nekaj več kot 3,8 na tekmo) v tem krogu niso krive slabe vremenske razmere. Derbi kroga je bil odigran v Zrečah, kjer je vodeče moštvo gostilo nogometaše iz Gereč-je vasi. Slednji niso uspeli izkoristiti številčne premoči na igrišču, saj so domačini srečanje končali s samo devetimi nogometaši (njihova igralca sta bila izključena v 56. in 77. minuti); z igralcem manj so celo dobili drugi zadetek. Ko so v 85. minuti znižali vodstvo, pa jim je enostavno zmanjkalo časa in tudi sreče za dosego izenačujočega zadetka. Lokalni derbi je bil odigran v Podvincih, kjer so Podvinčani pričakali ormoške gradbenike, ki se očitno proti koncu prvega dela prvenstva prebujajo. Gostje so hitro povedli, domačini pa so šele v drugem polčasu izenačili z bele točke, ob tem je bil izključen igralec Holermuosa Ormoža Novak. V zadnjih dvajsetih minutah Pod-vinčani niso uspeli izkoristiti igralca več na igrišču. Po začetnih uspehih Bukovčani tonejo vse nižje: tokrat so proti nogometašem iz Rogaške Slatine izgubili 3:5. Gostje so izkoristili izključitev domačina Kozela v 30.
Nogometaši Zavrča (na sliki) so na domačem igrišču proti Leskovčanom lovili »dvajsetico«, ustavili pa so se pri 18 doseženih zadetkih.
minuti ter si uspeli priigrati četrto zmago v tem prvenstvu.
V preostalih srečanjih so Pesni-čani z lahkoto opravili s Pohorjem iz Ruš, Bistričani pa so morali priznati premoč Framovcev. Do prve točke so končno prišli nogometaši Jarenine
-	Šentilja, to jim je uspelo na gostovanju v Brežicah.
REZULTATI 9. KROGA: Podvinci
-	Holermuos Ormož 1:1, Bukovci
-	GIC Gradnje Rogaška 3:5, Zreče
-	LKW JACK Gerečja vas 2:1, Tehno-tim Pesnica - Pohorje 4:0, Šoštanj
-	Peca 3:1, Partizan Fram - AHA EMMI Bistrica 1:0, Brežice - Jareni-na Šentilj 3:3.
1 ZREČE 9 7 2 0 27:5 23
2.	TEH. PESNICA 9 7 0 2 29:8 21
3.	PODVINCI 9 5 2 2 22:19 17
4.	POHORJE 9 5 2 2 18:16 17
5.	JACK GER. VAS 9 5 13 19:11 16
6.	GIC ROGAŠKA 9 4 2 3 26:19 14
7.	PARTIZAN FRAM 9 4 2 3 19:21 14
8.	ŠOŠTANJ 9 4 2 3 9:13 14
9.	A. E. BISTRICA 9 3 2 4 9:13 11
10.	BUKOVCI 9 3 15 19:19 10
11.	HOL. ORMOŽ 9 2 3 4 16:21 9
12.	PECA 9 2 1 6 12:26 7
13.	BREŽICE 9 0 3 6 11:35 3
14.	JARENINA -Š. 9 0 1 8 9:29 1
BUKOVCI - GIC GRADNJE ROGAŠKA 3:5 (1:3)
STRELCI: 1:0 Habrun (16), 1:1 Drofenik (26), 1:2 Mikše (35), 1:3 Tadina (39), 2:3 Majer (70), 2:4 Drofenik (75), 2:5 Mikše (82), 3:5 Modrič (89)
BUKOVCI: Grabrovec, Meznarič (od 72. Kodrič), Zorko, Majer, Kozel, Herga, Strelec (od 36. Modrič), Kokot, Anderlič, Habrun, Šmigoc (od 62. Vajda). Trener: Milivoj Jamnik.
PODVINCI - HOLERMUOS ORMOŽ 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Druzovič (11), 1:1 S. Kupčič (70. z 11 m)
PODVINCI: Šeruga, Šebela (od 72. B. Kupčič), S. Kupčič, G. Petek (od 46. Makovec), Kralj, Lah, Belšak, Čeh, D. Petek, Petrovič (od 80. Ku-serbanj), Toplak. Slavko Petrovič.
HOLERMUOS ORMOŽ: Špešič, Kolarič, Goričan, Požegar, Druzovič, Mihalič (od 46. Zorman), Zidarič, Pra-potnik, Štiverc, L. Mlinarič (od 80. Je-rebič), Novak. Trener: Aleš Jurčec.
ZREČE - LKW JACK GEREČJA VAS 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Tirovič (16), 2:0 Kavc (83), 2:1 Kokot (85)
LKW JACK GEREČJA VAS: Kle-menčič, Miha Lešnik, Horvat, R. Sa-gadin, Črešnar (od 26. Kokot), Želez-nik, Rozman, Marinič (od 46. Vtič), Slaček, M. Hertiš (od 69. Kaisesber-ger), Gerečnik. Trener: Igor Vorih.
1. LIGA MNZ Ptuj: Boč v derbiju ugnal Apače
REZULTATI 8. KROGA: Gorišnica
-	Pauman Pragersko 0:2, Središče
-	Cirkulane 2:3, Oplotnica - Dornava 3:0, Boč - Apače 3:0, Hajdina -Skorba 4:2, Rogoznica - Videm 0:1.
1.	BOČ	8	6	2	0	28:7	21
2.	OPLOTNICA	8	5	3	0	14:5	18
3.	VIDEM	8	5	2	1	26:7	17
4.	APAČE	8	5	0	3	15:11	15
5.	PRAGERSKO	8	4	1	3	18:12	13
6.	SKORBA	8	4	0	4	18:18	12
7.	ROGOZNICA	8	3	1	,4	15:15	10
8.	GORIŠNICA	8	3	1	4	12:18	10
9.	HAJDINA	8	2	2	4	13:24	8
10.	SREDIŠČE 8 2 0 6 11:20 6
11.	DORNAVA 8 2 0 6 8:22 6
12.	CIRKULANE 8 1 0 7 10:29 3
SREDIŠČE - CIRKULANE 2:3
(2:0)
STRELCI: 1:0 Prapotnik (8), 2:0 Nemec (26), 2:1 Zavec (78. z 11 m), 2:2 Zavec (80), 2:3 Zavec (89)
OPLOTNICA - DORNAVA 3:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Obrovnik (43. z 11 m), 2:0 Jarni (77), 3:0 Hren (89)
BOČ - APAČE 3:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Kelovšek (10), 2:0 Pinter (50), 3:0 Šket (75. z 11 m)
GORIŠNICA - PAUMAN PRAGER-SKO 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Žolek (45), 0:2 Plošnik (75) ROGOZNICA - VIDEM 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Varnica (65) HAJDINA - SKORBA 4:2 (0:1) STRELCI: 0:1 Halužan (37), 1:1 Pihler (53), 1:2 Meznarič (59), 2:2 Vrabl (64. z 11 m), 3:2 R. Krajnc (71), 4:2 R. Krajnc (90)
2. LIGA MNZ Ptuj: majhne razlike med klubi, izstopa le Zavrč
REZULTATI 8. KROGA: Zavrč - Le-skovec 18:0, Hajdoše - Grajena 1:1, Lovrenc - Podlehnik 1:2, Spodnja Polskava - Makole 2:1, Markovci
-	Tržec 3:1, Zgornja Polskava - Slovenja vas 2:2.
1.	ZAVRČ 8 8 0 0 49:6 24
2.	MARKOVCI 8 5 1 2 20:19 16
3.	PODLEHNIK 8 4 2 2 16:11 14
4.	SLOVENJA VAS 8 4 13 14:12 13
5.	GRAJENA 8 3 2 3 15:13 11
6.	HAJDOŠE 8 3 2 3 10:11 11
7.	TRŽEC 8 3 1 4 20:19 10
8.	MAKOLE 8 3 1 4 8:11 10
9.	ZG. POLSKAVA 8 2 2 4 14:15 8
10.	SP. POLSKAVA 8 2 2 4 9:21 8
11.	LOVRENC 8 1 3 4 8:15 6
12.	LESKOVEC 8 1 1 6 5:35 4 ZAVRČ - LESKOVEC 18:0 (9:0) STRELCI: 1:0 Bratkovič (1), 2:0
Kokot (19), 3:0 Murat (26. z 11 m), 4:0 M. Golob (28), 5:0 M. Golob (31), 6:0 Murat (33), 7:0 Šterbal (35), 8:0 Murat (37), 9:0 M. Golob (44), 10:0 Bratkovič (47), 11:0 Juričinec (48), 12:0 M. Golob (55), 13:0 Borak (59), 14:0 Juričinec (79), 15:0 Murat (83),
16:0 Borak (86), 17:0 Juričinec (88), 18:0 M. Golob (90) HAJDOŠE - GRAJENA 1:1 (0:0) STRELCA: 0:1 Petrovič (61), 1:1 Zagoršek (70. z 11 m)
SPODNJA POLSKAVA - MAKOLE 2:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Robar (2. z 11 m), 1:1 Hajšek (64. avtogol), 2:1 Jevše-nak (77) MARKOVCI - TRŽEC 3:1 (2:1) STRELCI: 1:0 Vilčnik (6), 1:1 J. Emeršič (22), 2:1 Kukovec (37), 3:1 Kukovec (88)
ZGORNJA POLSKAVA - SLOVENJA VAS 2:2 (2:1)
STRELCI: 1:0 Klajderič (13), 2:0 Sernec (27), 2:1 Zupanič (42), 2:2 Erhatič (86. z 11 m)
LOVRENC - PODLEHNIK 1:2 (0:2)
STRELCI: 0:1 Gajšek (42), 0:2 Bezjak (46), 1:2 Širec (87)
Veteranski ligi MNZ Ptuj: Skorba na Hajdini srečno do točke, Apače do prvega remija
VZHODNA SKUPINA
REZULTATI 8. KROGA: Markovci
-	Ormož 0:8, Videm - Dornava 3:0, Grajena - Leskovec 4:1, Podvinci
-	Tržec 5:0, Gorišnica - Bukovci 5:1. V tem krogu je bila prosta ekipa Stojnci Korant.
1.	VIDEM 7 7 0 0 33:4 21
2.	STOJNCI KOR. 7 7 0 0 28:6 21
3.	GRAJENA 7 5 1 1 18:11 16
4.	ORMOŽ 7 4 2 1 18:7 14
5.	DORNAVA 7 2 3 2 9:12 9
6.	GORIŠNICA 7 2 2 3 13:16 8
7.	MARKOVCI 8 2 2 4 13:20 8
8.	TRŽEC 8 2 2 4 15:26 8
9.	PODVINCI 7 2 1 4 14:19 7
10.	LESKOVEC 7 0 1 6 7:20 1
11.	BUKOVCI 8 0 0 8 5:32 0
ZAHODNA SKUPINA
REZULTATI 7. KROGA: Pragersko
-	Podlehnik 1:1, Hajdina - Skorba 3:3, Apače - Lovrenc 1:1, Polskava
-	Zgornja Polskava 0:4, Boč - Pre-polje 5:1.
1.	HAJDINA 7 5 2 0 31:12 17
2.	SKORBA 7 5 1 1 24:14 16
3.	POLSKAVA 7 4 12 12:11 13
4.	ZG. POLSKAVA 7 3 2 2 17:10 11
5.	LOVRENC 7 3 2 2 12:10 11
6.	BOČ	7 3 1 3 11:9 10
7.	PRAGERSKO 7 2 3 2 16:20 9
8.	PODLEHNIK 7 2 1 4 10:17 7
9.	PREPOLJE 7 1 0 6 8:24 3
10.	APAČE 7 0 1 6 6:20 1
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
ODBOJKA
1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA ŽENSKA LIGA
V	sredo ob 19. uri bodo odbojkarice AC Prstec Ptuj v gimnazijski telovadnici odigrale prvenstveno srečanje proti TPV Novo mesto.
ROKOMET
1. B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
V	5. krogu bodo rokometaši Moškanjcev-Gorišnice v sredo gostovali pri drugouvrščeni ekipi Krškega. Tekma se bo pričela ob 19. uri.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. SŽNL
Dornavčanke blizu točke
Šesti krog v 1. slovenski ženski nogometni ligi je prinesel veliki derbi med Pomurjem in Krko. Z zmago so nogometašice iz Novega mesta potrdile svojo kvaliteto in so na dobri poti, da potrdijo naslov državnih prvakinj. V Dornavi so bile domače igralke zelo blizu osvojitve prve točke, nogometašice Ptuja pa so bile v Slovenj Gradcu visoko poražene, nastopile pa so samo z desetimi igralkami, s čimer so domačinkam samo še olajšale delo.
REZULTATI 6. KROGA: Slovenj Gradec - Ptuj 9:0, Dornava - Rudar Škale 1:2, Maribor - Senožeti 2:3, Pomurje - Krka 3:6.
1.	SLOV. GRADEC	6	6 0	0	30:4	18
2.	KRKA	5	5	0	0	50:3	15
3.	POMURJE	6	3	0	3	41:15	9
4.	RUDAR ŠKALE	5	2	2	1	6:4	8
5.	SENOŽETI	6	2	1	3	10:12	7
6.	MARIBOR 6 2 1 3 10:12 7
7.	PTUJ	6 1 0 5 5:38 3
8.	DORNAVA 6 0 0 6 3:64 0
Dornava - Rudar Škale 1:2 (1:2)
STRELKE: 1:0 Behrami (20), 1:1 Garič (23), 1:2 Antolič (32)
DORNAVA: Maksimovič, Lah, Hoj-nik, Štelcer (Šegula, Kolarič), Lenart, Hameršak (Kukovec), Krajnc, Mihe-lač, Behrami, Čuš, Vajskopf. Trener: Viktor Kokol.
Slovenj Gradec - Ptuj 9:0 (4:0)
ŽNK PTUJ: Mesarec, Skaza, Šmin-tič, Pihler, Arnuš, Grdina, Koren, Matjašič, Petek, Podhostnik, Arnuš. Trener: Matej Hvalec.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet • 2. SFL - vzh.
Domačini (u)lovili točki
Rezultati 3. kroga: Maribor Branik - KMN Slovenske Gorice 5:4 (2:2), KMN Tomaž - Cerkvenjak G. Anton 2:2 (0:0), Nazarje - Bioterme M. Nedelja 8:1 (3:0), Ptuj ABA SAŠ - FSK Kebelj 2:2 (0:1), Duplek TBS Team24 - Teleing Marinci 4:6 (1:1).
1.	NAZARJE	3	3	0 0	19:6	9
2.	PTUJ ABA SAŠ	3	2	10	11:3	7
3.	KMN TOMAŽ	3	2	10	12:6	7
4.	FSK KEBELJ	3	2	1 0	10:4	7
5.	MARIBOR BR.	3	1	1 1	9:10	4
6.	SLOV. GORICE	3	1	0 2	11:13	3
7.	TELEI. MARINCI	3	1	0 2	11:18	3
8.	DUPLEK TBS	3	0	1 2	12:15	1
9.	CERKVENJAK	3	0	1 2	5:12	1
10.	M. NEDELJA 3 0 0 3 3:16 0
Ptuja ABA roletarstvo Saš bar - FSK Kebelj 2:2 (0:1)
Strelci: 0:1 Klinc (4), 0:2 Fridrih (21); 1:2 Cebek (33), 2:2 Hebar (34) Ptuj ABA roletarstvo Saš bar:
Trop, Cebek, Hebar, Lovrenčič, Mi-klašič, Čuček, Belšak, T. Gajser, M. Gajser, Pernat, Pislak. Trener: Boštjan Kupčič
FSK Kebelj: D. Smogavc, Lipuš, Videčnik, Hren, Kumer, G. Fridrih, K. Fridrih, Pučnik, A. Klinc, J. Klinc, A.Smogavc. Trener: Gorazd Videčnik V tretjem krogu so si naši malono-gometaši priigrali vsak točko. Kebelj iz Oplotnice je s Ptuja odpeljal točko. Zasluženo so vodili že z dvema za-
detkoma prednosti, a so domačini v drugem polčasu prevzeli vajeti igre v svoje noge in pritiskali na vrata gostujočega vratarja. Da je bila ne-rvoza v domači ekipi velika, pričajo številne neizkoriščene priložnosti, vendar sta Cebek in Hebar na koncu le pristreljala točko Ptuju.
KMN Tomaž - Cerkvenjak Gostišče Anton 2:2 (0:0)
Strelci: 0:1 Lorenčič (22), 1:1 Kovačec (29. - avtogol), 1:2 Lorenčič (31), 2:2 Bohinec (37).
KMN Tomaž: Vrbanič, Bohinec, Cvetko, Jurčec, Kolbl, Kovačec, Majcen, Mar, Plohl, Pintarič. Trener: Marjan Magdič
Tomaž je v športni dvorani Hardek pričakal igralce Cerkvenjaka. Tudi ta tekma se je končala z remijem ter s po dvema zadetkoma na vsaki strani, vsi so bili doseženi v drugem polčasu. Bohinec je tri minute pred koncem srečanja uspel izenačiti in priigrati točko Tomažu.
Na preostalih srečanjih je bilo najbolj vroče v Mariboru, kjer so gledalci videli devet zadetkov ter tesno zmago Maribora. Nazarje Glin so brez težav opravili z ekipo Bioterme Mala Nedelja. Teleing Marinci iz Ljutomera pa so v gosteh ugnali Duplek TBS Team 24
Peter Golob
Ekipa FSK Kebelj je v dvorani Center na Ptuju osvojila točko.
Foto: PG
Tenis • Masters U-12
Nina zadržala prvo mesto na lestvici TZS
Mlada ptujska teniška igralka Nina Potočnik (TK Terme Ptuj) je v petek in soboto nastopila na mastersu U-12; v tej kategoriji je Nina na 1. mestu lestvice TZS. V Litiji so nastopile skoraj vse najboljše igralke v Sloveniji v tej kategoriji, manjkala je le tretjeuvrščena Pia Čuk.
Nina je bila v 1. krogu prosta, nato pa je s 6:1, 6:0 premagala Saro Djurdjevič iz TK Maja. V polfinalu je bila njena tekmica Simona Rejc (TK Idrija), ki je skupno osvojila 6 iger; končni rezultat je bil 6:2, 6:4. Tako sta se v finalnem dvoboju pomerili dve najboljši igralki v Sloveniji v tej kategoriji, reprezentančni kolegici Nina Potočnik in Ula Pogorevčnik
(TK Slovenj Gradec). Obe sta letos uspešno zastopali našo državo na evropskem ekipnem prvenstvu, ko sta se uvrstili na zaključni turnir osmih najboljših reprezentanc Stare celine, ki je potekal na Korziki.
Finalni dvoboj je bolje začela Nina, ki je prvi niz dobila z rezultatom 6:4, nato pa je preveč popustila in tekmica je v nadaljevanju prevzela vajeti igre v svoje roke. Tako je dva naslednja niza gladko dobila (6:1, 6:1) in se veselila skupne zmage. Kljub porazu je Nina imela dovolj veliko točkovno prednost pred Ulo, da bo na koncu leta številka 1. na lestvici TZS U-12.
JM

WÂ
Foto: Črtomir Goznik
Nina Potočnik (TK Terme Ptuj) je sezono končala na 1. mestu lestvice TZS U-12
Atletika • Veterani
Koren zmagoval v metu kopja
Ptujski atletski veterani so se avgusta in septembra, po evropskem veteranskem prvenstvu v Ljubljani, pripravljali na oktobrsko balkansko prvenstvo. V hrvaški Reki je bil tradicionalni mednarodni miting z udeležbo atletov iz Avstrije, Italije, Srbije, Slovenije in Hrvaške.
Dušan Koren je v kategoriji od 50 do 55 let zmagal v metu kopja (41,44 metra), drugi pa je bil v skoku v višino s presko-čenimi 145 centimetri. Bra-nimir Komel (M45) pa je bil najhitrejši na 1500 metrov (4 minute in 52,6 sekund). V za-
četku septembra so se ptujski veterani preselili še k severnim sosedom v Lipnico, kjer je potekalo mednarodno prvenstvo avstrijske Štajerske. Koren je bil najboljši v metu kopja in v skoku v višino, Miki Prstec (M50) pa v skoku v daljino, metu krogle, k temu pa je dodal drugo mesto na 60 metrov. Konec septembra se je Koren udeležil še hrvaškega veteranske prvenstva. Ponovno je nastopil v metu kopja (39,84 metra), ki je njegova paradna disciplina, in skoku v višino ter obakrat tudi zmagal.
UE
Dušan Koren še vedno daleč vrže kopje.
Nogomet • Reprezentanca Slovenije
Dve minuti dovolj za nove sanje
Ljudski vrt še naprej ostaja nepremagljiva trdnjava. Pred skoraj 12 tisoč navijači je slovenska nogometna reprezentanca dosegla še drugo zaporedno zmago v tretji kvalifikacijski skupni za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo leta 2010 v Južni Afriki, potem ko sta v sanjski končnici tekme proti trdoživim Severnim Ircem v polno zadela Novako-vič in Ljubijankič. Razlogov za aplavz na odprti sceni je bilo za prepolni Ljudski vrt tako več kot dovolj.
Selektor naše izbrane vrste Mariborčan Matjaž Kek, nekdanji kapetan vijoličastih, ki še kako dobro pozna »pekel« Ljudskega vrta, je bil navdušen nad fantastično kuliso, ki so jo pripravili navijači in nad zmago svojih fantov, ki jim je od srca čestital. »Lahko samo čestitam svojim fantom. Pričakoval sem takšno tekmo, v kateri bo potrebno imeti veliko potrpežljivosti in veliko športne sreče. Toda dočakali smo svoj trenutek in v času, ko se je lomila tekma, smo dvakrat mojstrsko zadeli. To je velika nagrada za fante in velike tri točke. Morda je javnost nekako prelahko vzela to tekmo, saj so Severni Irci izjemno težak nasprotnik, ki nam je povzročil veliko težav. Toda sedem točk iz treh krogov je vsekakor izjemen rezultat, ki nam daje novo spodbudo za nadaljevanje kvalifikacij,« je po tekmi dejal slovenski selektor Matjaž Kek.
Potomce slovitega Georga Besta je prvi je na kolena spravil najboljši strelec reprezentance Milivoje Novakovič, ki je 84. minuti izkoristil natančno podajo Birse v vratarjev pet-metrski prostor in jo z vrhom kopačke, izjemno požrtvovalno, zabil v mrežo nemočnega vratarja angleškega Birmingham Citya Maika Taylorja. Ev-forija ob prvem zadetku v prepolnem Ljudskem vrtu se še ni prav polegla, ko so Slovenci ponovno udarili. Le minuto po prvem zadetku je Ljubijankič pobegnil gostujoči obrambi, se prebil v kazenski prostor in s kakšnih enajstih metrov zadel za končnih 2:0. Ljudski vrt je bil na nogah. Razočaranja pa po tekmi ni mogel skriti selektor Severne Irske Nigel Worthington: »Rezultat je res razočaranje, toda naša igra ni
Slovenija -Severna Irska 2:0 (0:0)
Maribor, stadion Ljudski vrt: 12.400 gledalcev: Sodniki: Gonzales, Palomar in Fernandez (vsi Španija).
Strelca: 1:0 Novakovič (84), 2:0 Ljubijankič (85)
Slovenija: Handanovič 8, Brečko 7,5, Šuler 7, Cesar 7, Ilič 7, Komac 7, Koren 7,5, Kirm 7,5 (Matič 90.), Šišič 6,5 (od 80. Birsa 7), Dedič 6,5 (od 69. Ljubijankič 7,5), Novakovič 8. Selektor: Matjaž Kek 7,5.
Severna Irska: Taylor 7, McAuley 7, McCartney 6, Evans 6,5, Baird 7, Gillespie 7, Davis 6,5, Healy 6,5, Lafferty 7, McCann 6,5 (McGivern 73. 6,5 ), Hughes. Selektor: Nigel Worthington 6,5.
Foto: Črtomir Goznik
Kapetan nemškega prvoligaša Kolna Milivoje Novakovič tudi v dresu slovenske reprezentance nadaljuje z učinkovitimi igrami; na tekmi s Severno Irsko je dosegel že tretji zadetek v kvalifikacijah za SP leta 2010.
bila tako slaba, le realizacija je zatajila. Slovenija ima dobro organizirano ekipo, zabila je dva lepa gola in zasluženo osvojila tri točke. Slovenija se veseli, mi pa smo razočarani,« je strnil svoje občutke selektor poražene ekipe.
Vzdušje v prepolnem Ljudskem vrtu, za kar imajo zasluge tako domači združeni navijači kot simpatični gostje; teh je v štajersko prestolnico prišlo okoli 1400, je bilo preprosto rečeno - izjemno. Kljub temu da tokrat nismo videli vrhunske predstave, gredo našim fantom izjemne čestitke za borbenost, agresivnost, potrpežljivost in na koncu koncev za izjemen rezultat in sladko zmago, ki bo na poti za nastop na svetovnem prvenstvu dobila še večjo težo, če se bodo naši fantje nanj uvrstili. Trenutno prvo mesto na lestvici dovoljuje nogometne sanje. Že v sredo čaka junake s sončne strani Alp nova preizkušnja, verjetno najtežja v tem delu kvalifikacij. Češka, nekdanji evropski prvak, trenutno osma reprezentanca sveta, ki s svojim startom zagotovo ni zadovoljna, saj je v dveh srečanjih zbrala le eno samo točko. »Nikogar se ne bojimo,« pravi prvi strelec naše reprezentance Milivoje Novakovič, ki je stisnil zobe, saj je bil njegov nastop v Ljudskem vrtu zaradi po-
škodbe mišice pod vprašajem. Tako si je napadalec nemškega prvoligaša Kolna, ki je po svojih izjemnih zadetkih že postal
ljubljenec slovenskih navijačev, pridobil še večje simpatije slovenske športne javnosti.
Franc Nani Matjašič
V sredo proti Čehom
Tekma s Severnimi Irci je za našimi nogometaši, ki še naprej uspešno krmarijo svojo barko na poti do končnega, a še zelo oddaljenega cilja - nastopa na svetovnem prvenstvu leta 2010 v Južnoafriški republiki. Pred sobotno tekmo selektor Matjaž Kek ni želel napovedovati ničesar o tekmi s Čehi, saj »smo popolnoma osredotočeni na Irce. Šele v nedeljo bo čas za poglobljeno razmišljanje o Čehih.« Imel je še kako prav, saj zagotovo ni mogel predvideti, da bo pred tekmo s Čehi ostal brez Cesarja in Komca, ki sta prejela parna rumena kartona in ju ne bo v postavi za tekmo s Čehi. V strokovnem štabu naše reprezentance so seveda predvideli tudi takšno možnost in premišljeno izbrali igralce glede na igralna mesta.
»Imamo 22 nogometašev, ki enakovredno konkurirajo za mesto v enajsterici. Zaupam vsem igralcem in prepričan sem, da kdorkoli bo dobil priložnost, jo bo tudi izkoristil,« je takoj po zmagi z Irci izjavil Kek, ki ni hotel takoj razkriti imena tistih, ki bosta nadomestila kaznovana igralca. Lažje sta poškodovana še Novakovič in Ljubijankič, a bosta najverjetneje do srede (tekma se začne ob 17.30 uri) oba nared za nastop.
Težave s poškodbami pa imajo tudi v češki izbrani vrsti, saj selektor Petr Rada ne more računati na igralca Liverpoola Rosickyja, vprašljiv pa je tudi nastop prvega vratarja Petra Čecha, ki si je na tekmi s Poljaki (slednji so zmagali 2:1) poškodoval stegensko mišico. Čehi v sredo v Teplicah enostavno »morajo« zmagati, saj so na dosedanjih dveh tekmah iztržili le točko, kar jih uvršča na četrto mesto med šestimi reprezentancami (imajo tekmo manj), medtem ko lahko Slovenci po odličnem startu igrajo precej bolj neobremenjeno. V soboto so pred fantastičnimi domačimi navijači dokazali, da so kos bremenu zmage, morda pa lahko niz neporaženosti nadaljujejo tudi po tekmi z osmo reprezentanco lestvice FIFA - Češko! (JM)
Foto: Matiaj Brodnjak
Utrinek s sprejema, ki so ga v hotelu Primus na Ptuju gostitelji pripravili slovenskim reprezentantom po tekmi s Severno Irsko.
Foto: UE
Urad za delo Ptuj
ARANŽER, PRODAJALEC, ARANŽERKA PRODAJALKA ZA TRGOVINO HIŠA DARIL - M/Ž; aranžiranje, prevzem in prodaja blaga, svetovanje strankam, nedoločen čas, polni delovni čas vozniški izpit B-kategorije. PANAP TRGOVINA, UVOZ, IZVOZ D.O.O., ROGOZNIŠKA CESTA 33, 2250 PTUJ, DOKL BOŽIDAR, 031 693113, info@ panap.si.
AVTOKLEPAR - M/Ž; avto-kleparska dela, nedoločen čas, polni delovni čas, eno-izmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. AVTOCENTER PRSTEC TRGOVINA, STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ, PRSTEC DAMIR-JAN, 040 300 555. DELAVEC BREZ POKLICA, KROVEC, POMOČNIK V KROVSTVU - M/Ž; razkrivanje, latanje, postavitev ostrešij ..., določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-katego-rije. PURG MARJAN S.P.- KRO-VSTVO IN KLEPARSTVO, PREŠA 27 B, 2322 MAJŠPERK, PURG MARJAN, 041 488-805, marjanpurg@hotmail.com. DOKTOR MEDICINE SPECIALIST INTERNE MEDICINE, DOKTOR MEDICINE, ZDRAVNIK SPECIALIST INTERNE MEDICINE ALI ZDRAVNIK SPECIALIZANT INTERNE MEDICINE - M/Ž; diagnosticiranje, preprečevanje, zdravljenje in rehabiliza-cija bolnikov na specialistični ravni, nedoločen čas, polni delovni čas, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. JOŽETA POTRČA PTUJ, POTRČEVA CESTA 23, 2250 PTUJ.
EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST, EKONOMSKI TEHNIK, POSLOVNI SEKRETAR -ASISTENT DIREKTORJA - M/Ž; fakturiranje, sprejemanje naročil, administrativna dela, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. INTER EXPO INŽENIRING, STORITVE, AGENCIJA, RAZVOJ, PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., SLOVENJA VAS 75, 2288 HAJDINA, ŽGEČ BREDA, 02 787-59-15, posta@interexpo.si. EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK, GIMNAZIJSKI MATURANT, ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE PTUJA - M/Ž; trženje zavarovalnih storitev, nedoločen čas, polni delovni čas, deljen delovni čas, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. PRIMA ZASTOPSTVO ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.O.O., PARTIZANSKA ULICA 19, 1000 LJUBLJANA, MATAJIČ MIROSLAV, 01/540 10 06, primaz@siol.net. ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, ELEKTROMEHANIK SV - M/Ž; vzdrževanje in odprava napak na notranjih in zunanjih napravah, določen
čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-katego-rije. SŽ, d.o.o.; SEKCIJA ZA SVTK CELJE - NADZORNI-ŠTVO SIGNALNO VARNOSTNIH NAPRAV LJUTOMER, KOLODVORSKA ULICA 9, 9240 LJUTOMER, KOLENC JOŽICA, 03 29 33 170 . FRIZER, OSNOVNOŠOLSKA^ IZOBRAZBA, FRIZER
-	M/Ž; vsa frizeerska dela, čiščenje, ličenje, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec,. PUŠNIK BRIGITA S.P.
-	FRIZERSTVO »BRIGITA«, OSOJNIKOVA CESTA 3, 2250 PTUJ, PUŠNIK BRIGITA, 02 776-45-61.
INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VSŠ), INŽENIR ELEKTRONIKE (VSŠ), INŽENIR VZDRŽEV. SPECIALIST
-	M/Ž; izvajanje zahtevenjših posegov na sv napravah, izvajanje večjih vzdrževanj, vodenje in urejanje tehnične dokumentacije, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro. SŽ, d.o.o.; SEKCIJA ZA SVTK CELJE - NADZOR-NIŠTVO SIGNALNO VARNOSTNIH NAPRAV LJUTOMER, KOLODVORSKA ULICA 9, 9240 LJUTOMER, KOLENC JOŽICA, 03 29 33 170 . INŽENIR ELEKTROTEHNIKE, INŽENIR MEHATRO-NIK (VSŠ), VODJA PROJEKTOV - M/Ž; odgovorno vodenje gradbišč na področju elektroinstalacijskih del, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro 0. ELEKTROTEHNIKA Iztok MILOŠIČ s. p., POTRČEVA CESTA 28, 2250 PTUJ, MILOŠIČ IZTOK, 041 625-339, elektrotehnik@t-2.net. KOMERCIALIST, PRODAJALEC, TERENSKI ZASTOPNIK ZA ZELIŠČNO-NEGO-VALNE IZDELKE - M/Ž; terenska prodaja zeliščno-nego-valnih izdelkov.delo poteka na terenu po gospodinjstvih,kjer se vrši sama predstavitev in svetovanje, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-ka-tegorije, 1200 EUR bruto / mesečno. MIND TRADE TRGOVINA IN ZASTOPSTVO, D.O.O. LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA 42, 1000 LJUBLJANA, SELAK MIHA, 041/633 890, miha.selak@mindtrade.si. KUHAR, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, KUHAR-PIZZOPEK - M/Ž; kuhar-pizzopek, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. PIZZE-RIJA AROMA SAŠO TAVČAR S.P., ULICA 5. PREKOMOR-SKE 10 C, 2250 PTUJ, TAVČAR SAŠO, 041 944-680.
METALURŠKI MODELAR, OBDELOVALEC KOVIN, PROIZVODNA DELA III. -M/Ž; delavec začetnik - III. st.
str. - usposobitev za samostojno delo obdelovalec ulitkov II., določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. TALUM TOVARNA ALUMINIJA D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, MADJAR TANJA, 02 79-95-111, tanja.madjar@talum.si.
NATAKAR, KV NATAKARICA - M/Ž; strežba hrane in pijač, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali ve-čizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje zadovoljivo, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče 850 EUR bruto / mesečno. GOSTINSTVO IN TURIZEM BARBARA LUŽNIK s.p., ORMOŠKA CESTA 18, 2250 PTUJ, LUŽNIK BARBARA, 040 367-781. NATAKAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; strežba pijač, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večiz-mensko delo, poskusna doba
2	meseca. TEMENT IRENA S.P. - LINA - TRGOVINA, TUR-NIŠKA ULICA 32, 2250 PTUJ, TEMENT IRENA, 031 366-958, irena.tement@volja.net.
NATAKAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, STREŽBA PIJAČE - M/Ž; strežba pijače, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo- ali ve-čizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. POPOŠEK MITJA S.P. SAŠKA BAR, SPUHLJA 91 A, 2250 PTUJ, CMREČJAK SAŠKA, 041881424.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA PROIZVODNA DELA IV. - M/Ž; delavec začetnik - II. st. str. - usposobitev za samostojno delo obdelovalec ulitkov III., določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo-ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. TALUM TOVARNA ALUMINIJA D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, MADJAR TANJA, 02 79-95-111, tanja.madjar@talum.si. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, AVTOKLEPAR, AVTOLIČAR - M/Ž; popravila avtomobilov, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas. HVALEC MARJAN S.P. - AVTO-HIŠA HVALEC -TRGOVINA SERVIS, LOVRENŠKA CESTA 3, 2325 KIDRIČEVO, HVALEC MARJAN, 041 668-626.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER - M/Ž; montaža po sistemu knauf-rigips, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kate-gorije. DUCATUS DRUŽBA ZA GRADBENIŠTVO, TRGOVINO, PROMET, POSREDNIŠTVO IN STORITVE D.O.O., DEŽNO PRI PODLEHNIKU 5 A, 2286 PODLEHNIK, SAKEL-ŠEK ZLATKO, 041 343-936.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR/ICA - M/Ž; strežba hrane in pijač, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večiz-mensko delo, poskusna doba
3	mesece. GOSTILNA PRI JOŽICI, DUŠAN BRATUŠEK S.P., OBRTNIŠKA ULICA 7, 2250 PTUJ, BRATUŠEK DUŠAN,
070 221-127.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, SLIKOPLESKAR
-	M/Ž; bandažiranje, izvedba fasad, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kate-gorije. DUCATUS DRUŽBA ZA GRADBENIŠTVO, TRGOVINO, PROMET, POSREDNIŠTVO IN STORITVE D.O.O., DEŽNO PRI PODLEHNIKU 5 A, 2286 PODLEHNIK, SAKE-LŠEK ZLATKO, 041 343 936, ducatus.d.o.o.@gmail.com.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOL-SKAIZOBRAZBA, MONTER
-	M/Ž; ključavničarska dela, sestava in montaža, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece,. MAKSIMUS GRADBENIŠTVO IN MONTAŽA, STORITVE, TRGOVINA, PROIZVODNJA, GOSTINSTVO, PROMET IN DRUGE POSLOVNE DEJAVNOSTI, D.O.O., MEZGOVCI OB PESNICI 17, 2252 DORNAVA, PETEK DARKO, 040/504-918, info@maksimus.biz.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; natakar, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. KRAMBERGER BORIS S.P.
-	POSREDNIŠTVO BOGER, ULICA 25. MAJA 14, 2250 PTUJ, KRAMBERGER BORIS, 041 789-918.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, VOZNIK- ŠOFER - M/Ž; voznik-šofer tovornjaka, določen čas 3 mesece, polni delovni čas,
Glavnino dogajanja so čutili učenci nižjih triletij, ki so za takšne projekte bolj dovzetni. Učenci višjih razredov so do tovrstnega udejstvovanja že malo distancirani, a so v tednu otrok kljub vsemu uživali. Zato so glavnino programa četrtkove prireditve za starše nosili mlajši učenci, ki so se dobro odrezali. Že prihod na prireditveni prostor ob šoli je bil okrašen z vetrnicami in razstavo likovnih ter drugih
gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit C-, E-kategorije. CLASSIC GAŠLJEVIČ A&B PODJETJE ZA TRGOVINO, STORITVE IN POSREDOVANJE D.N.O., SLOVENJA VAS 35, 2288 HAJ-DINA, JURENEC STANE, 031 660-461.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, STEKLAR - M/Ž;
pomoč pri delu, steklarska dela, določen čas 4 mesece, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba da, vozniški izpit B-kategorije. VOJSK DARINKA S.P. - ZASTE-KLJEVANJE OGLEDAL, ORMOŠKA CESTA 1, 2250 PTUJ. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, AKVIZITER OZ. ZASTOPNIK - M/Ž; zbiranje naročil za časopise oz. zbiranje pogodb, določen čas 10 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. KOSI ROBERT S.P. - POSREDOVANJE ZASTOPANJE DIALOG, ODDAJANJE LASTNIH NEPREM. V NAJEM, K MITREJU 2, 2250 PTUJ, KOSI ROBERT, 041 643-604.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, POMOŽNI ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - DELO NA PTUJU - M/Ž; iskanje morebitnih zavarovancev, usposabljanje za pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, terensko delo, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-ka-tegorije, angleški jezik razu-
izdelkov, ki so nastali v tem tednu. Predvsem prva triada je ta teden zelo intenzivno doživela, saj so se prve tri dni zvrstili kulturni, športni in tehniški dan, ki so prinesli nekaj lahkotnosti v teden. V različnih delavnicah so se otroci posvetili raziskovanju teme Nekoga moraš imeti rad in ustvarjanju z jesenskimi plodovi ter na temo jeseni. Starejši učenci so imeli reden pouk, v katerega so bile vklju-
mevanje dobro, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo. GENERALI ZAVAROVALNICA D.D. LJUBLJANA, KRŽIČEVA ULICA 3, 1000 LJUBLJANA, KUHARIČ ALEKSANDER, 02 74 91 352.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA, RAČUNOVODJA - M/Ž;
računovodska in komercialna dela, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec,. AVTOCENTER PRSTEC TRGOVINA, STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ, PRSTEC DAMIRJAN, 040 300 555.
STROJNI TEHNIK, KLJUČAVNIČAR, MONTER - M/Ž;
montaža ind.naprav, določen čas 3 mesece, polni delovni čas vozniški izpit B-kategorije. LB METAL, PROIZVODNJA, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., ZAGREBŠKA CESTA 22, 2000 MARIBOR. VOZNIK AVTOMEHANIK, VOZNIK AVTOMEHANIK -M/Ž; prevoz vozil s specialnim tovornim vozilom, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B,C,E-kategorije, hrvaški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, slovenski jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno 1244 EUR bruto / mesečno. PAAM LOG TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ, BELA MILKA, 02 7881341, mil-ka@paam-log.si.
čene tudi kakšne dejavnosti bolj sprostitvene narave in lepe jesenske popoldneve so lahko preživeli po svoje, saj kontrolnih nalog, spraševanja in nalog ni bilo. Osrednja točka prireditve je bila dramatizacija pravljice Pekarna Miš-maš, sicer pa so se tudi vse druge pesmi in zgodbe vrtele okrog mišk, muc in kruha. Zato je bila ob odru postavljena tudi priročna pekarna, v kateri so ponujali pečene dobrote - mede-njake, preste, buhtlje, slano pecivo in štručke. Nekaj so jih spekli otroci, ostale pa zaposleni v kuhinji. Številne obiskovalce je pritegnila tudi pekarna, iz katere je dišalo po kostanju, k temu pa so ponujali sok iz svežih jabolk. Vrhunec prireditve je bila svečana zaobljuba prvošolčk-ov, ki so bili sprejeti v šolsko skupnost. Potem pa so nebo napolnili pisani baloni in otroci so zapiskali na svoje piščalke in del veselega vzdušja prenesli tudi na starše. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Na OŠ Ormož so ob tednu otrok pripravili tudi prijetno druženje s starši ob jesenskih dobrotah in kulturnem programu.
Ormož • Teden otrok na OŠ Ormož
To je bil njihov teden
V OŠ Ormož je teden otrok vedno poseben teden, ki se ga učenci radi spomnijo. Poleg številnih zanimivih dejavnosti in druženja, ki so ga bili deležni ta teden, za učence gotovo ni zanemarljivo tudi to, da jim ta teden nekoliko prizanesejo tudi z bolj napornimi platmi šolskega vsakdana.
Piše: Silvester Vogrinec • Borilne veščine (15)
Sabljanje
Sabljanje je olimpijski šport z orožji za sunek, udarec in vbod, pri čemer se tekmovalci pod zaščitno opremo trudijo zadeti nasprotnika in se odbraniti njegovih zadetkov. Tekmovanja se odvijajo v treh disciplinah: v boju s floretom, sabljo in mečem. Izvorno je sabljanje ena najstarejših borilnih veščin.
Med največje mojstre renesančnega sabljanja sodijo: Chevalier de Saint Georges, Giacomo Grassi, Eon de Beaumont, Vincentino Saviolo, Jeronimo Carranza, Luis Narvaez idr., med olimpijske šampione pa Roger Ducret, Lucien Gau-din, Endre Kabos, Ilonka Elek idr. Sabljanje je tesno povezano tudi z literarnimi in filmskimi junaki, kot so Trije mušketirji, Zorro, grof Monte Christo.
Izvor sabljanja
Sabljanje so poznali že stari Kitajci, Japonci, Asirci, Perzijci in nekatera afriška plemena. Na kamnitih zidovih egipčanskega svetišča v mestu Medinet Habu iz 5. stoletja pred n. š. so slike, ki kažejo borbo z lesenimi meči. Stari Grki so na olimpijskih igrah tekmovali tudi v sabljanju. Rimljani so imeli učitelje sabljanja (laniste), ki so razen gladiatorjev urili tudi rimske le-gionarje. Jasno pa je, da se je pri vseh teh narodih način borbe bistveno razlikoval od sabljanja danes.
V srednjem veku so vitezi nosili težke oklepe, zato je moral biti tudi meč težak, da je lahko prebil oklep. V boju je bila odločilnega pomena telesna moč. Ko so v 13. stoletju odkrili smodnik in začeli uporabljati strelno orožje, so težki oklepi postali odvečni. Sedaj niso bili več potrebni težki meči in sa-
Foto: arhiv
Tekmovanja v sabljanju se odvijajo v treh disciplinah: floret, meč in sablja.
bljanje je zahtevalo od borca večjo spretnost.
Razvoj sabljanja
Sabljaška literatura je znana že zelo zgodaj. Prvo knjigo o sabljanju je l. 1398 napisal Nemec Hans Lichtenauer. Drugi avtor je bil Italijan Fiore dei Liberi z delom iz l. 1409. Med najzgodnejše pisce pa sodita še Španca Jaime Pons de Perpinan in Pedro de la Torre.
Sedanji način sabljanja se je pojavil v 17. stoletju. Trgovci in potniki so se želeli izuriti v ravnanju z mečem, da bi se lahko odbranili pogostih napadov cestnih razbojnikov. Zato so v nekaterih italijanskih, francoskih in španskih mestih odprli šole, v katerih so poučevali sabljanje. Italijanski in francoski način je bil precej ofenziven. Najbolj znani italijanski mojstri so bili Camillio Agripa, Giacomo di Grassi, Bondi di Masso, Salva-tor Fabris, Ridolfo Capo Ferro, Vincentino Saviolo idr. Največji francoski mečevalec je bil Eon de Beaumont. Španska šola La verdadera destreza pa je bila bolj defenzivna. Oblikovala sta jo Jeronimo Sanchez de Carranza in Luis Pacheco de Narvaez. Eden največjih sabljačev tega časa je bil tudi Chevalier de Saint Georges iz Mehike. Zelo znan mečevalec je bil še Anglež Georg Silver.
Konec 16. stoletja se je v Italiji pojavil rapir, ki je kmalu osvojil Evropo. V Franciji pa so kot
vadbeni pripomoček v 18. stoletju izumili floret. Poleg pouka za čisto obrambne namene so v šolah začeli poučevati sabljače tudi za dvoboje (duel), ki so se zelo razširili v Franciji in Nemčiji.
Sodobno sabljanje
Do konca 19. stoletja niso prirejali sabljaških turnirjev. Učitelji sabljanja in njihovi učenci so se borili med seboj. Na prvih olimpijskih igrah v Atenah l. 1896 so tekmovali v borbi s floretom in sabljo. Meč pa se je prvič pojavil na olimpijskih igrah v Parizu l. 1900. Ženske so se s sabljanjem ukvarjale že v obdobju renesanse, na olimpijskih igrah pa so začele sodelovati v Parizu od l. 1924, najprej samo v disciplini floret, kasneje pa še z mečem in sabljo. Danes boji potekajo v posamezni in ekipni konkurenci.
Na prvih olimpijskih igrah je zmagal Grk Leonidas Pyrgos. Francija je dala veliko odličnih mojstrov v vseh vrstah orožja, največ pa v floreti. To so: Roger Ducret, Lucien Gaudin, Phillip Catiau, Jaques Coutro idr. Italijani so bili dolga leta zagrizeni nasprotniki francoskih sablja-čev. Največja italijanska sabljača modernega časa sta brata Aldo in Nedo Nadi. Madžarska je domovina neprekosljivih sablja-čev, kot so: Jeno Fuchs, Zoltan Gombos, Endre Kabos, Alader Gerevich idr. Odličen kubanski sabljač je bil Amon Fonst, an-
gleški Emsris Lloyd, nizozemski A. de Long. V 80. letih 20. stoletja so postali nova velesila v sabljanju Rusi (takratna Sovjetska zveza). Najboljša sabljačica vseh časov je Madžarka Ilonka Elek, v novejšem času pa se ji je zelo približala Italijanka Valentina Vezzali. Med Slovenci se je najvišje zapisal Rudolf Cvetko, ki je leta 1912 na olimpijskih igrah v Stockholmu osvojil 2. mesto. Vodilna svetovna zveza je Mednarodna sabljaška zveza FIE (Federation Internationale d'Escrim), ki je bila ustanovljena leta 1913 v Parizu.
Danes so zraven športnega sabljanja vedno bolj priljubljene tudi druge oblike, kot na primer klasično sabljanje, zgodovinsko sabljanje (najbolj renesančna oblika), teatralno sabljanje in akademsko sabljanje.
Sabljaška oprema
Floret in meč (dolga sta 110 cm) sta orožji za sunek, sablja (dolžina 105 cm) pa za udarec in vbod. Rezila in konice so topa. Površina za zadetek je pri floretu samo zgornji del telesa, pri sablji zgornji del telesa, roke in glava, pri meču pa celotno telo (torej še noge). Sabljači so za vadbo in tekmovanja oblečeni v bel dres. K opremi sodijo še športni copati z gumijastimi podplati, bele nogavice, rokavice, ščitniki za komolce in maska za glavo. Za beleženje zadetkov uporabljajo posebno električno napravo.
Zakonski in družinski center Midva
Zakaj me je vedno strah?
Sem 20-letna študentka prvega letnika gradbene šole. Zelo me mučijo problemi s tremo, javnim nastopanjem, izpostavljanjem sebe pred drugimi. V družbi velikokrat doživljam tesnobo, zato se raje umaknem. Vedno se obremenjujem s tem, kaj drugi mislijo o meni. Si naj poiščem pomoč, občutim tudi močne strahove, če sem ponoči v hiši sama. Včasih je nekako še šlo, sedaj pa se izogibam vsem stresnih situacijam, kar ima obupne posledice za moj študij.
Naravno je, da nas je strah novih in nepoznanih stvari. Strah nas je, ko smo negotovi, ko se ne počutimo varno. Res so ljudje, ki imajo tega bistveno manj in lažje funkcionirajo v življenju, kar je velikokrat posledica otroštva, kjer je bilo dovolj varno in dovolj prostora za raziskovanje sveta. Če je otrok pretirano zaseden s čutenji iz družinskega sistema, bo zelo težko vstopal v svet, bal se bo sprememb in izzivov. Velikokrat je to povezano z občutkom varnosti, ki jo da oče.
Strah, ki ga opisujete, doži-
vlja veliko ljudi, le da nekateri znajo strah zelo dobro prikriti, drugi pa ga izrazijo navzven. S strahom kot takšnim ni prav nič narobe, problem nastane, ko se začnemo bati sami sebe. Strah nas postane lastnega strahu. Ob tem se pojavi sram pred okolico, kar povzroči blokado. Ko želite zablokirati strah, ker se bojite, da se boste osramotili, vam telo odreagira ali s tresenjem ali z rdečico ... Zato strahu ne moremo v polnosti zabloki-rati, ker ga bo telo odreagiralo.
Vendar pa ni vse določeno in zaključeno. Z veliko potrpežljivosti in sočutja do sebe, z razumevanjem, da je strah naravno čutenje, boste zmogli preseči svoje strahove.
Smiselno je sprejeti sebe, si dati podporo v tem, kar smo in kar doživljamo, kajti ljubezen do sebe umije vse blokade in
Ste v stiski? Iščete rešitev iz zakonske krize? Je vaš najstnik zabredel v težave? Se ločujete in ste ostali sami z otroki? Se srečujete z odvisnostjo? V ZAKONSKEM IN DRUŽINSKEM CENTRU MIDVA NA PTUJU nudimo strokovno pomoč za posameznike, pare in družine v stiski. Pokličite nas na 041 867 856 (24-urni odzivnik) in skupaj bomo poiskali rešitev.
prežene vse strahove, pa tudi občutke neustreznosti in nezadostnosti, da mi nismo v redu, da je z nami nekaj narobe.
Torej, če povzamem, se ti strahovi umirijo, ko se človek v sebi umiri. In kot sem že napisala, določeni strahovi ostanejo, saj so naravni in posledica novih negotovih situacij, ko se ne počutimo varno. Vendar ne blokirajo življenja, ne blokirajo funkcionalnosti in kreativnosti. Ne obvladujejo več posameznikovega življenja.
Vse dobro vam želim v prihodnje, pa srečno.
Sabina Stanovnik, zakonska in družinska terapevtka
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 041 867 856
Na valovih časa
Torek, 14. oktober
Danes goduje Veselko.
Danes je svetovni dan standardizacije.
1859. so odprli v Mariboru štiriletno slovensko bogoslovje.
1865.	je publicist in mecen Pavel Turner začel objavljati v Bleivveisovih Novicah Popotnikove opazke, ki jih je pošiljal z bivanja v Angliji. S tem je slovensko publicistiko uvedel feljton.
1873. je začel izhajati v Ljubljani politični list Slovenec.
1895. se je rodil v Ljubljani slovenski kritik, esejist in prevajalec,
politik in predsednik SAZU Josip Vidmar.
1895. so ustanovili v Ljubljani Leonovo družbo.
Sreda, 15. oktober
Danes goduje Terezija.
Danes je svetovni dan hoje in svetovni dan kmetic.
1821. so deželni stanovi ustanovili v Ljubljani Kranjski deželni muzej
1844. se je rodil v Vrsnem slovenski pesnik Simon Gregorčič, goriški slavček.
1847. so odprli v Ljubljani prisilno delavnico za delomrzneže in potepuhe.
1857. je bila v celoti zgrajena proga Dunaj-Maribor-Ljubljana-Trst.
1864.	so prišle iz Gradca v Maribor prve tri sestre, da so prevzela vodstvo sirotišnice in šolo, ki jo je ustanovilo Društvo katoliških gospa.
1888.	so v tržaški delavski četrti sv. Jakoba slavnostno odprli Ciril-Metodovo šolo.
1889.	je koroški deželni šolski svet priznal pravico do šole v slovenskem jeziku na Jezerskem.
Četrtek, 16. oktober Danes godujeta Jadviga, sv. Gal.
Danes je svetovni dan hrane in svetovni dan hrbteničnih bolezni in okvar.
1476. so se »soseske« ob spodnji Zilji in Dravi, ki so se združile v kmečko zvezo, pritožile koroškim deželnim stanovom zaradi zanemarjanja deželne obrambe pred vpadi Turkov. 1842. se je rodil v Ljubljani slovenski publicist, pripovednik in zgodovinar Josip Stare.
1890.	so odprli železniško progo Ljutomer-Gornja Radgona-Radgona.
1898. je umrl v Gorici slovenski narodni buditelj in publicist Andrej Marušič.
1904.	se je rodil v Krškem slovenski literarni zgodovinar, pesnik, bibliotekar Alojz Gspan.
1913. se je rodil v Hudejah partizan in četnik Janez Marn - Črtomir Mrak.
Petek, 17. oktober
Danes goduje Marjeta.
Danes je mednarodni dan boja proti revščini in svetovni dan travme.
1570. so izdali Razglas o novem vinskem davku, kar je bil prvi
uradni dokument v slovenščini.
1714. je umrl slovenski pridigar Janez Svetokriški.
1868. so v Ljubljani ustanovili Društvo za brambo narodnih pravic.
1912. se je rodil v Dolnji Bistrici pri Ljutomeru pisatelj Ferdo
Godina.
1943. je imela v Dobrniču na Dolenjskem svoj prvi kongres
Slovenska protifašistična ženska zveza.
1982. je Jugoslavija je uvedla depozit pri prehodu čez mejo.
1990. je slovenski predstavnik v predsedstvu Jugoslavije dr. Janez
Drnovšek slovenskim politikom priporočil, naj ostane Slovenija
nevtralna in vzdržuje ter počaka na to, kaj se bo zgodilo v drugih
republikah.
Sobota, 18. oktober
Danes goduje Luka.
1425. so utopili Veroniko Deseniško.
1597. je nadvojvoda Ferdinand imenoval za ljubljanskega škofa Tomaža Hrena.
1846. se je pri Gorici prevrnil brod na Soči. Utonilo je 50 potnikov: 29 vojakov in 21 civilistov.
1868.	je bil v Veliki Otavi pri Šempasu prvi slovenski tabor na Primorskem, na katerem se je zbralo okoli 10.000 ljudi, predvsem goriških Slovencev.
1869.	je umrl slovenski pesnik in pripovednik Simon Jenko, pesnik Sorškega polja.
1915. se je začela tretja soška bitka v prvi svetovni vojni. Nedelja, 19. oktober Danes goduje Edvin.
1834. je začela z delom Mahrova trgovska šola v Ljubljani.
1866.	se je rodil v Podnartu slovenski politik in gospodarstvenik Josip Pogačnik.
1876. se je rodil v Ledineku pri Mariboru slovenski zgodovinar in
bibliograf Janko Šlebinger.
1890. so odprli železniško progo Lendava-Čakovec.
1905.	se je rodil v Pulju slovenski časnik Karel Novak. 1909. so ustanovili v Trstu podružnico Glasbene matice. Ponedeljek, 20. oktober
Danes goduje Irena.
Danes je svetovni dan osteoporoze.
1600. je padla v turške roke mejna trdnjava Velika Kaniža na Prekmurskem.
1820. je skupina ljubljanskih veletrgovcev ustanovila Kranjsko hranilnico, najstarejši denarni zavod na Slovenskem. 1850. je bil izdan ukaz okrajnega glavarja, da morajo vsi lastniki hiš oziroma posesti v mestu opravljati protipožarno stražo.
1865.	se je rodil v Ljubljani tenorist, operni in koncertni pevec ter pedagog Franc Pogačnik.
1907. je bila na občnem zboru ustanovljena Slovenska krščansko-socialna zveza za Koroško.
AvtoD£OM
Novo obdobje za alfo romeo?
3. oktobra je na slovenske ceste zapeljal (za nekatere) težko pričakovan avtomobil, ki je dobil ime po Milanu in Torinu. Nova alfa mito nosi ime po kraju, kjer so jo zasnovali in kjer jo proizvajajo. Tehnično osnovo za nov izdelek italijanske znamke predstavlja fiat grande punto, le da je bila močno dodelana, zato naj bi bil mito bolj športno naravnan. Najmanjša alfa ta hip je svojo obliko in nekatere tehnične rešitve podedovala od superšportnika 8C, za katerega pravijo, da je najbolj izstopajoč avto tega razreda, ki tako kot večina alf prepriča najprej z obliko, pa tudi s počutjem in tehniko.
Italijani ne skrivajo navdušenja; v prihodnjih treh letih bo znamka predstavila toliko novosti, kot se jih je nabralo v zadnjem desetletju. In prvi v vrsti je mito, trivratni model nižjega razreda, s katerim želijo naši sosedje pritegniti nekaj mlajšo publiko in na ta način povečati prodajne številke.
Nedvomno boste v mitu prepoznali alfo 8C, zanimivo pa je tudi to, da avto na dobrih štirih metrih ponuja podoben šarm kot ostale alfe in pri tem izgleda kot povsem samostojen avto. Sprednji del krasijo proti tlom razpotegnjen odbijač, prepoznavna maska in ovalna žarometa. Športno agresiven motorni pokrov se čez boke z napihnjenimi kolesnimi izrezi, 18-palčnimi platišči in v slogu modela 8C oblikovanimi stekli prevesi v kompakten zadek. Tam izstopajo luči iz svetlečih diod v obliki dveh krogov, ki ju poudarjata kromirana oziroma kovinsko matirana, črna ali siva obroča. Prednja žarometa sta opremljena s funkcijo dnevnih luči, ki ob zagonu motorja samodejno poskrbi za vklop posebnih varčnih žarnic, kar prispeva k nižji porabi goriva in manjšemu izpu-
Zdravstveni nasveti
Zdravila in otroci (3.)
stu ogljikovega dioksida. Ta funkcija je v skladu z evropskim predpisom, ki bo stopil v veljavo leta 2012!
Športni značaj se nadaljuje tudi v notranjosti, ki je kljub večinoma trdi plastiki dvodelno obarvana ter izdelana in oblikovana v nadstandardnem slogu. Potniška kabina je ustvarjena z mislijo predvsem na voznika, ki lahko občuduje atraktivno dvodelno armaturno ploščo, ki ima na zgornjem delu zanimiv nabor različnih obdelav in vzorcev. Merilniki so povsem alfini, na sredinski konzoli pa najdemo radijski sprejemnik, proti doplačilu navigacijsko napravo, sistem za prostoročno upravljanje ter telefoniranje iz ponudbe blue&me. Tistim posebno razvajenim kupcem namenjajo še usnjeno oblazinjenje poltrona frau, ozvočenje Bose, pa tudi športni ter pre-mijski paket dodatkov, s katerima lahko oplemenitijo osnovni izbor paketov progression in distinctive. Kdor se želi z mitom voziti varno, si lahko omisli tudi tri testerje za prisotnost alkohola, ki preverijo psihofizično stanje voznika. Prostorsko gledano je avto namenjen predvsem vozniku in sopotniku ter manj tistim zadaj, kjer hitro zmanjka prostora predvsem v predelu nog in glave. A v tem avtomobilskem razredu pač ne morete pričakovati prostorskih čudežev. Se pa mito lahko pohvali z največjim prtljažnim prostorom v svojem segmentu, ki v osnovi meri 270 litrov, čeprav ne verjamem, da je to podatek, ki bi lahko odločilno vplival na nakup.
Kot že omenjeno, si mito deli podvozje s fiatom grande puntom, pa tudi motorna ponudba sloni na Fiatovi mehaniki. Dizel JTDM ima prostornino 1,6-litra in 120 KM ter 320 Nm navora že pri 1750 vrtljajih v minuti, 1,4-litrski bencinski T-jet motor ima drugače nastavljen turbinski polnilnik, spremenjene bate ter športno uglašen izpušni sistem,
Moje cvetje
kar ga s 155 KM loči od drugih modelov koncema Fiat, opremljenih z v osnovi enakim motorjem. V obeh primerih je mito opremljen s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, nekaj kasneje bo na voljo tudi samodejni menjalnik DDCT z dvojno sklopko. Italijani niso pozabili niti na dirkaško nastrojene voznike, saj bo konec leta na ceste zapeljala tudi najbolj strupena različica GTA, ki bo imela 1,8-litrski turbo motor in kar 230 KM.
Mitova športnost ne sloni zgolj na motorni moči, ampak tudi na dodelanem vzmetenju s tršimi vzmetnimi gibi, togi karoseriji in na sistemu elektronike z oznako DNA, ki omogoča tri nastavitve delovanja motorja, volanskega električnega servo volana, zavor in vzmetenja. Voznik lahko s pomikom ročice ob menjalniku izbira med tremi programi dynamic, normal in all weather, ki nastavijo vozilo imenom primerno; torej na bolj ali manj ostro vožnjo. Proti doplačilu v mitu ponujajo tudi elektronsko zaporo diferenciala Q2, ki še dodatno izboljša lego in stabilnost vozila.
Mito je avto, ki lahko odločilno pripomore k boljšemu poslovanju milanskega Alfa Romea, morda tudi k boljšim prodajnim številkam na slovenskem trgu, čeprav uradni zastopnik s tem modelom na naš trg vstopa skoraj preveč previdno, saj do konca leta načrtuje prodajo skromnih 35 vozil, v prihodnjem letu pa je letni načrt povečan na 80 vozil. Je pa treba dodati, da novo alfo z agresivno zunanjostjo čaka naporno delo, saj spada med manjše prestižne avtomobile, okoli katerih se naši kupci ravno ne ustavljajo preveč. Bo tokrat drugače? Razlogov je nekaj, od zunanje oblike, ki vas težko pusti hladnega, do zanimivih tehničnih rešitev, ki jih do sedaj v tem razredu vozil ni bilo. Tukaj lahko omenim elektronsko krmilno enoto, ki omogoča tri različne načine obnašanja na cesti. Med svojimi rivali mito cilja precej visoko in kot najtesnejše tekmece vidi na primer nemškega BMW-ja serije 1 ali legendarnega minija.
Danilo Majcen
Vitaminsko-mineralni pripravki so namenjeni preprečevanju in nadomeščanju splošnega pomanjkanja vitaminov in mineralov, ki nastane zaradi različnih vzrokov, kot je bolezen, okrevanje, hitra rast, večji napori ipd. Te pripravke svetujemo občasno in znotraj priporočenih dnevnih odmerkov. Vitaminsko-mineralni pripravki za otroke so lahko v obliki žvečljivih tablet, bonbonov ali sirupov. Otroci jih zaradi dobrega okusa in privlačnega videza radi jemljejo. Naučiti jih moramo, da je tudi to zdravilo in se uporablja v predpisanih oziroma priporočenih odmerkih.
Možna je tudi zastrupitev z zdravilom. Na to pomislimo ob znakih, kot so motnja zavesti, krči, šok, bruhanje, neredno utripanje srca, mravljinčenje. V primeru suma na zastrupitev nemudoma poiščite zdravniško pomoč. Zastru-
pitve lahko preprečimo z znanimi ukrepi: varno shranjevanje zdravil, uporaba varnostnih vsebnikov z varnostno zaponko, pravilna predstavitev zdravila otroku in upoštevanje navodil za pravilno odmerjanje zdravil. Vsa zdravila je potrebno shranjevati nedosegljivo otrokom ter v suhem in temnem prostoru - kopalnica in kuhinja nista primerna prostora. Če je potrebno shranjevanje na hladnem, vas v lekarni na to opozorimo.
Otroci in mladostniki v starosti od 0 do 19 let predstavljajo 20,4 % celotnega prebivalstva Slovenije. Tej starostni skupini se predpiše in izda 10 % vseh izdanih zdravil. Znotraj te starostne skupine je največ receptov predpisanih otrokom do 4. leta starosti. Pri pregledu posameznih skupin zdravil so ugotovili, da je pri otrocih in mladostnikih predpisanih največ antibiotikov, sledijo zdravila
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
za bolezni dihal.
V pripravah na dan slovenskih lekarn, ki je v letu 2008 namenjen uporabi zdravil pri otrocih, so kolegi predstavili podatke o predpisanih zdravilih za otroke in izvedli raziskavo o pravilni in varni uporabi antibiotikov pri otrocih. Rezultati raziskave, ki je zajela okrog 1500 staršev, kažejo, da so starši dobro seznanjeni s tem, da otrok uporablja antibiotik ter da se zavedajo pomena pravilne in varne uporabe antibiotika. Prav tako
starši upoštevajo priporočila zdravnika ob predpisovanju in farmacevta ob izdajanju antibiotika tako glede odmerjanja, časovnih razmikov in dolžine zdravljenja. Večina staršev neuporabljen antibiotik zavrže med odpadke.
Navkljub vzpodbudnim rezultatom raziskave še vedno ostajajo priložnosti za izboljšanje zdravja in za izboljšanje nivoja varne in pravilne uporabe zdravil pri otrocih. Še naprej bomo skupaj z drugimi zdravstvenimi delavci poučevali starše o načinih preprečevanja okužbe, o koristnosti uporabe antibiotikov pri bakterijskih infekcijah in o njihovi neučinkovitosti pri virusnih infekcijah, o pravilnem odmerjanju zdravil in o pravilnih poteh za zapadla zdravila.
Z delovanjem v svojem okolju in v sodelovanju s starši in vsemi zdravstvenimi delavci bomo farmacevti prispevali k boljšemu zdravju naših otrok. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Lekarne Ptuj
Jesenske barve
Prvi jesenski mraz je za nami. Verjetno smo vsi uživali v zadnjem, dokaj toplem tednu. Upam, da ste ga vsi izkoristili tudi za sprehode po naravi, ki se je odela v jesenske barve. Ker prihaja čas sajenja novih rastlin, tudi okrasnih dreves in grmovnic, si oglejte naravo tudi skozi te oči. Poglejte si, katere rastline se prekrasno obarvajo v jeseni. Danes imamo na razpolago toliko rastlin, da je vrt lahko lep in pisan v vsakem letnem času, tudi v jeseni. Če pa si boste rastline natančno pogledali, boste opazili, da imajo nekatere tudi zanimivo oblikovane, zvite ali razvejane veje ali pa pisano lubje. No, te so namenjene, da naš vrt tudi pozimi ne bo pust. Pri nas se je pojavilo mnenje, da so iglavci tisti, ki jih sadimo zato, da bo nekaj zelenega na vrtu tudi pozimi. Vedeti pa je potrebno, da iglavci niso neobčutljive rastline, kot nekateri menijo. V peščenih plitkih tleh Dravskega in Ptujskega polja, pa tudi na sončnih pobočjih Haloz in Slovenskih goric, se ne počutijo dobro. Že pozimi trpijo sušo, kaj šele v vročih in suhih poletjih. Zato pa okoli nas ne opazujemo borovih in smrekovih gozdov, ampak prevladujejo v naših gozdovih listavci. V zasaditvah na vrtu vedno posnemamo rastline, ki rastejo v naravi. Le tako se bomo rastlin na vrtu veselili lepo število let, ne bomo imeli težav z boleznimi in škodljivci. Tudi različne eksotične, sredozemske rastline naj bodo samo izjema, pika na i, ne smejo pa prevladovati na naših vrtovih. Torej, vsi, ki si želite na novo zasaditi vaš vrt ali iščete še kaj, kar bi popestrilo vaše okolje, na sprehodih opazujte naravo in poglejte, kaj je tam lepega sedaj. Seveda opazujemo tudi lepe vrtove okoli sebe. Še bolj primerno pa je, da gremo v kakšen botanični vrt, zelo lepega imamo tudi v naši bližini, v Mariboru, tam so vse rastline označene. Tako bomo prav gotovo izbrali prave rastline za naš vrt.
Balkonske rastline
Na prezimovanje pa moramo počasi pripraviti tudi rastline, ki jih imamo posajene v različnih loncih, koritih ali posodah in bodo prezimovale na prostem. Prestavimo jih v zavetnejše dele našega vrta, nekam ob hišo, vendar ne tja, kamor padavine ne sežejo. Tako jih ne bo potrebno veliko zalivati.
Foto: Miša Pušenjak
Mnogi namreč menijo, da lahko pozimi na zalivanje pozabijo. A to ni res. Posebej rastline, ki obdržijo listje, kot so lovorikovci, pozimi potrebujejo kar nekaj nege. Tudi iglavci pozimi izgubljajo veliko vode. Posebej pomembno je to, če slučajno leži na posodah sneg ali je zemlja zmrznjena. Tega ne pokažejo takoj, poškodbe se poznajo šele v maju. Po drugi strani pa prav gotovo ne smejo biti preveč vlažne. Nekoliko bolj suhe korenine veliko bolje preživijo mrzle dneve kakor tiste, ki so preveč vlažne.
Druga težava pri prezimljanju trajnih rastlin, grmov-nic in drevesc v loncih so korenine. Večina vas ne pomisli na to, saj zunaj, na gredicah rastline brez težav prezi-mijo. Res je, a tam so korenine v zemlji, kjer so zavarovane pred mrazom. V loncih in koritih pa so izpostavljene mrazu veliko bolj, kakor si samo mislimo. Najenostavneje je, da lonce preprosto zakopljemo na vrtu v zemljo, če vrt seveda imamo. Naslednje leto bomo morali rastline presaditi ali vsaj dosuti svežo zemljo, takrat bomo lahko tudi očistili lonce.
Lonce lahko postavimo v nekoliko večje škatle, med lonec ali korito in stene škatle pa natlačimo izolacijski material. To je lahko listje, slama, pokošena in posušena trava ali pa časopisni papir. Vem, da je veliko povešavih jagod v loncih, pa tudi manjših trajnic in podobno. Na tak način je bolj gotovo, da bodo zimo preživele brez večjih težav. Posebej to velja za tiste, ki imate take lonce ali korita na izpostavljenih balkonih ali terasah.
Miša Pušenjak
S svetovne glasbene stene
Zasedba The Police je
najboljše plačana skupina v zadnjem letu. Legendarni britanski rockerji so od 1. junija 2007 do 1. junija 2008 po vseh odbitih stroških zaslužili točno 115 milijonov dolarjev. Največ so zaslužili s pravkar končano svetovno turnejo, na kateri je bil prihodek čez 300 milijonov dolarjev. Na drugo mesto po zaslužku se je uvrstila Beyonce Knowles, ki je v 12 mesecih zaslužila 80 milijonov dolarjev. Country glasbenik Toby Keith je na tretjem mestu z 48 milijoni, Justin Timberlake na četrtem je zaslužil 44 milijonov. Lestvico petih najbolje plačanih glasbenikov zaključuje Madonna, ki je zaslužila 40 milijonov dolarjev, zahvaljujoč ekskluzivni pogodbi, ki jo je sklenila s produkcijsko hišo Live Nation.
Celine Dion pripravlja bogato kolekcijo svojih največjih hitov, ki jo bo obogatila z novimi skladbami. Kanadska glasbena diva bo 27. oktobra izdala album z imenom My Love: Essential Collection. Na albumu bomo lahko slišali nekatere njene nepozabne skladbe, kot so My Heart Will Go On, A New Day Has Come, The Power of Love, Because You Loved Me in I'm Alive. Na kolekciji pa bo tudi njena še neobjavljena skladba There Comes a Time, zatem live verzija skladbe My Love, ki je tudi izbrana za prvi sin-gel omenjenega albuma. My Love je skladba, ki je bila izdana ne njenem lanskem albumu Taking Chances.
Frontman ameriške rock skupine Matchbox Twenty Rob Thomas je našel dovolj
Foto: internet
Celine Dion
časa tudi za snemanje novih skladb za svoj samostojni album, naj ki bi izšel že v začetku naslednjega leta. Rob Thomas je svoj prvi samostojni album pod imenom Something to Be izdal leta 2005. Lani pa je s svojo matično skupino Matchbox Twenty izdal njihov četrti album Exile on Mainstream. Novi material prinaša spremembo tudi v glasbenem stilu, saj je na albumu sodeloval z južnoameriškimi in afriškimi glasbeniki. Album z naslovom Cradle Songs je producentsko delo
Matta Serletica.
®®®
Mlada velška pevka Duffy je izdala svojo novo skladbo, ki je konkurirala za naslovno glasbeno temo za novi film o tajnem agentu Jamesu Bondu. Skladba z naslovom Enough Love bo obogatila ponovno izdajo njenega debitantske-ga albuma Rockferry, ki je že proglašen za najbolje prodajani album v letošnjem letu. Na ponovno izdanem albumu bomo lahko zraven super hitov, kot sta skladbi Mercy in Warwick Avenue, slišali tudi pet dodatnih novih skladb. Ena izmed njih bo že omenjena skladba Enough Love. Na albumu pa bo moč slišati tudi njeno priredbo skladbe Paula McCartneya Live and Let Die, ki jo je posnela za novi War Child album. Dvojni album Rockferry (Delux Edition) bo uradno objavljen 24. novembra.
®@®
Škotska rock atrakcija, skupina Franz Ferdinand, že
dolgo časa pripravlja enega izmed težko pričakovanih novih albumov. Po besedah članov skupine je snemanje novega albuma končano, album pa naj bi izšel v začetku naslednjega leta. Novi album prinaša spremembo v glasbenem stilu in naj bi bil, kot pravi vodja skupine Alex Ka-pranos, nekoliko bolj umirjen kot njihov zadnji album You Could Have It So Much Better, ki so ga izdali leta 2005. Ob novem tempu pa so pri snemanju uporabili tudi zelo raznovrstna glasbila in tudi drugačen pristop, kljub temu pa bodo to še vedno tipični
l_e s t v i
NAJ
« 2. I KI
' WHAT - PINK
ÜSSED A GIRL - KATY PERRY
3.	THE MAN WHO CAN'T BE MOVED - THE SCRIPT
4.	DISTURBIA - RIHANNA
5.	LOVE IS NOISE - THE VERVE
6.	THIS IS THE LIFE - AMY MACDONALD
7.	WHATEVER YOU LIKE - T.I.
8.	BEGGIN' - MADCON
9.	I'M YOURS - JASON MRAZ
10.	GIVE IT 2 ME - MADONNA
11.	PJANOO - ERIC PRYDZ
Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8 »98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Duffy
Franz Ferdinand. Ime novega albuma in točen datum izdaje še nista znana.
Zasedba Oasis najavlja novo skladbo. Britanski roc-kerji so trenutno na prisilnem počitku, ker si kitarist skupine Noel Gallager še vedno ni opomogel po napadu enega izmed oboževalcev na koncertu v Kanadi. Kljub temu bo album z naslovom Dig Out Your Soul izšel po prvotnem načrtu 6. oktobra. Album pa že predstavlja prvi singel The Shock Of The Lightning. V novembru pa naj bi izšel že naslednji singel, balada z naslovom I'm Outta Time. Omenjeno skladbo je napisal pevec skupine Liam Gallagher, posvečena pa je pokojnemu Johnu Lennonu. Na skladbi bo moč slišati del-
ček njegovega zadnjega intervjuja, ki ga je dal dva dni pred smrtjo.
®@®
Datum izdaje novega albuma pevke Beyoncé, ki naj bi izšel 18. novembra, je prestavljen. Pevka pravi, da zaradi številnih obveznosti, med drugim je igrala tudi v dveh filmih Cadillac Records in Obsessed, ni uspela dokončati vseh novih skladb. Tako naj bi omenjeni album prišel na trgovske police konec letošnjega ali pa v začetku naslednjega leta. V teh dneh naj bi bila predstavljena tudi prva dva singla If I Were a Boy in Single Ladies, za katera že pravijo, da sta najboljši skladbi v njeni karieri. Beyonce je za skladbo If I Were a Boy posnela tudi že videospot.
Janko Bezjak
Skupina Oasis
BILLB0ARD0VIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	WHATEVER YOU LIKE - T.I.
2.	SO WHAT - PINK
3.	LOVE LOCK DOWN - K AN YE WEST
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	SO WHAT - PINK
2.	SEX ON FIRE - KINGS OF LEON
3.	THE SCHOCK OF THE LIGHTNING - OASIS
NEMČIJA
1.	I KISSED A GIRL - KATY PERRY
2.	THIS IS THE LIFE - AMY MACDONALD
3.	GIB MIR SONNE - ROSENTOLZ
Zanimivosti
Majšperk • Ohranjanje starih običajev
Mladenke iz Kidričevega so prvič ličkale koruzo.
Minulo soboto so se pri Jožici Medved iz Sestrž zbrale kmečke žene iz Majšperka, s Keblja in iz Kidričevega z namenom, da bodo ličkale. Organizatorka srečanja je bila predsednica kmečkih žena iz Majšperka Štefka Medved. Na ličkanje je prišlo okoli 50 žena. Precej storžev koruze je bilo potrebno oguliti, kar tri traktorske prikolice. Med ličkanjem so morale zbirati tiste storže, ki so bili pisani. Katera jih je zbrala največ, je bila nagrajena. Zbrana družba si je ob ličkanju pripovedovala šale in razne novice z vseh strani, pa tudi pesem ni manjkala; da so pa lažje prepevale, jih je na harmoniko spremljala Katka Krošl iz Leskovca. Kmetice so si napekle potice, domačega kruha in zaseke z česnom, da so imele kaj za pod zob, za dobro kapljico pa je poskrbel gospodar Jože.
Foto: B. Ptiča r
Vesela družba na ličkanju pri Jožici Medved
Organizatorka Štefka Medved nam je povedala, da lička-jo na roke zato, da bi ohranile ta stari običaj. Vse preveč je stvari, ki jih opravimo strojno, in stari običaji izginjajo. Tudi otroci se veselijo ob takšnem delu in se tako marsikaj naučijo in vidijo, kako so to delali v starih časih. Prav zabavno je bilo gledati otroke, kako so se obmetavali s koruzo in ličjem ter počenjali vragolije. Med ženami so bile tudi mladenke iz Kidričevega, ki so to delo prvič opravljale. Seveda ličkarji od napornega dela postanejo žejni in kdo od domačih mora naokoli s kakšno pletenko. Ličkanje ponavadi traja pozno v noč, pri kmeticah ni bilo tako, bile so kar hitre in so potem odšle po vsej vasi in si prepevale. V krajevnem domu so sedle za mizo in kuharice so jim prinesle dobro kosilo. Takole smo jih ujeli v naš objektiv, ko so bile še pri delu.
Lepo je, da se ponekod trudijo ohraniti stare običaje, ki pa jih žal vse bolj izpodrivajo stroji.
Brigita Ptičar
Videm • Rajko in njegovi glineni izdelki
Foto: jš
V četrtek, 9. oktobra, so v Drvarnici Kulturnega društva Videm pričeli novo razstavno sezono. Tokrat se predstavlja Rajko Verbančič, ki se ljubiteljsko ukvarja z oblikovanjem izdelkov iz gline - slik, kipcev, tudi okrasnih in uporabnih posod. Vse te izdelke lahko vidijo obiskovalci na tokratni njegovi razstavi v kletnih prostorih videmskega zdravstvenega doma. Ob otvoritvi razstave so (sicer maloštevilni) obiskovalci lahko prisluhnili prijetnemu in zanimivemu pogovoru med Rajkom in voditeljico kulturnega večera Manjo Vinko, sicer podpredsednico KD Franceta Prešerna Videm. Za glasbeno popestritev so poskrbeli videmski tam-buraši, pri katerih igra Rajko že tretje leto, sam pa je tudi raztegnil harmoniko, ki je prav tako njegova ljubezen.
Razstava (ki je tudi prodajna) je na ogled še v petek in soboto med 17. in 19. uro ter v nedeljo med 8. in 11. uro.
jš
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 14. oktobra 2QQ8
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
krompirjeva musaka, rdeča pesa SREDA
piščančji file v smetanovi omaki*, njoki,
solata
ČETRTEK
cvetačni narastek, zelena solata PETEK
ocvrte ribje palčke, francoska solata
SOBOTA
jota**
NEDELJA
porova juha, pečena svinjska rebrca, pečen krompir, solata PONEDELJEK pizza, solata
*Piščančji file v smetanovi omaki
1 piščančji file, 3 žlice olja, sol, poper, muškatni orešček, rožmarin, rdeča paprika, 1 sladka smetana, 3 žlice kisle smetane, 2 žlici pšeničnega zdroba.
Belo meso narežemo na manjše koščke ali trakove, jih solimo in popramo. V kožici segrejemo olje, dodamo meso, ki ga dobro popečemo (z morebitnim dodajanjem vode). Meso dobi zlato rumeno barvo! Pri zmanjšani temperaturi - zelo nizki - dodamo še ostale sestavine. Dobro premešamo ter pustimo pokrito v kozici še 5 minut. Večkrat pomešamo.
**Jota
50 dag kuhanega fižola, 4 olupljeni krompirji, narezani na kocke, 20 dag kislega zelja, 20 dag kisle repe, 10 dag slanine, narezane na kocke, 1 čebula, narezana na koščke, 2 žlici moke, 2 stroka stlačenega česna, 1 lovorov list, nekaj prekajenega mesa, 1 skodela kisle smetane, voda.
Kislo zelje in kislo repo skuhamo s pre-kajenim mesom. Stopimo slanino, dodamo čebulo in moko ter ju popečemo. Prilijemo vodo, dodamo fižol, kislo zelje in repo. Zmešamo in še dolijemo vodo po potrebi. Primešamo česen, lovorov list, sol in prekajeno meso. Kuhamo do mehkega. Ko mešanica zavre, dodamo kislo smetano.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
B
Lahko si mlad brez denarja, ne moreš pa biti star brez njega.
-k-k-k
Ljubeznivost vračaj z ljubeznivostjo, a hudobijo s pravičnostjo.
•k-k-k
Življenje je šola, s kateri si nezadostni učenci želijo, da bi jo ponavljali.
-k-k-k
Strah in slaba vest imata spoznaven vonj za nosnice bogov.
-k-k-k
Strah pred vsemi strastmi najhuje prizadene zmožnost za presojo.
-k-k-k
Naša literatura je kot kokoš, nenehno nosi jajca, ki so si strašno podobna.
-k-k-k
Počasen in neomajen zmaga v tekmi.
-k-k-k
Bolje je boriti se in izgubiti kot sploh se ne boriti.
-k-k-k
Nobene človeške lastnosti ni težje prenašati v navadnem življenju in jo tudi slabše ne prenašajo kot nestrpnost.
-k-k-k
Večen nič je OK, če si zanj primerno oblečen.
-k-k-k
Ni res, daje ravna črta vedno najkrajša pot.
Ko je bilo treba plačati, je lepa mladenka povedala taksistu, da nima zahtevanih 10 €. Taksist si jo ogleda in reče: "Lahko se zmeniva tudi drugače. Kar sleci hlačke"
Mladenka: "Lahko, vendar ne vem, če boste zadovoljni. Kupila sem jih na razprodaji za 50 centov."
Pogovor dveh filmskih igralk.
"Jutri grem v Peking." "Snemat nov film, podpi-
Štajerski TEDNIK
STEPSKA ŽIVAL
ZDRUZBA SORODNIH PODJETIJ
RUSKA ŠPORTNA PLEZALKA (KSENIJA)
FINSKI SMUČARSKI SKAKALEC
JUDEZEV SIN
PREČNI DROG
MOŠKO IME, INOSLAV
ČEBER, BEDENJ
AFRIŠKA SPALNA BOLEZEN
PROZNO DELO GITICE JAKOPIN
MOL V GLASBI
LOČITEV DELA DRŽAVE, ODCEPITEV
100 m2
AM. FILM. DRUZBA
ANA MLAKAR
SLADKOVODNA RIBA
HRV. NOGOM.
AM. DŽEZIST (SAM)
PEVEC PESTNER
TRŠČICA, TRSKA
AMERIŠKI IZUMITELJ
ALENKA
RIBIČ
REKA
LOIRE
NAŠA IGRALKA ZUPANČIČ
PREBIVALEC DOLINE
ZGANJE
FR. HAZARDNA IGRA
IZRASTEK
PRI NOSOROGU
NEMŠKI FILOZOF
MUSLIMANSKI BOG
Štajerski TEDNIK
UGANKAR, ENIGMATIK
KONEC ZIVLJENJA
SLIKARKA GREGORČIČ
EVA GRM
SM. TEKAČICA HIŽAR
UDAREC PRI KARATEJU
OTO NORČIČ
LIDIJA HREN
IT. KOŠ. MOŠTVO IZ TRSTA
Štajerski TEDNIK
TEHNOLOŠKI INŠTITUT V PASADENI
sat pogodbo?"
"Ne. Kupit grem pekinškega psička."
"Saj ga lahko kupiš tudi v Parizu!"
"To vem, vendar ne vem, kje naj v Parizu parkiram avto."
Kontrolor letalskih poletov je bil ves napet, ko je po radijski zvezi zaslišal glas iz letala: "Halo, kontrola! Tukaj AGA 767-525. Imam prazne rezervoarje"
Kontrolor z največjim naporom skrije vznemirjenje: "Halo, AGA 767-525! Samo brez panike! Spravil vas bom dol. Sporočite mi svoj položaj."
"Tu smo, na koncu piste. Povejte mi, kje je cisterna!"
Po vzletu s pariškega letališča stopi v pilotsko kabino zakrinkan moški in naperi pilotu v glavo pištolo: "Peljite takoj v New York!"
"Samo brez razburjanja! Saj vendar gremo v New York!"
"Vem, vem. To sem že dvakrat poskušal, pa sem enkrat prišel na Kubo, drugič pa v Bagdad. Sedaj gremo naravnost v New York!"
Potnik, ki omaguje pod težo dveh težkih kovčkov, priteče ves zadihan do informacij na letališču: "Je letalo v London že odletelo?"
"Pred nekaj minutami."
"Super. Mislil sem, da bom zamudil najmanj eno uro."
Dve starejši gospe potujeta prvič z letalom. Pred vzletom stopita k pilotu in mu rečeta: "Gospod kapitan, lepo vas prosiva, da ne bi leteli hitreje od zvoka. Med vožnjo bi namreč radi malo poklepetali."
Potnik, ki potuje prvič z letalom, pogleda skozi okno in presenečeno vzklikne: "Sedaj moramo pa biti že zelo visoko. Ljudje spodaj so videti kot mravlje."
Sopotnik: "Saj še nismo vzleteli. To, kar vidite, so res mravlje."
Na letalu na višini 3.000 metrov se mladi padalci spuščajo v globino. Eden se na vse pretege upira, tako da ga mora inštruktor pahniti z letala. Naslednji, ki je bil na vrsti, se je začel iz vsega srca smejati.
"Kaj pa je tu tako smešnega?"
"Tisti, ki ste ga pahnili, je bil naš pilot."
Mihec pripoveduje prijatelju: "Ali veš, da je moj oči z metlo sklatil nekega pilota?" "Z neba?" "Ne, z moje sestre."
"Ljubček, kdo ti je poslal pismo, ki ga bereš?"
"Zakaj pa bi to rada vedela, ljubica?" "Zakaj pa si radoveden?"
Ugankarski slovarček: AJATAJ = mladinsko prozno delo Gitice Jakopin iz 1984; AJIRO = mesto na japonskem otočju Cušima; CALTECH = kalifornijski tehnološki inštitut v Pasadeni; GENERTEL = italijansko košarkarsko moštvo iz Trsta; KERATERM = ujetniško taborišče pri Prijedoru v Bosni, v letih 1995 - 98; LAUSTE = ameriški izumitelj (Eugene Augustin, 1857 - 1935); MINORE = mol v glasbi; NALANA-NA = afriška spalna bolezen.
'Hi 'ueiv 'ejouiiu 'pe^ 'oap^ 'íejeív 'oui 'aie 'a}sne~| 'ovia 'epi Ijlus 'sjaAiy 'je 'ueuo '|a§aH 'efisao -as 'iiuei 'euiuegz 'eAafes^aiv 'oaui| -op 'iui| '|a}j»i '33 'ejeoi 'edope 'iuja}eja>| 'iAe|iz 'fegag 'ejeqo '^od :ouAejopoA :a>|UBZ!J>j 8} Asijssy
íPoíHulajtz naí na iuslountm íjitztu.1
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
Govori se ...
... da so po vzoru nekega novega zelo odrskega dela „Zapufan-pika-sem" nekemu znanemu slovenjegoriške-mu veljaku neki znani domoljubi baje predlagali, naj odpre svoj blog z naslovom „Zajeban-pika-sem".
... da nedavno upokojeni ravnatelj nekega poetovi-onskega hrama učenosti ni želel, da bi ob dnevu učiteljev podelili priznanje tudi njegovi bivši sodelavki, sam pa je z veseljem in velikim ponosom sprejel županovo darilo. Če fovšija bi gorela...
... da so ubijalskemu blaznežu, ki po parku stare po etovione psom in drugim živalim, ki tam nesramno kukajo, nastavlja zastrupljene klobase, policisti že na sledi. Za sedaj že zagotovo vedo, da jih nasta vlja on.
... da so nekateri poetovi-onski organizatorji kulturnih prireditev malce poze-leneli, ker so baje slovenski žogobrcarji, ki so prejšnji te-
den preplavili Ptuj, imeli več gledalcev pred kafiči, kjer so mirno srkali kavo, kot kulturniki na nekaterih kultur- Vidi se .. nih prireditvah.
... da so taisti žogobrcar-ji izbrali pravo lokacijo za bivanje v najstarejšem slovenskem mestu: nogometna pravljica in rimska zgodba s Primusom ter njegovimi
devicami se kar lepo dopolnjujejo.
. da na Primorskem tudi ob slabih vinskih letinah ne morejo imeti posebnih težav, saj se držijo načela: Dokler je dovolj morja, sodi ne smejo biti prazni.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Marko Vidovič
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslal Marko Vidovič iz Stojncev 21/a in pripisal: »Pozdravljeni! Pošiljam zanimivo fotografijo s trgatve v Halozah. Naslov fotke je »Nekje v Halozah«. Posneta je bila 5. 10. 2008 okoli 10.00 ure, ko je jutranje sonce zanimivo prodiralo v klet, polno mošta. Posneto z digitalnim fotoaparatom Canon EOS 350d (M) ročne nastavitve.«
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
6	5	9	2			3		
							5	4
	8		3		7	2		
		7	8		1			
8	9		4	7				3
4		3	5	9	6			7
			9	6	8	7		1
	7			2	5			
9		8		4	3			5
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VV	©©©	€	O
Bik.	¥»¥	©©	€	OOO
Dvojčka	V	©©	€€€	OO
Rak	¥»¥	©©©	€€	O
Lev	VV	©©©	€€€	O
Devica	VVV	©©	€	OOO
Tehtnica	VV	©©©	€	OO
Škorpijon	VVV	©	€€€	OO
Strelec	V	©©©	€€	OOO
Kozorog	VV	©©	€	OO
Vodnar	VVV	©©©	€€€	O
Ribi	VVV	©	€€€	OO
Velja za teden od 14 oktobra do 20. znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 17. oktobra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenec je: Vito Korenjak Mihelič, Ul. Nikole Telse 16, 1230 DOMŽALE.
Anekdote slavnih
Ko je umrl ameriški skladatelj George Gershwin, je neki amaterski skladatelj napisal žalostinko v njegov spomin. Gershwinovega prijatelja pianista Oscarja Levanta je prosil, da je skladbo poslušal. Po koncu skladbe mu je Levant rekel: "Mislim, da bi bilo bolje, če bi umrli vi in bi Gershwin napisal žalostinko za vami."
Francoski kralj Ludvik XIV. je vprašal škofa Bossueta, ali lahko hodi katoličan na predstave komedij.
"Močni razlogi so proti temu," je odvrnil Bosset, "in tudi močni zgledi so za to."
***
Ko norveški dramatik Henrik Ibsen še ni bil znan dramatik, je dobil od založnika za rojstni dan žepno uro. Čez nekaj časa sta se srečala in pisatelj mu je potožil, da ura ne gre.
"Ali mislite, da vaše stvari gredo?" ga je zavrnil založnik, ki je prodajal Ibsenova dela.
***
Za nemškega skladatelja Johana Sebastiana Bacha je vse življenje v vseh pogledih skrbela njegova žena. Ko je umrla, je prišel k njemu služabnik po denar za žalni trak. Skladatelj mu je ves odsoten odgovoril: »Uredite to z mojo ženo.«
***
V znamenitem Schubertovem kvintetu Postrv je nemški skladatelj, pianist in glasbeni pedagog Max Reger igral klavirski part. Po koncertu mu je neka navdušena oboževalka poslala pet čudovitih postrvi.
Reger se je velikodušni darovalki pisno zahvalil: »Spoštovana gospa, najlepša hvala za ljubeznivo darilo. Dovolite, da vas hkrati obvestim o svojem naslednjem nastopu: čez štirinajst dni bom igral Haydnov Menuet o volu.«
***
O angleškem astronomu Williamu Herschlu so imeli različna mnenja. Njegova sodobnica, pisateljica Fanny Burney, je zapisala: »Kralj nima srečnejšega podložnika, saj vse dolguje njegovemu veličanstvu, ki ga je rešilo popolne bede, ko je spoznalo njegovo izjemno nadarjenost.«
***
Ko je generala Dwighta Eisenhowerja, kasnejšega ameriškega predsednika, obiskal francoski general, je diplomatsko pohvalil ameriške vojake, da pod vplivom francoskih vzorov sedaj veliko bolj vljudni. Prav tedaj pa je pristopil nek vojak in vzkliknil: "Hej, Ike, ali mi lahko za pol ure posodiš svoj džip?"
Eisenhower se je obrnil k francoskemu generalu in rekel: "Ali vidite, kaj sem mislil s tem? Še pred četrt leta bi mi vzel džip, ne da bi kaj vprašal."
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
oktobra: 1 znak - slabo, 2
Prejeli smo
Če bi nevoščljivost gorela
V videmski občini se govori veliko polresnic o novem izvajalcu šolskih prevozov, zato želimo javnosti predstaviti resnično ozadje celotnega dogajanja.
Podjetje Cafuta Jožica, s. p., je bilo ustanovljeno leta 1990. Osnovno dejavnost, gostinstvo, turizem in trgovino, so v letu 2005 razširili še na avtobusne prevoze doma in v tujini.
Razvijati družinsko podjetje v nerazvitih Halozah in ga uveljaviti na zahtevnem trgu je bilo zelo težko in potrebnega je bilo veliko potrpljenja in odrekanja družine. Širitve dejavnosti podjetja na opra-
vljanje avtobusnih prevozov je botrovala potreba po ustrezni zaposlitvi starejšega sina, ki ima tehnično izobrazbo prometne smeri. Podjetje je investiralo velika finančna sredstva, okrog 1 mio evrov v širitev kvalitetnega voznega parka in razvoj podjetja. Potrebna so bila skoraj 4 leta, da se je podjetje s kvalitetno storitvijo opravljanja avtobusnih prevozov uveljavilo na trgu. Podjetje opravlja prevoze v domačem in mednarodnem prometu za najbolj uveljavljene turistične agencije, kot so Kompas, d. d., Relax, Aritours ter druge manjše turistične agencije ter za posamezne naročnike, podjetja, društva, zavoda, šole ... Podjetje sije pridobilo izkušnje s prevozi potnikov doma in v tujini na razne turistične destinacije
- od morja do visokogorja.
Voznik park se je z leti povečal na 10 kvalitetnih vozil, od velikih avtobusov Man, Setra do minibusov z 10 do 20 sedeži znamk Renault, Opel in Iveco. Vozila so nova, tehnično brezhibna ter opremljena za prevoze šolskih otrok ter drugih potnikov.
Prav tako ima podjetje vso potrebno dokumentacijo, licence in dovoljenja za opravljanje
avtobusnih prevozov. Zraven dobrega voznega parka so v podjetju zaposleni izkušeni vozniki z večletnimi izkušnjami ter izobražen vodstveni kader, ki obvladuje dejavnost podjetja. Veliko truda je bilo vloženega v pridobitev zaupanja ljudi v domačih krajih in v naši občini Videm, kar je zelo pomembno, saj smo kot podizvajalec podjetja Veolia, d. d., za katero opravlja naše podjetje šolske
Foto: SM
Avtobusni vozni park podjetja Jožice Cafuta
prevoze, prisotni tudi v domači občini Videm. Vodstvo Občine Videm in Osnovne šole Videm je avtobusnega prevoznika iz domače občine lepo sprejelo, predvsem pa kažejo razumevanje za tekoče pomanjkljivosti, ki nastajajo zaradi težkega dela v slabo razvitih Halozah.
Kljub vsemu pa se naše podjetje srečuje s težavami, ki jih povzročajo posamezniki, nevo-ščljivci, ki skušajo s širjenjem neresnic oblatiti naše podjetje ter tako ustvarjajo pritisk in predvsem strah pri starših, ki jim ni vseeno, kdo vozi otroke in ali se njihovi otroci varno vozijo v šolo in nazaj.
Prav ti posamezniki intervenirajo s pritožbami na Ministrstvo za šolstvo RS, Inšpekcijske službe in organe pregona z anonimnimi prijavami in širje-
njem neresnic v domačem okolju. Človek se sprašuje, čemu vse to početje in nezaupanje, saj podjetje obstaja 19 let, zaposluje 10 ljudi z od V. do VII. stopnje izobrazbe, ki vsi prihajajo iz haloških občin in tako podjetje doprinaša svoj delež k razvoju občine in domačega okolja ter k proračunu države. Prav ljudje, ki nenehno blatijo druge, povzročajo zdrahe in nezadovoljstvo, ponavadi nič ne storijo za razvoj družbe.
Politiki in vodstvo države v medijih nenehno govorijo, kako je potrebno razvijati gospodarstvo ter pomagati podjetjem k rasti, da bi lahko zaposlovala ljudi, ki bi pomagala h gospodarski rasti in tako ustvarjala dodatno vrednost. Prokurist in vodja podjetja Janez Cafuta
Spodbujamo rast.
www.gazela.com
ekskluzivni	ekskluzivni avtomobilistični	medijski partnerji
telekomunikacijski partner	pokrovitelj	«
pokrovitelji formingstufdio
@
poslovni Dnevnik
zlata pokrovitelja
ZAVAROVALNICA MARIBOR
nlbO
<e>
TOYOTA
Častna pokrovitelja
Ministrstvo za gospodarstvo
[epublika Slovenija
Veleposlaništvo Francije
RADIO
<D
® Naidi.si
oniiv
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta,...)
■ poštna dostava na dom.
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
NAROČILNICA ZA
v
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:
Davčna številka: Tplfifnrv
Datum naročila: Podpis:
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptui
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter prealed doaaianja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
HIÍA
M ARIL
▼
nagrajujeta obstoječe naročnike Štajerskega tednika
Bon v vrednosti 20 € za
v l £ tal DAR l L prejmeta:
Janko Štebih, Pacinie 10/b, 2252 Dornava
Antonija Kelc, Girkulane 33. 2282 Cirkulane
Bona ni mogoče zamenjati za gotovino. Vrednost nakupa ne sme biti manjša od vrednosti bona. Izdajatelj bona je podjetje Panap, d.o.o., Rogozniška 33, Ptuj. Izžrebana naročnika Štaierskeaa tednika bosta bon za nakup prejela po pošti
Prireditvenik
Sreda, 15. oktober
16.00 18.00
18.00
Ormož, Knjižnica F. K. Meška, Pravljična ura Ormož, na gradu, predavanja Marjana Kokota, Pozor, pubertetnik pri hiši, predavanje spremljajo delavnice za otroke, dodatne informacije na telefon 719 41 41
Slovenska Bistrica, na gradu, 7. likovna kolonija (odprtje razstave del likovnih amaterjev, Zveze kulturnih društev občin Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica)
Četrtek, 16. oktober
16.30
17.00 18.00 18.00
18.00
19.30
Slovenska Bistrica, pionirska knjižnica, pravljične ure, Ježek, miška in lisica
Ptuj, pravljična soba ptujskega gradu, pravljice z jogo za otroke Ormož, na gradu, razstava ob 10. obletnici ormoške gimnazije Ormož, avla občine, otvoritev razstave o pregledu delovanja Gimnazije Ormož
Ormož, v hotelu, dnevi jedi z grozdjem
Slovenska Bistrica, v knjižnici, predavanje o zeliščih, predava dr. Janko Rode
Maribor, dvorana Union, 1. abonmajski koncert Orkestrskega cikla, Filharmonija Brno, za abonente in izven
www.radio-tednik.si
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO O. URE
1EI__IKA ZJUTRAJ DO S. URE
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53. Gsm: 040 221 921
www.avtocanter-brszje.si
ODKUPUJEMO OD TOČE
POŠKODOVANA VOZILA, OPVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKil
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA UTNIK	CENA».	OPREMA	BARVA
AUDI AG 1.8 T 1998	5.900,-	AVT. KLIMA	BELA
BMW SERIJA 7:740 IL 2001	11.790,-	KUPLJEN V SLO	KOV. T. MODRA
CHRYSLER VOYAGER 2.5 CRD 2003	10.990,-	KLIMA	SIVA
CITROEN C31.4 HDIEXLUSIVE 2006	9.900,-	AVT. KLIMA	KOV. CRNA
CITROEN XANT1A 2.016VISX 1998	2.499,-	KLIMA	KOV. T. ZELENA
MERC.COUPECL 500 8ENCIIHPG PLIN 2000	19.990,-	AVT. KLIMA	KOV. 8. RDEČA
FORD FOCUS 1.8 TOČI 2003	7.490,-	KLIMA	SIVA
OPELASTRA KARAVAN 2.0 2001	5.890,-	KLIMA	BELA
RENAULT MEGANE SCENIC 1.6 1999	3.590,-	TONIR. STEKLA	KOV. T. SIVA
SEATALTEA 1.9101 2006	14.990,-	AVT. KLIMA	SIVA
SKODA FAOIA 1.2 2005	6.990,-	KLIMA	KOV. SREBRNA
VW PASSAT 1.9 IUI 2001	8.590,-	KLIMA	KOV. T. MODRA
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDICOMF. 2006	15.990,-	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
VW POL01.2 2008	5.900,-	KARAMBOURAN CRNA	
TV
'in .n'j'JSiin [iaapÄ Issüisfjiräih
SPORED ODDAJ
TOREK 14.10.
8.00 Oddaja Občine Destrnik 18.00 VIDE0 TOP 10 odd. 19.00 Pri Gašerju - glasbena oddaja 20.00 Oddaja Občine Destrnik
SREDA 15.10.	.______
8.00 Spravilo koruze	CE1RTEK 10.10.
18.00 SUPER HITI odd.	800 55 let Kmetijske šole Ptuj
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 900 Mdaie iz Preteklosti - Dornava
20.00 Kronika Občine Hajdina	m0° SUPER HITlodd-
19.00 VIDE0 TOP 10 odd. 20.00 Cerkveni otroški zbori na Polenšaku
PETEK 17.10.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja
ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
Predmet prodaje je nepremičnina:
- parcelna št.: 361/4, travnik v izmeri 979 m2 (parcela za domom društev; parcela je gradbena). Izklicna cena zemljišča znaša 35.000 € (v izklicno ceno ni vključen DDV). Ponudbe z navedbo ponujene cene morajo prispeti v zaprti kuverti na naslov: Območna obrtna zbornica Ormož, Ljutomerska cesta 30, 2270 Ormož, najkasneje do 30. 10. 2008, s pripisom Ponudba za zemljišče - ne odpiraj.
Prednost pri izbiri bo imel tisti ponudnik, ki bo ponudil najvišjo ceno. Kupec plača davek na promet nepremičnin oz. na dodano vrednost in nosi vse stroške v zvezi s prodajo in prenosom lastništva. Vsa pojasnila v zvezi s prodajo in ogledom nepremičnine v času razpisa lahko zainteresirani ponudniki dobijo pri g. Radu Antoliču na tel. 031 776 755.
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
STANOVANJSKA HISA - prodamo, ob vpadnici v mesto Ptuj, vsi priključki, KTV, 2 balkona, kanalizacija, CK - olje, redno vzdrževana, etažnost, K+P+M, možnost dogovora okrog cene. Cena 120.000,00 €. Antar, d. o. o., PE Ul. 25. maja, Ptuj, tel. 059 975 752, GSM 041 353 244, e-pošta: nepremicnine-pt@antar.si, www.antar.si
KMETIJSTVO
V NAJEM vzamem njive. Tel. 041 315 392.
ODKUPUJEMO suhe bučnice. Tel. 740 82 22.
PRODAM trosilnik hlevskega gnoja. Tel. 794 5691 ali 031 601 673.
PRODAM telice, breje ali nebreje. tel. 040 584 629.
PRODAM koruzo z njive na 90 arih v Trnovski vasi. Tel. 757 05 21.
NESNICE, rjave, stare 13 tednov, prodam, 3 EUR, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71.
NESNICE, mlade, grahaste in rjave, v začetku nesnosti, cepljene, prodam. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
RAZNO
UGODNO prodamo les za ostrešje, deske, opaže, late ter bruna z dostavo. Tel. 041 642 055.
DELO
ZAPOSLIMO frizerko-frizerja z najmanj dvema letoma delovnih izkušenj. Frizerstvo Brigita, s. p., Osojnikova cesta 3, Ptuj, telefon 776 45 61.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 "I04;3
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
POSKOČNIH
1.	Ans. CVET - Petek je - in trinajsti
2.	Ans. GORSKI CVET - Hvala za otroštvo
3.	Ans. ROSA - Vse dni si pojem
4.	Ans. ROKA ŽLINDRE - Srce še vedno hrepeni
5.	Ans. JUHEJ - Lepote gorskega sveta
6.	Ans. ISKRICE-Zrno graha
7.	Ans. MLADI UPI - Fant iz mojih sanj
A t
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
i»
1.	DOMEN KUMER IN PETRA PEČOVNIK - Kamasutra
2.	MAJA KAMPL - Ujeta v sanje
3.	SAŠA LENDERO - Stoje bom prebolela
4.	ADISMOLAR - Brez dlake na jeziku
5.	ZASAVCI - Ne pusti me živeti samega
6.	OBJEM-Vem
7.	ROGOŠKISLAVČKI - Ni junaka ; Orfejčkove
1 SMS glasbene želje:
! 041/818-666
POP 7 TOP
Tel. Številka:
Glasovnice polljlte na dopisnicah na naslov: MEGAMAKKEITNG d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Nagrado prejma: Tea Horvat Šalovci 43
2277 Središče ob Dravi
iwvljaza
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
.prilogo yr
V oktobrski izdaji revije
za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko med ostalim preberete o trgatvi v letošnjem letu, kletarjenju letnika 2008, vinski sorti modra frankinja, škodljivcih jablan in hrušk, v prilogi Vrtnine pa o skladiščenju čebule.
Revija Sad - 19 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si
Dve leti je minilo, odkar se je tragično zgodilo, ko smo izgubili, kar smo najbolj ljubili -našega najdražjega.
V SPOMIN
možu, atiju, sinu, bratu, zetu, stricu in svaku
Zvonku Frangežu
IZ SPODNJIH JABLAN 3 14. 10. 2006
Lep je spomin nate, a hkrati tudi zelo boleč. Hvala vsem, ki z dobro mislijo v srcu postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Tvoji najdražji
Odšel si tiho brez slovesa. Vse pusto je sedaj. Le spomin ...
Edini, ki ostane močen nad vsem, edini cvet, ki ne oveni, edina luč, ki ne ugasne.
SPOMIN Janez Toplak
1928 - 2007
IZ STOJNCEV 108
14. 10. 2008 mineva leto, ko je tvoje srce omagalo, tvoj dih je
zastal, le spomin nate vedno bo ostal.
Hvala vsem, ki se ga spominjate s cvetjem in svečkami.
Vsi njegovi
Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
V naša srca si se vpisal, čas ne bo nikoli te izbrisal, pa čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 15. oktober 2008, ko je prenehalo biti srce dragemu možu, očetu, dedku, tastu, bratu, svaku in stricu
Alojzu Murku
Z ZGORNJE HAJDINE 100 A
Težko te je bilo izgubiti, še težje je brez tebe živeti. Vendar od nas nisi nikdar zares odšel, spomin nate bo večno živel. Hvala vsem, ki z lepo mislijo obudite spomin nanj in mu prinašate sveče.
Vsi njegovi najdražji
RADIOPTUJ
tut ¿flletcc
www.radio-ptuj.si
www.tednik.si
KREDITI
-	za vse zaposlene in upokojence
* tudi za prihodke nižje od 400 EUR ■ obremenitev prihodka tudi do 5Q % ■ poplačila manj ugodnih starih kreditov
-	brezplačno finančno svetovanje
SVETOVANJE na 051 804 324
HÜVATWA Mtena Pncotai* 141 Pt«to« J.m Ifta 22S0 PTUJ
SLOVENSKA VOJSKA V službi domovine.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO
Želite postati poklicni vojak ali pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske?
Želite prostovoljno služiti vojaški rok v vojašnicah v Novem mestu ali Bohinjski Beli od 17. novembra 2008 do 6. marca 2009? Ste dijak ali študent in vas zanima poklicno delo v Slovenski vojski ali pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske? Vabimo vas, da postanete štipendist
Ministrstva za obrambo.
Informacije dobite v Izpostavi za obrambo Ptuj, pisarnah v Lenartu in Ormožu, ter brezplačni telefonski številki: 08013 22.
Ptuj • Upokojenski četrtek s ptujskim županom
O gledališču z županovimi jedmi
V salonu Alojzije Strauss v prenovljenem hotelu Mitra na Ptuju je bil gostitelj upokojenskega četrtka 9. oktobra ptujski župan dr. Štefan Čelan z ženo Andrejo in svakinjo Brigito. Ob pripovedovanju o zgodovini Mestnega gledališča Ptuj in njegovi obnovi so gostje tokrat lahko uživali v jedeh, ki so sestavni del jedilnika županove družine na dopustu.
Pokusili so lahko odlični ribji biftek iz tune in nekaterih drugih rib ter šparglje, pripravljene na primorski način. Ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je na dopustu vedno glavni kuhar, žena in svakinja sta takrat le asistentki, glavni pa je tudi pri silvestrski večerji, se je javno zaobljubil, da bo ob kakšni slovesnosti glavni kuhar tudi pri katerem od Ptujča-nov. Le povabiti ga je potrebno. Ob tej priložnosti je izdal tudi nekatere male skrivnosti kuharskih mojstrov. Med drugim je povedal, da je največja skrivnost dobrega žara les; najprimernejše so veje suhe smo-kve, prav tako tudi rožje vinske trte. Pri peki rib si ni potrebno nikoli delati skrbi, potrebni sta le sol in dovolj suha koža ribe. Zlata zapoved pa tudi je,
da se mora morska riba vedno prati v morski vodi, če je ni, bo dobra tudi navadna, a jo je potrebno soliti.
Zanimiva je bila pripoved o obnovi gledališča. Do projekta obnove Mestnega gledališča Ptuj je bila trnova pot. Največ zahtev je seveda postavil Zavod za varstvo kulturne dediščine. Na javno povabilo se je odzvalo pet projektantov oziroma arhitektov, a nobeden ni bil tako dober, da bi lahko od njega vzeli celotni projekt oziroma načrt obnove. Iz vsega tega je nastala zloženka, bolje rečeno kompromis, ki pa danes močno tepe, kar nekaj nepravilnosti bo namreč potrebno odpraviti. Pri fasadi pa so se odločili, da bodo izvedli vabljeni natečaj, naj različni avtorji povedo, kako narediti
Foto: Črtomir Goznik
Gostitelj, župan MO Ptuj dr. Štefan Celan, je skupaj z ženo Andrejo predstavil obnovo in zgodovino Mestnega gledališča Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Zupanova svakinja Brigita je gostom postregla ribji biftek iz tune in nekaterih drugih rib z dodatki, ki so ostali skrivnost, in šparglje, pripravljene na primorski način. Bilo je odlično.
najboljšo zunanjost te hiše, pravi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki ni uspel z idejo, da bi gledališče v celoti porušili, na njegovih ruševinah pa postavili popolnoma nov objekt. Če bi danes odločal o tej investiciji, bi se zagotovo odločil za investicijo 23. stoletja in ne investicijo 21. stoletja. Slovenski trg je najlepše srce Ptuja, v eni minuti se na njem zasuče njegova večtisočletna zgodovina.
Andreja Čelan je iz obdobja zgodovine MG Ptuj, ki še ni popisana, naredila diplomsko nalogo, iz tega pa bi že morala nastati tudi nova knjiga o ptujskem gledališču. Doslej je
še ni utegnila napisati tudi zaradi tega, ker je njen mož župan in veliko odsoten in nanjo odpade največji del domačih opravil. Največ gradiva za svojo diplomsko nalogo je našla na straneh Ptujskega tednika, opravila pa je tudi več pogovorov, še več pa jih bo vključila tudi v svojo knjigo, zato vabi vse, ki bi ji pri tem lahko pomagali. Prvega poklicnega režiserja je MG Ptuj dobilo v letih 1926/27, svoj vrh pa je doživelo z režiserjem Franom Žižkom, ki je napisal tudi 14 nadaljevank o Ptuju, kakršnih svet ne pozna v takem žanru, še nobeno mesto tega nima. Za realizacijo bi bilo potrebno zbrati okrog pet milijonov evrov, tega denarja pa mesto ni imelo, zato so se odločili za
odkup scenarija, zdaj o tem potekajo pogovori s svojci, saj je medtem Žižkovo srce ugasnilo. V letu 1958 je Ptuj izgubil profesionalno gledališče, njegov zadnjih direktor je bil Jože Gregorc, ki je bil zaradi tega zelo pretresen. Ponovna profesionalizacija MG Ptuj pa se je začela leta 1994. Gledališče je bilo v vseh letih delovanja večkrat tudi obnovljeno, a nikoli celovito. Težnja po tem, da bi objekt dobil drugačno podobo, pa je vedno obstajala. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je zato zelo hvaležen, zelo se je angažiral pri tem, da jim je uspelo skupaj zložiti politične karte, da je prišlo do odločitve o prenovi ptujskega gledališča.
MG
Osebna kronika
Rodile so: Marjeta Jasenc, Dornava 85/a -Karino; Maja Milošič, Do-lane 3, Cirkulane - Niko; Romana Vidovič, Rimska pl. 10, Ptuj - Nino; Petra Žunko, Spodnji Gaj pri Pragerskem 33 - Neli; Mateja Polajžar, Janežovci 4, Destrnik - Tjašo; Dragica Žmauc, Kokolajnščak 32, Sveti Jurij ob Ščavni-ci - Domna; Klementina Vrbnjak, Podgorci 59/a -Lariso; Stanka Mlinarič, Gabrnik 19, Juršinci - Leona; Darja Miško, Mali Brebrovnik 3, Ivanjkovci
-	Gašperja; Lidija Serdin-šek, Videm pri Ptuju 61 -Nino in Niko; Branislava Vedlin, Lešje 20, Majšperk
-	Matevža; Tamara Toš, Vitomarci 38/b - Lano.
Umrli so: Ana Hriber-šek, rojena Furek, Haj-doše 2/b, rojena 1930
-	umrla 30. septembra 2008; Katarina Šijanec, Zagorci 78, rojena 1928
-	umrla 1. oktobra 2008; Kristina Raišp, rojena Kocmut, Trnovska vas 14, rojena 1939 - umrla 30. septembra 2008; Janko Ferčec, Sedlašek 48, rojen 1931 - umrl 1. oktobra 2008; Marija Lukman, rojena Bogša, Mihalovci 47, rojena 1926 - umrla 3. oktobra 2008; Marija Srdinšek, Janški Vrh 5, rojena 1932 - umrla 5. oktobra 2008.
Poroke na Ptuju: Janko Arnuš in Darka Per-nek, Ob progi 8, Maribor. Mitja Golouh, Graška cesta 3/a, Litija, in Nada Fašalek, Prušnikova ulica 46. Maribor.
RADIOPTUJ
sg.B^B.e-io^
Ptuj • Ob evropskem dnevu prometne varnosti
Ulice zasedli otroci
V okviru aktivnosti ob 13. oktobru, evropskem dnevu prometne varnosti, ki je letos potekal pod sloganom Varnost v naših mestih, so na pobudo Sveta za preventivo in vzgojo Mestne občine Ptuj v sodelovanju s ptujskimi osnovnimi šolami na Mestnem trgu in v okolici vseh osnovnih šol izvedli akcijo Ulice otrokom.
Foto: Črtomir Goznik
V kulturnem programu so tokrat nastopili akademski glasbeniki, člani društva Arsana: Mladen Delin (klavir), Doris Šegula (violina) in Ana Delin (vokal).
Napoved vremena za Slovenijo
Kot je povedala koordinato-rica akcije in vodja projekta v Mestni občini Ptuj Boža Papež, so v torek, 13. oktobra, od
10. do 13. ure zaprli vse prometne ulice okrog osnovnih šol Ljudski vrt, Olge Meglič in Mladika, na Osnovni šoli Breg
Če je Gal (16.) suhoten, oznanjuje, 22/8 da ob letu suša pripotuje.
Danes bo pretežno jasno. Zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 10, najvišje dnevne od 20 do 23, na Primorskem do 26stopinj C.
V sredo bo jasno. Zjutraj in dopoldne bo po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost. V četrtek bo v hribovitih predelih zahodne in severne Slovenije pretežno oblačno, občasno bo že rahlo deževalo. Drugod bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Zapihal bo jugozahodni veter.
Foto: M. Ozmec
Sredi ptujskega mestnega trga so v okviru projekta Koiesarček šolarji morali dokazovati tudi znanje o vožnji, upoštevanju cestno-prometnih predpisov ter prometnih znakov.
in Grajena pa so otroci skupaj z učitelji izvajali aktivnosti na šolskem igrišču.
Z omenjeno preventivno in opozorilno akcijo so ob skrbi za večjo varnost otrok in šolarjev v mestih želeli opozoriti na dejstvo, da je v Evropi in tudi pri nas v vseh večjih mestih ter urbanih središčih še vedno premalo površin, ki so namenjene otrokom in njihovi igri. Po napovedih republiškega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu naj bi se po vsej državi v omenjeno preventivno akcijo vključilo kar 35 slovenskih občin, izvedli pa naj bi zapore na 66 prometnih ulicah in jih vsaj ob evropskem dnevu prometne varnosti prepustili otrokom.
M. Ozmec