14. december 1983 občina krško SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE Delegatsko gradivo skupnosti otroškega varstva SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA KRŠKO Krško, CK2 11, telefon 72-102 Številka: 213/V2/83 Datum: 4. december 1983 Na podlagi statuta Skupnosti otroškega varstva Krško sklicujem 6. REDNO SEJO SKUPŠČINE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA KRŠKO v ponedeljek, 26. decembra 1983, ob 14. uri v sejni sobi B SO Krško. PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. Poročilo o delu Skupnosti otroškega varstva Krško med sejama, uresničevanje sklepov 5. seje in odobritev zapisnika 2. Vprašanja in pripombe delegatov 3. Ugotovitveni sklep o pristopu k samoupravnem sporazumu o ustanovitvi občinske skupnosti otroškega varstva Krško 4. Samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok za obdobje 1983 — 1985 5. Samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela med Občinsko zvezo prijateljev mladine Krško in Skupnostjo otroškega varstva Krško za obdobje 1983 — 1985 v letu 1983 . 6. Finančni plan in realizacija Skupnosti otroškega varstva Krško po stanju 30. 9. 1983 7. Realizacija programov vzgojno varstvenih organizacij v občini Krško v letu 1982/83 8. Programi vzgojno varstvenih organizacij v občini Krško v letu 1983/84 9. Osnutek delovnega in finančnega programa Skupnosti otroškega varstva Krško za leto 1984 . 10. Sklep o izgradnji zaklonišč v občini Krško 11. Dokončanje vzgojnovarstvene enote pri Osnovni šoli »-XIV. divizije« Senovo 12. Sklep o začasni prispevni stopnji za programe družbenega varstva otrok 13. Obravnava gradiva za 5. sejo zborov skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije 14. Imenovanje delegatov v svet Vzgojno varstvenega zavoda Krško Predsednica skupščine: dr. JANJA ROSKER ZAPISNIK 5. SEJE SKUPŠČINE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA KRŠKO 5. seja skupščine Skupnosti otroškega varstva Krško je bila v sredo, 26. maja 1983, ob 14.00 uri v sejni sobi »-B« Skupščine občine Krško. Predlagan in sprejet je bil naslednji DNEVNI RED: 1. Pregled sklepov zadnje seje in potrditev zapisnika 2. Obravnava predloga ekonomske cene na otroka v vzgojno-var-stvenih organizacijah s pregledom novega sistema subvencioniranja oskrbnin v vzgojno varstvenih organizacijah 3. Predlog sklepa o ekonomskih cenah vzgojnovarstvene dejavnosti v občini Krško v letu 1983 ter o načinu in višini regresiranja v letu 1983 4. Pregled prihodkov in odhodkov Skupnosti otroškega varstva Krško za čas od 1. 1. 1983 do 31. 3 1983 5. Izhodišča za menjavo dela med VVO in Skupnostjo otroškega varstva Krško za leto 1983 6. Poročilo o izvajanju socialne politike v občini Krško 7. Pregled samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta Verifikacijska komisija v sestavu Aleksandra Libenšek, Terezija Mav-sar in Anica Mežič je delegate seznanila s sklepčnostjo skupščine: Seje ae je udeležilo 27 delegatov od 53 iz zbora uporabnikov ali 50,9 % in 10 delegatov od 16 iz zbora izvajalcev ali 62,5°/o. Skupno se je seje udeležilo 37 delegatov ali 53,62 %. Skupščina je bila sklepčna in je lahko pravnoveljavno sklepala. Ad 1. Ker na zapisnik 4. seje skupščine Skupnosti otroškega varstva ni bilo pripomb, je bil sprejet naslednji SKLEP: Sprejme se zapisnik 4. seje skupščine Skupnosti otroškega varstva Krško v taki obliki, kot je bil podan. Stran 2 NAS GLAS St. 22 — 14. december 1983 Ad 2. Pod drugo točko dnevnega reda je skupščina Skupnosti otroškega varstva obravnavala predlog ekonomske cene na otroka v vzgojno-varstvenih organizacijah s predlogom novega sistema subvencioniranja oskrbnin v vzgojno varstvenih organizacijah. Gradivo je bilo delegatom posredovano, dodatno obrazložitev pa je podala Polonca Urek. Razprave ni bilo in sprejet je bil naslednji SKLEP: Sprejme se predlog o delitvi ekonomske cene na vzgojni in varstveni del ter strošek prehrane, in sicer predstavlja 65% varstveni del in strošek prehrane in 35°/o vzgojni del, ki ga zagotavlja Skupnost otroškega varstva Krško. Ad 3. Gradivo za to točko dnevnega reda je bilo delegatom posredovano že s skupščinskim gradivom. Podpredsednica skupščine Marinka Jak-hel je prosila Polonco Urekovo, da poda še dodatno obrazložitev. Po obrazložitvi je bila razprava, v kateri je sodeloval Miroslav Hic-taler, delegat Rudnika Senovo, ki je podal pripombo Rudnika Senovo na besedilo 4. člena Sklepa o ekonomskih cenah vzgojnovarstvene dejavnosti. Njihov predlog je bil, naj se za prvim odstavkom 4. člena doda naslednje besedilo: Del dohodka, ki ga rudarji dosežejo z delom pri neposredni proizvodnji premoga na dela proste dni, se ne šteje v dohodek, ki služi za določitev za odmero prispevka staršev k ceni vrtca in prehrane v vzgojnovarstvenih organizacijah. To svojo pripombo je utemeljil s sledečim: Na zahtevo in zaradi potreb širše družbenopolitične skupnosti za čim večjo proizvodnjo premoga smo se rudarji Rudnika Senovo odločili za delo v dela prostih dneh, da bi pridobili prepotrebne količine premoga. To nam je tudi uspelo, saj smo v letu 1982 v nadurnem delu nakopali 5,5% premoga od skupne količine ali 6.715 ton. V letošnjih prvih treh mesecih pa že 1.833 ton ali 5,9°/o od celotne nakopane količine. Smatramo, da del dohodka, ki ga rudarji dosežemo z delom na dela proste dni in je to naš prispevek k stabilizaciji, ne bi smeli vštevati v dohodek, ki služi za določitev za odmero prispevka staršev k ceni varstva in prehrane v vzgojnovarstvenih zavodih. Podpredsednica skupščine je dejala, da bo odgovor na delegatsko vprašanje Rudnika Senovo podan na naslednji seji skupščine Skupnosti, Rudniku Senovo pa po pridobitvi ustreznega tolmačenja pristojne republiške skupnosti. Na 4. seji skupščine Skupnosti otroškega varstva je bil sprejet sklep o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči v letu 1983, ki se nanaša le na program družbenih denarnih pomoči, in opredeljuje olajšave za delavce rudarje, ki delajo v neposredni proizvodnji premoga. Ker ni bilo več razprave, je bil sprejet naslednji SKLEP: Potrdi se ekonomska cena vzgojnovarstvenih dejavnosti v občini Krško v letu 1983 ter način in višina regresiranja v letu 1983. Ad4. Obrazložitev k 4. točki dnevnega reda »Pregled prihodkov in odhodkov Skupnosti otroškega varstva Krško za čas od 1. 1. do 31. 3. 1983 je podala Anica Mežič. Razprave ni bilo in sprejet je bil naslednji SKLEP: Sprejme in potrdi se obračun prihodkov in odhodkov Skupnosti otroškega varstva za čas od 1. 1. do 31. 3. 1983 v podani obliki. Ad 5. Tudi gradivo za 5. točko dnevnega reda »Izhodišča za menjavo dela med VVO in Skupnostjo otroškega varstva Krško za leto 1983« je bilo delegatom v celoti posredovano v 10. številki glasila Naš glas. Dodatno obrazložitev je podala delegatom skupščine Polonca Ureko-va. Ker ni bilo pripomb in vprašanj, je bil sprejet naslednji SKLEP: Sprejmejo in potrdijo se izhodišča za menjavo dela med VVO in Skupnostjo otroškega varstva Krško za leto 1983. Ad 6. Poročilo o izvajanju socialne politike v občini Krško je dodatno obrazložila Olga Kožuhova. Gradivo je bilo delegatom posredovano z gradivom za skupščino. Olga Kožuhova je prosila delegate, da pošljejo morebitne predloge in pripombe na poročilo Skupnosti otroškega varstva Krško, ki jih bo po presoji vključila v nadaljnjo razpravo. Ad 7. Dodatno obrazložitev p predlogu »Samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta« je podala Dragica Soba. Gradivo je bilo objavljeno v Delegatskem poročilu št. 9. Ker ni bilo pripomb, je bil sprejet SKLEP: Sprejme se predlog »Samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta.« Sklep skupščine se pošlje Skupnosti otroškega varstva Slovenije. Skupščina je bila zaključena ob 15.30 uri. Zapisala: Fanika Rogič Številka: 131/83 Datum: 30. 5. 1983 Predsednica skupščine: dr. JANJA ROŠKER St. 22 — 14. december 1983 NAS GLAS Stran 3 3. TOČKA DNEVNEGA REDA PREDLOG UGOTOVITVENEGA SKLEPA O PRISTOPU K SAMOUPRAVNEM SPORAZUMU O USTANOVITVI OBČINSKE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA KRŠKO Delegati obeh zborov skupščine Skupnosti otroškega varstva Krško na podlagi podanega poročila predsednice skupščine Skupnosti otroškega varstva Krško ugotavljajo, da je na osnovi pristopnih izjav pristopilo k samoupravnem sporazumu o ustanovitvi občinske skupnosti otro- 4. TOČKA DNEVNEGA REDA škega varstva Krško do 21. decembra 1983 več kot tri četrtine podpisnikov iz vrst uporabnikov in več kot tri četrtine podpisnikov iz vrst izvajalcev. Tako je navedeni samoupravni sporazum sprejet in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SVOBODNI MENJAVI DELA NA PODROČJU VZGOJE IN VARSTVA PREDŠOLSKIH OTROK ZA OBDOBJE 1983 — 1985 Na podlagi 11. člena Zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 3. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Krško za obdobje 1981 — 1985 sklenemo delavci ter drugi delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v zboru uporabnikov skupščine Skupnosti otroškega varstva Krško (v nadaljevanju: uporabniki) ter delavci vzgojnovarstvenih organizacij v Brestanici, Kostanjevici, Koprivnici, Krškem, Leskovcu, Pod-bočju, na Raki in Senovem, ki s svojo dejavnostjo v okviru sprejetih vzgojnovarstvenih programov sodelujemo pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok, samoupravno organizirani v zboru izvajalcev skupščine Skupnosti otroškega varstva Krško (v nadaljevanju: izvajalci) SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SVOBODNI MENJAVI DELA NA PODROČJU VZGOJE IN VARSTVA PREDŠOLSKIH OTROK ZA OBDOBJE 1983 — 1985 V LETU 1983 I. UVODNE DOLOČBE 1. člen Uporabniki in izvajalci (v nadaljevanju: udeleženci) na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok s tem sporazumom določamo način, obseg in merila za oblikovanje in vrednotenje storitev vzgoje in varstva predšolskih otrok ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. 2. člen Udeleženci bomo" uresničevali potrebe in interese vzgoje in varstva predšolskih otrok: — s svobodno menjavo dela v okviru Skupnosti Otroškega varstva Krško na osnovi solidarnosti in vzajemnosti, ve — z neposredno svobodno menjavo dela z udeležbo tistih organizacij združenega dela, ki za predšolske otroke svojih delavcev organizirajo vzgojo in varstvo, ter z udeležbo uporabnikov — staršev otrok, katerih otroci koristijo storitve izvajalcev (v nadaljevanju: starši). 3. člen Izvajalci bomo vzgojo in varstvo predšolskih otrok opravljali skladno z zakonom, s predpisi in splošnimi samoupravnimi akti, upoštevaje pri tem načela racionalnega poslovanja, smotrne organizacije in delitve dela. Uporabniki bomo za predšolsko vzgojo in varstvo otrok po načelu solidarnosti in vzajemnosti združevali sredstva v višini razlike meo. ekonomsko ceno vzgojnovarstvene storitve in sredstvi, združenimi v neposredni svobodni menjavi dela s starši. II. PODLAGE SVOBODNE MENJAVE DELA 4. člen Udeleženci se bomo sporazumeli o programu vzgojnovarstvenih storitev na podlagi delovnih načrtov izvajalcev. Izvajalci v delovni načrt vključijo tudi vzgojnovarstvene programe, pri katerih sodelujejo delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih. 5. člen Z delovnim načrtom vzgojnovarstvene organizacije se določi zlasti: — organizacija dnevnega varstva otrok, — oblike vzgojnega in drugega dela, namenjene vsem predšolskim otrokom, — obseg in razporeditev pripra-na osnovno šolo za vse otroke v krajevni skupnosti, — varstvo otrok v varstvenih družinah, — načrt razporeditve otrok v oddelke in skupine, — sodelovanje s starši, — sodelovanje s krajevno skupnostjo ter družbenopolitičnimi organizacijami, društvi, zdravstvenimi in drugimi organizacijami združenega dela v krajevni skupnosti in občini, — sodelovanje z osnovno šolo in glasbeno šolo, — delo strokovnih in drugih delavcev v vzgojnovarstveni organizaciji, — mentorstvo pripravnikom, — oblike sodelovanja s šolami, ki izobražujejo delavce za potrebe vzgoje in varstva predšolskih otrok, — program izpopolnjevanja delavcev vzgojnovarstvene organizacije, — program dela strokovnih organov vzgojnovarstvene organizacije, — kadrovske, materialne in druge pogoje, potrebne za uresničitev vzgojnega programa. 6. člen Udeleženci s tem sporazumom določamo program storitev, ki je predmet svobodne menjave dela v Skupnosti otroškega varstva Krško. 7. člen Program storitev obsega: — vrste, obseg in zahtevnost vzgojnovarstvenega in drugega dela za izvedbo vzgojnovarstvene storitve, — število otrok, ki bodo vključeni v programe vzgoje in varstva po starostnih skupinah in oblikah vzgojnega dela. -*¦ i. i Takole so malčki VVZ Krško »-iskali Gala v galeriji« v Krškem ob razstavi pionirskega grafičnega bienala Stran 4 III. SVOBODNA MENJAVA DELA SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA KRŠKO 1. Program storitev 8. člen Udeleženci soglašamo, da bomo izvajalci izvajali vzgojo in varstvo predšolskih otrok v naslednjih organizacijskih oblikah: — dnevno varstvo, — priprava otrok na šolo, — vzgojni program za predšolske otroke v krajevnih skupnostih. 9. člen Izvajalci bomo izvajali dnevno varstvo predšolskih otrok v vzgoj-novarstvenih organizacijah in družinskem varstvu, če se bodo za slednjega pokazale potrebe. Družinsko varstvo organizirajo delavci vzgojno varstvene organizacije, izvajajo pa ga družinske varuhinje. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med delavci vzgojnovarstvene organizacije in družinsko varuhinjo ureja samoupravni splošni akt vzgojnovarstvene organizacije, h kateremu dajejo soglasje, uporabniki. Čas poslovanja izvajalcev v dnevnem varstvu traja od 9 do 10 ur dnevno. Pričetek in zaključek poslovanja in delovni dan morata biti prilagojena potrebam staršev. Praviloma se prične poslovanje ob 5.30 in traja nepretrgoma do 15.30. 10. člen Pripravo na osnovno šolo bomo izvajalci izvajali skozi vse leto: — v oddelkih do 3 ure, — v oddelkih do 6 ur. 11. člen Izvajalci bomo izvajali vzgojne programe za 4- in 5-letne predšolske otroke, ki niso vključeni v programe dnevnega varstva. 12. člen a) Število otrok Izvajalci bomo vzgojnovarstveno delo organizirali v oddelkih in skupinah. V dnevnem varstvu v vzgojno-varstveni organizaciji bo v oddelku: — za otroke do 2 let (jasli) najmanj 14 in največ 16 otrok, —• za otroke od 2 do 3 let najmanj 16 in največ 20 otrok, —¦ za otroke od 3 let do vključitve v pripravo na osnovno šolo najmanj 16 in največ 30 otrok, — za otroke, ki so vključeni v pripravo na osnovno šolo najmanj 16 in največ 30 otrok, — za otroke od 2 let do vključitve v pripravo' na osnovno šolo (kombiniran oddelek) najmanj 16 in največ 30 otrok, NAS GLAS — za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (razvojni oddelek) največ 8 otrok. V dnevnem varstvu v varstveni družini se kot oddelek šteje skupina 4 otrok oziroma 6 varstvenih družin. Priprava otrok na šolo, ki niso vključeni v dnevno varstvo, poteka v oddelkih s 24 otroki. Vzgojni programi za predšolske otroke v krajevni skupnosti potekajo v skupinah z 20 otroki. Oddelki ali skupine z manjšim številom otrok se oblikujejo izjemoma na osnovi posebnega soglasja Skupnosti otroškega varstva Krško. Skupnosti otroškega varstva Krško, sicer pa je število otrok v oddelku vezano na zdravstveno-higienske predpise ter prostorske možnosti. 13. člen b) Kadrovski normativi Upoštevajoč minimalne kadrovske normative, sprejete v Skupnosti otroškega yarstva Slovenije, bodo v oddelkih delali: — pri otrocih do 3. leta vzgojiteljica ali medicinska sestra in varuhinja, — pri otrocih od 3. leta do vstopa v osnovno šolo vzgojiteljica in varuhinja za 4 ure, — pri romskih otrocih vzgojiteljica in varuhinja, — pri otrocih v pripravi na osnovno šolo vzgojiteljica, — v družinskem varstvu varuhinja z 42-urno delovno obveznostjo na teden. Delovna obveznost vzgojnih delavcev v oddelku je 30 ur na teden, pri petdnevnem delovnem tednu znaša dnevna prisotnost v oddelku 6 ur. Delovna obveznost varstvenih delavcev v oddelku je 42 ur na teden, pri petdnevnem delovnem tednu St. 22 — 14. december 1983 znaša dnevna prisotnost v oddelku 8 ur. Mesečni primanjkljaj ur delavci opravijo z dežurstvom ob sobotah. IV. MERILA IN OSNOVE ZA SOUDELEŽBO SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA V CENI STORITEV V VZGOJNOVARSTVENIH ORGANIZACIJAH 14. člen Upoštevajoč merila iz 13. člena, sofinancira Skupnost otroškega varstva programe vzgojnovarstvenih storitev po naslednjih elementih na mesec: 1. V oddelkih do 3 let: — bruto osebni dohodek vzgojiteljice v višini 21.599,95 din, — bruto osebni dohodek varuhinje v višini 18.355,72 din, — bruto osebni dohodek pedagoške vodje (0,08) 442,96 din, — vzgojna sredstva in materialne izdatke v višini 12.870,00 din. 2. V oddelkih od 3 do 7 let: — bruto osebni dohodek vzgojiteljice 21.599,95 din, — bruto osebni dohodek varuhinje 9.177,86 din, — bruto osebni dohodek pedagoške vodje 442,96 din, — vzgojna sredstva in materialne izdatke 10.940,40 din. 3. V oddelkih priprave na osnovno šolo: — bruto osebni dohodek vzgojiteljice 21.599,95 din, — bruto osebni dohodek varuhinje 4.588,93 din, — bruto osebni dohodek pedagoške vodje 442,96 din, — vzgojna sredstva in materialne izdatke 7.724,40 din. 4. V romskem oddelku: — bruto osebni dohodek vzgojiteljice 24.839,66 din, — bruto osebni dohodek varuhinje 21.109,53 din, — bruto osebni dohodek pedagoške vodje 442,96 din, — vzgojna sredstva in materiale izdatke 9.871,20 din. 5. V oddelkih od 2 do 7 let (kombinirani) : — bruto osebni dohodek vzgojiteljice 21.599,95 din, — bruto osebni dohodek varuhinje 18.355,72 din, — 0,08 pedagoške vodje 442,96 din, — vzgojna sredstva 10.940,40 din. 6. V oddelku 80-urnega vzgojnega programa: — na oddelek z 20 otroki 18.472,80 din. 7. Skupnost zagotavlja vzgojno-varstvenim organizacijam sredstva amortizacije premičnin in nepremičnin na osnovi amortizacijskih načrtov. St. 22 — 14. december 1983 NAS GLAS Stran 5 15. člen Starši neposredno prispevajo k ekonomski ceni posameznih vzgoj-novarstvenih storitev v odvisnosti od svojih dohodkov oziroma dohodka na člana družine. Starši prispevajo v ekonomski ceni storitev k varstvenemu delu storitev, medtem ko vzgojni del pokriva Skupnost otroškega varstva po merilih iz 14. člena tega sporazuma. i Starši prispevajo k varstvenemu delu storitev na osnovi določil SKLEPA O EKONOMSKIH CENAH VZ-GOJNOVARSTVENE DEJAVNOSTI št. 90/83 z dne 26. maja 1983 od 0 do 100% glede na dohodek na člana družine. Skupnost otroškega varstva pa pri tem delu storitev krije stroške funkcionalne oblike pomoči s preusmerjanjem sredstev za otroške dodatke. V. NAČIN OBRAČUNAVANJA IN POVRAČILA ZA OPRAVLJENO DELO 16. člen Za program storitev, ki je predmet svobodne menjave dela v Skupnosti otroškega varstva Krško v letu 1983, be Skupnost otroškega varstva Krško prispevala 60%, starši pa 40%. Upoštevaje določbe tega sporazuma bomo uporabniki v letu 1983 za vzgojo predšolskih otrok združili v Skupnosti otroškega varstva Krško 26.754.288,76 din. 17. člen Udeleženci soglašamo, da bomo ob koncu leta na podlagi stvarnega obsega opravljenih storitev uskla- 5. TOČKA DNEVNEGA REDA dili zneske iz 14. člena tega sporazuma. Izvajalci bomo najpozneje do 1. aprila naslednjega leta predložili uporabnikom letno poročilo o vrstah, obsegu in zahtevnosti opravljenih vzgojriovarstvenih storitev in o porabi sredstev za ta namen. Izvršni organ skupščine Skupnosti otroškega varstva Krško bo izvajalcem predložil pisni predlog dokončnega letnega obračuna po tem sporazumu najpozneje do 15. aprila naslednjega leta. Ce izvajalci v roku 15 dni po prejemu pisnega predloga dokončnega letnega obračuna ne bomo sporočili svojih pripomb, velja, da udeleženci soglašamo s predlogom. VI. NADZOR NAD IZVAJANJEM TEGA SPORAZUMA 18. člen Udeleženci soglašamo, da nadzor nad uresničevanjem tega sporazuma opravljamo neposredno udeleženci tega sporazuma. VII. KONČNE DOLOČBE ' 19. člen Potrdilo za spremembo sporazuma lahko da vsak udeleženec, če sodi, da so nastali upravičeni razlogi- Sporazum je sklenjen, ko ga sprejmeta v enakem besedilu zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Skupnosti otroškega varstva Krško. Številka: 205/83 Datum: 22. 11. 1983 Namestnica predsednika zbora uporabnikov: ANICA BREZNIKAR Predsednica zbora izvajalcev: MARIJA UCAKAR SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SVOBODNI MENJAVI DELA MED OBČINSKO ZVEZO PRIJATELJEV MLADINE KRŠKO IN SKUPNOSTJO OTROŠKEGA VARSTVA KRŠKO ZA OBDOBJE 1983 — 1985 V LETU 1983 Na podlagi 11. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 3. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Krško za obdobje 1981 — 1985 sklepamo delavci ter drugi delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v zboru uporabnikov skupščine Skupnosti otroškega varstva Krško, ter Občinska zveza prijateljev mladine Krško kot soorganiza-tor programa družbene vzgoje' in varstva otrok SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SVOBODNI MENJAVI DELA ZA OBDOBJE 1983 — 1985 v letu 1983 1. člen Uporabniki in izvajalci na področju vzgoje in varstva otrok s tem samoupravnim sporazumom določamo programe ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. 2. člen Udeleženci bomo uresničevali potrebo in interese družbene vzgoje otrok, tako da bo Občinska zveza prijateljev mladine preko društev prijateljev mladine in strokovnih svetov, ki so ustanovljeni pri Občinski zvezi prijateljev mladine, so-organizirala vzgojne programe. 3. člen V skupnem interesu podružblja-nja skrbi za otroka in družino bo Občinska zveza prijateljev mladine organizirala in izvajala naslednje programe: — letovanje otrok v letoviški bazi v Nerezinah, — organizirala druge oblike rekreacije za otroke, — sodelovala v pripravah na 80-urni vzgojni program za 4— in 5— letne otroke, — se vključevala v druge oblike vzgoje in varstva predšolskih otrok, ki jih organizirajo VVO, — se vključevala v program zagotavljanja družbenih materialnih pomoči za otroke, ki so v težjem socialnem položaju, in evidentiranje teh družin, — sodelovala pri vključevanju predšolskih otrok iz vzgojno zanemarjenega okolja v programe družbene vzgoje, — organizirala aktivnosti v tednu otroka, — organizirala novoletno praznovanje za otroke. V aktivnosti in programe Občinske zveze prijateljev mladine in njenih društev bodo vključeni vsi predšolski otroci v starosti od 1 leta dalje in vsi šolski otroci v občini Krško. 4. člen Program Občinske zveze prijateljev mladine je sestavni del tega samoupravnega sporazuma. Za izvajanje nalog iz 3. člena tega sporazuma bo Skupnost otroškega varstva Krško od 1. 1. 1983 do 31. 12. 1983 združila 700.000 dinarjev. Skupnost otroškega varstva Krško bo zagotavljala sredstva za pro grame iz 3. člena v odvisnosti od priliva sredstev po prispevni stopnji. 5. člen Občinska zveza prijateljev mladine Krško bo sprotno seznanjala skupščino SOV in njene organe o svojem delu in o izvajanju programov. Enkrat letno bo podala poročilo na seji skupščine Skupnosti otroškega varstva Krško. 6. člen Sporazum je sklenjen, ko ga sprejme skupščina Skupnosti otroškega ga varstva Krško. Številka: 206/83 Datum: 22. 11 1983 Predsednica skupščine: dr. Janja Rošker Stran 6 NAS GLAS St. 22 — 14. december 1983 6. TOČKA DNEVNEGA REDA FINANČNI PLAN IN REALIZACIJA SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA KRŠKO PO STANJU 30. 9. 1983 I. PRIHODKI plan realizacija • iz prispevne stopnje 78.645.000,00 56.798.533,80 Romi 600.000,00 452.070,00 porodno nadomestilo 30.000.000,00 22.341.843,00 ostali prihodki — 1.994.214,10 • 109.245.000,00 81.586.660,90 II. ODHODKI VVE Brestanica 1.424.160,00 1.068.120,00 VVE Koprivnica 206.136,00 133.374,25 VVE Kostanjevica 1.694.868,00 1.071.582,20 VVZ Krško 11.054.440,00 8.610.444,00 VVE Leskovec 4.756.806,00 3.619.206,00 VVE Podbočje 918.216,00 688.662,00 VVE Raka 918.216,00 688.662,00 VVE Senovo 2.032.164,00 1.547.541,00 amortizacija 3.349.283,00 2.732.776,30 vzgojni program 363.280,00 — služba 2.007.049,00 1.528.941,20 skupščinski stroški 377.600,00 158.157,55 oddelek za razvojno motene 513.000,00 — SDK stroški 185.966,00 152.474,70 anuitete 1.832.356,00 — adaptacija Zdole 150.000,00 150.000,00 ZPM 600.000,00 600.000,00 slušno prizadeti 43.000,00 43.000,00 Skupnost socialnega varstva 90.000,00 — obvezna rezerva 122.960,00 • — otroški dodatki 47.222.000,00 33.659.554,85 porodna nadomestila 30.000.000,00 21.160.115,85 109.861.507,00 77.612.611,90 Pripravila: Anica Mežič Številka: 186/83 Datum: 25.10. 1983 Predsednica skupščine: ¦dr. Janja Rošker 7. IN 8. TOČKA DNEVNEGA REDA REALIZACIJA PROGRAMOV VZGOJNOVARSTVENIH ORGANIZACIJ V OBČINI KRŠKO V LETU 1982-83 IN NJIHOVI PROGRAMI ZA LETO 1983-84 VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD KRŠKO Statistični podatki Število .vzgojnovarstvenih enot: 5 (CICIBAN, Krško, Šolska ulica la; KEKEC, Krško, Delavska 10; MOJCA, Krško, Bohoričeva 1; NAJDI-HOJCA, Krško, Šolska ulica 14a in VVE DOLENJA VAS). Število oddelkov: 22 (od 1. marca 1983 dalje). Število otrok v dnevnem varstvu: 455. Število otrok pri Cicibanovih uricah: 72. Število redno zaposlenih v VVZ Krško: 49. V VZGOJNOVARSTVENEM ZAVODU KRŠKO smo izvajali vzgojno delo s 527 predšolskimi otroki iz krajevnih skupnosti Krško, Dolenja vaš, Zdole in Gora. V dnevno varstvo smo sprejeli vse otroke, katerih starši so oddali prošnje. Poročilo o vzgojnem delu v dnevnem varstvu V letu 1979 smo prvič dobili program za vzgojo in varstvo predšolskih otrok, določen z ustreznim zakonom. Program zajema vzgojo in varstvo otrok od osmega do tretjega leta ter od tretjega leta do vstopa v šolo, obvezen pa je za vse, ki uresničujejo predšolsko vzgojo. V VVZ se vključujejo otroci v starosti od 8 mesecev do vključitve v osnovno šolo. Njihova psihofizična razvitost narekuje različen program dela: drugačno je delo z otroki, starimi do 3 let, kjer je močno v ospredju še skrb za ohranjanje zdravja, in drugačen z otroki od 3 let do vstopa v šolo. Osnovne dejavnosti v predšolski vzgoji so IGRA, DELO in ZAPOSLITVE. IGRA je osnovna in najbolj značilna dejavnost predšolskega otroka. Pri igri se otrok vsestransko razvija: razvija gibalne sposobnosti, pridobiva spoznanja o okolju, razvija se intelektualno, razvija govor in ustvarjalnost ter oblikuje svoje temeljne odnose do ljudi in okolja. Igra je pogoj za otrokovo srečno otroštvo, zato je nepogrešljiva. Vzgojno delo v vrtcu je zasnovano predvsem na igri. ZAPOSLITVE Igri se postopno pridružijo zaposlitve po želji otrok in usmerjene zaposlitve. Zaposlitve vsebujejo poleg igre še dejavnosti iz vseh vzgojnih področij : telesno-zdravstvene, intelektualne, estetske, moralne in delov-no-tehnične vzgoje. ZAPOSLITVE PO ŽELJI OTROK vključujejo razne vrste iger, ki otroka zanimajo in vesele, ne da bi ga kdo k temu vzpodbujal ali usmerjal (ljubkovalne igrače, igre z vlogami, gibalne igre), ter druge dejavnosti, kot sta risanje in oblikovanje odpadnih materialov. Otroci si lahko izberejo tudi razna delovna opravila, ki jih vesele, kot npr. urejanje knjig, kotičkov ipd. USMERJENE ZAPOSLITVE organizira, usmerja in vodi vzgojiteljica. Vsebine izbira iz vseh vzgojnih področij, zaposlitve smiselno povezuje med seboj z zaposlitvami po želji otrok in z delovnimi opravili. St. 22 — 14. december 1983 NAS GLAS Stran 7 DELO Delovna opravila so pomembna vzgojna dejavnost, tako kot igra in zaposlitve. Otroci postopno spoznavajo posamezna opravila, orodja in postopke ter začno sami opravljati nekatera opravila. Delovna opravila vključuje vzgojiteljica v vse vzgojne dejavnosti, zlasti pa pri negi, prehranjevanju, oblačenju in urejanju prostora in igrač. Vrtec zadovoljuje osnovne potrebe otrok tudi z ostalimi sestavinami programa. V dnevu jih razporeja v skladu z otrokovim življenjskim ritmom, potrebami staršev in letnim časom (nega, prehranjevanje, počitek). Oddelki do treh let Vsebine in naloge, ki jih določa vzgojni program, so vzgojiteljice izvajale po dnevnem redu, ki je bil tako osnovna orientacija za razporeditev dejavnosti otrok. Prav tako kot v starejših oddelkih so tudi v oddelkih do 3 let osnovne vzgojne dejavnosti, igra, zaposlitev in delo. Vzgojiteljice so si prizadevale, da so se otroci dobro počutili. Zagotavljale so jim prostor za gibanje, da so lahko razvijali svojo moto-riko in se postopno osamosvajali. Zagotavljale so otrokom dovolj raznovrstnih igrač, da so si razvijali svojo čutno občutljivost (sluh, vid, tip). Razvijale in utrjevale so osnovne higienske navade in postopno osamosvajale otroke pri hranjenju, oblačenju in zadovoljevanju higienskih potreb. Uspešno so razvijale govor otrok, pospeševale oblikovanje besednega zaklada in jih izpolnjevale v izražanju. Dejavnost otrok se je med letom spreminjala tako po značaju kot trajanju. Nega otrok se je postopno spreminjala, zlasti v oddelkih dve -do triletnih otrok je trajala manj časa. Otrokom je tako ostajalo več časa za igranje. Vzgojiteljice so omogočile spontano igro otrok, postopno pa so začele uvajati posamezne usmerjene zaposlitve otrok. Postopno so začele izvajati telesno, intelektualno in estetsko vzgojo, ki so se seveda med seboj prepletale in dopolnjevale. Otrok opravlja čez dan različne dejavnosti: se igra, hrani, oblači, sezuva, neguje... Vse te dejavnosti so vzgojiteljice izkoristile za uresničevanje programa intelektualne vzgoje. Vzgojiteljice so si prizadevale, da so bili otroci vsak dan glasbeno dejavni. Na razpolago so imeli sredstva za likovno vzgojo (plaste-lin, barvice, mivko). Vsak dan so otrokom omogočale spontano gibanje na prostem. Telesnovzgojne zaposlitve so povezovale z glasbenimi, plesnimi in drugimi. V tem šolskem letu je bil obisk otrok do treh let dober — povprečno 80 odstotkov. Vzrok za izostanek je bilo najpogosteje obolenje respi-ratornega trakta. Nalezljivih bolezni razen dveh primerov rdečk ni bilo. Otroci so zrasli povprečno za 6 do 7 cm, na teži pa pridobili od 1,5 do 4,20 kg. Oddelki od treh let do vstopa v šolo Vzgojiteljice so v svoj program enakovredno vključevale dejavnosti z vseh področij in tako zagotavljale vsestranski vpliv na otroke. Načrtovanje in delo sta potekala v skladu z dogovorjenim na aktivih vzgojiteljic (po starostnih stopnjah), konferencah vzgojiteljskega zbora in sestankih strokovnih aktivov vseh vzgojiteljic. TELESNO-ZDRAVSTVENA VZGOJA V septembru so vzgojiteljice ugotovile dejansko telesnovzgojno razvitost otrok in na podlagi tega planirale smotre in naloge na tem področju. Vsak dan so izvajale jutranje razgibavanje z vajami oblikovanja in vajami za razvijanje gibalnih sposobnosti. Enkrat ali dvakrat v tednu so izvajale usmerjeno telesnovzgojno zaposlitev v igralnici, telovadnici ali na prostem. Vsak dan so organizirale tudi igre na prostem ali sprehodu. Sprehode in izlete so izkoristile za načrtno seznanjanje z okoljem, z dogajanjem v naravi in z življenjem v okolju. Otroci v oddelkih od 4 let do vstopa v šolo so izvajali tudi naloge za športno značko. Vsi otroci PS (priprave na šolo) so to značko tudi osvojili. Vzgojiteljice so organizirale daljše izlete na Sremič, Kremen, Lib-no, Rore in Trško goro. Otroke so navajale na zdrav način življenja in razvijale že pridobljene izkušnje o -zdravju. Otroci so spoznavali pomen zdravstvene pomoči, vzgojiteljice pa so jim vzbujale zaupanje do nje. Otroci so imeli tudi redne preglede in zdravljenje zob v zobni ambulanti OS »Jurija Dalmatina« Krško. NA KMETIJI Vzgojiteljice malokdaj popišemo dogodke iz svojega dela, ki je začrtano v trimesečnem načrtu in ga vsakodnevno izvajamo. Ena izmed oblik dela in spoznavanja okolja je bil ogled kmetije. Bilo je v mesecu juniju. Lep sončen dan in naša skupina »Zajčkit se je odpravila na pot, da si ogledamo kmetijo na Lokah. Janjina stara mama živi tam, zato smo se predhodno dogovorili za ogled kmetije. Loke ležijo približno 2 km vzhodno od Kremena. To je majhna vasica s sedmimi hišami, vse pa obdaja eno dvorišče. Ljudje v tej vasi so zelo prijazni, kar smo tudi sami doživeli. Janja in še nekaj otrok iz vasi so nas čakali na robu vasi. Odpeljali so nas na dvorišče pred hišo Janjine stare mame, kjer so pripravili dve dolgi klopi s tremi pregrnjenimi čoki. Žejnim in malo utrujenim se nam je vsem skupaj prilegla medica. Zvedeli smo, kako pripravijo medico: iz vode, medu in limone. V peharjih na »mi-zaht je bilo suho sadje, v drugem sladkarije in v tretji pehar nam je Janjina stara mama natresla peciva, pečeno v kmečki peči. Tudi jagod ni manjkalo, prinesla jih je soseda. Sedaj pa dovolj pojedine — oglejmo si, kdo vse živi v tej vasi! Pokukali smo v hleve, kjer so nas pozdravile krave, teliček, na dvorišču kokoši, piščanci, mlade muce in psi. Ob robu dvorišča pa je velik čebelnjak. S čebelami se ukvarja Janjina teta, ki se je za nas oblekla v čebelarsko obleko. Razložila nam je, kako živijo čebele in zakaj jih gojijo. Ostali bi še v tej vasici, vendar nas je čas preganjal, mi smo pa polni lepih vtisov krenili nazaj v vrtec. Vzgojiteljica VVZ Krško: JOŽICA PAVLIN Stran 8 NAS GLAS St. 22 — 14. december 1983 INTELEKTUALNA VZGOJA Smotre intelektualne vzgoje smo uresničevali na področjih spoznavanja okolja, razvijanja govora ter matematičnih predstav in pojmov. S primernimi metodami oziroma metodičnimi postopki so vzgojiteljice stopnjevale zahtevnost v oddelkih z večjo starostjo. Otroci so se seznanjali z vrtcem in življenjem v njem. Spoznali so vzgojitelje, vrstnike, ostale delavce v vrtcu, prostore vrtca, lastnosti in uporabnost posameznih predmetov in opreme . . . Vzgojiteljice so jih navajale na čistočo, red pri opravilih in na vsakodnevno opravljanje določenih opravil, npr. dežurstva. Vzgojiteljice so negovale čustveno navezanost otrok na družino. Pogovarjali so se o družini, starših, bratih, sestrah in ostalih sorodnikih ter o vsem drugem, kar veže otroke na dom. Otroci so spoznali širšo okolico vrtca in dejavnosti ljudi. Vsako leto načrtujemo obiske frizerja, trgovine, pošte, banke... Kot novost smo uvedli tudi načrtovan obisk v otroškem dispanzerju v Zdravstvenem domu Krško. Vzgojiteljice so uvajale otroke tudi v promet. Otroci priprave na šolo so tekmovali za prometno značko. Dejavnosti, ki so jih otroci v ta namen opravljali, so bile: nošenje rumene rutke, opazovanje prometnih sredstev, prometnih poti in prehodov za pešce ter pravilno prečkanje ceste. Organizirali smo obisk miličnikov v Vzgojnovarstvenem zavodu ter ogled železniške postaje. Otroci so spoznavali pojave in dogajanja v naravi. Opazovali so zelenjavo, sadje, živali in kmečka opravila na kmetijah. Ob spoznavanju okolja so otroci spoznali lastnosti predmetov (barvo, obliko, višino in širino). Osvajali so pojme: več, manj in enako. Predmete so preštevali, jih urejali po različnih lastnostih in razvrščali v prostoru (pod-nad, levo-desno, prvi, naslednji, zadnji). Spoznali so časovne odnose (prej, zdaj, potem, zjutraj...). Ob spoznavanju okolja so si otroci razvijali tudi govor. Vzgojiteljice so otroke usposabljale za razgovore in pripovedovanja o vsakdanjem življenju. Otroke so seznanjale s pripovedkami, pravljicami in pesmimi. Otroci so si ogledali več filmskih predstav v Delavskem kulturnem domu »Edvarda Kardelja« Krško ter diafilme in zvočne filme v vrtcu. Ogledali so si tudi igro »Rdeča kapica«, ki so jo zaigrali otroci osnovne šole iz Velikega Podloga ter igro »Račka«, ki so jo zaigrale tovarišice VVZ Krško. Otroci so se igrali z lutkami, ki so jih izdelale vzgojiteljice, nekatere pa tudi otroci. Po pravljicah so dramatizirali vsebine. S pomočjo raznih didaktičnih iger so odpravljali popačenke, pravilno izgovarjali posamezne glasove in podobno. Ce so bile v govoru otrok večje pomanjkljivosti, je te napake strokovno odpravljala logopedinja. Otroci so praznovali različne praznike: dedka Mraza, Prešernov dan, dan žena, praznik mladosti, pustovanje, rojstne dneve otrok. Tako so spoznavali pomen raznih dogodkov, sodelovali v pripravah na praznovanje in razvijali prisrčne medsebojne odnose ob prazničnih doživetjih. ESTETSKA VZGOJA Estetsko vzgojo smo uresničevali na treh področjih: likovnem, glasbenem in ritmično-gibalnem. LIKOVNO IZRAŽANJE pomeni otrokom igro, sprostitev in veselje. Pri planiranju so vzgojiteljice upoštevale likovno razvojno stopnjo otrok. Risali so z voščenkami, kredami, ogljem, flomastri in tuši. Oblikovali so naravni material (gozdne plodove, kamenje, poljske pridelke, ...) ter glino, plastelin in mavec. Iz odpadnega materiala, ki so ga prinesli otroci sami, so izdelali množico zanimivih figur. Otroci so sodelovali pri urejanju igralnic, ki so jih okrasili s svojimi izdelki in risbami. Pri delu so uporabljali različna orodja: škarje, kladivo, šivan-ko... Svoje izdelke so otroci, vzgojiteljice in varuhinje razstavljali na razstavi v Leskovcu ob praznovanju obletnic Zveze prijateljev mladine in Zveze pionirjev. GLASBENA VZGOJA — Smotre glasbene vzgoje so vzgojiteljice uresničevale s petjem, s poslušanjem glasbe, igranjem na male instrumente in z izvajanjem didaktičnih glasbenih iger. Tako so otrokom omogočile, da so pridobivali zanimanje za glasbo ter da so si želeli peti, poslušati glasbo in igrati na instrumente. Vsi otroci so si ogledali instrumente krške godbe na pihala, ki jim jih je predstavil njen dirigent Drago Gradišek. Otroci so se naučili veliko novih pesmic, zaigrali so glasbene pravljice, sodelovali pri didaktičnih glasbenih igrah ter igrali na instrumente, tudi na take, ki so jih izdelali sami. Tako je bila glasba prisotna vsak dan na sprehodih, igriščih, med zaposlitvami in ob drugih priložnostih. RITMICNO-GIBALNA VZGOJA — Zahtevnost in tematiko plesnih zaposlitev so vzgojiteljice povezovale z drugimi vzgojnimi področji. Gibanje so vzpodbujale z lastnim sodelovanjem, z deklamacijami, petjem pesmi, z lutko, s pravljicami, z zgodbami, z opazovanjem dogajanja v naravi in na TV. Izvajale so različne vrste plesnih zaposlitev: plesno oživljanje, plesno dramatizacijo in pantonimo, rajalne ter didaktične igre, ki so jih povezovale z glasbenimi. KAKO SMO SPOZNALI GLASBENE INSTRUMENTE_________________ Poleg ostalih glasbenih dejavnosti smo se letos odločili tudi za obisk godbe na pihala. Naš cilj je bil, da bi se otroci seznanili z instrumenti, z njihovim zvokom in da bi v njih vzbudili interes do te vrste instrumentov in glasbe. Tovariš Drago Gradišek nam je na otrokom primeren način razkazal dvorano, v kateri imajo vaje in same instrumente. Na vsak instrument posebej je zaigral, to pa so lahko poskusili tudi otroci. Se posebno lepo je zaigral na rog. Otrokom je povedal, da bodo tudi oni lahko pristopili h godbi na pihala, če bo njihovo zanimanje dovolj veliko. Otroci so ga vneto poslušali in mu postavili številna vprašanja. Vzgojiteljica VVZ Krško: MARTA RUNOVEC in IRENA GOSEK OB DNEVU ŽENA____________ i Poleg ostalih dejavnosti, ki jih imamo za starše v vrtcu, je tudi praznovanje dneva žena. Vsako leto povabimo mamice v vrtec, kjer jim otroci pripravijo krajši program. Ob prihodu jih sprejmejo otroci. Odstopijo jim svoj stolček in se pri njih *cartajo< srečni in nasmejani, dokler se ne zberejo vse mamice. Nato se pogovarjamo o mamicah (kje delajo, kakšne so, kako skrbijo zanje), izvajamo krajši program, izročijo jim čestitke — vse pa je izvedeno zelo prisrčno. Za konec pa skupaj zapojemo in zaplešemo. Da pa je vse še bolj sproščeno in prijetno, otroci sami postrežejo mamice s sokom in keksi. Mamice so to obliko sodelovanja zelo rade sprejele in si je še želijo. Vzgojiteljici VVZ Krško: MOJCA ANDRIJASEVIC in SLAVA MIZ1GOJ St. 22 — 14. december 1983 NAS GLAS Stran 9 OBISKI V DELOVNIH ORGANIZACIJAH OB DNEVU ŽENA___________., le nekaj let zapored naši otroci razveseljujejo delavke mnogih delovnih organizacij ob dnevu žena. Na željo nekaterih — SOP, lmperiala Zavarovalnice Triglav, Doma upokojencev — smo ob dnevu žena obiskali njihove delavke in jim pripravili kratek program, ki so se ga povsod zelo razveselile. Do sedaj so svojo ustvarjalnost in prisrčnost prikazali mali šolarji, v šolskem letu 1983-8A pa smo program pripravili z našimi sredinčki, starimi od i do 5 let. Ko smo obiskali in razveselili delavke Žita, TOZD Imperial Krško, so se otroci še posebej razveselili, ker so vedeli, da tam delajo žvečilne gumi je. Otroci so po kosilu že težko pričakovali odhoda, čeprav je to čas počitka — saj so nam obljubili, da nas bodo prišli iskat z osebnimi avtomobili Delavka, ki nas je sprejela, jim je za vzpodbudo povedala, da jih čaka poln karton žvečilnega gumija, ki ga bomo ob odhodu odpeljali v vrtec. Kljub napornemu dnevu so se otroci potrudili. Delavkam je bil naš program zanimiv in privlačen: Otroci so ob kaseti z gibi in rekviziti (sonce, zvončki, trobentice) prikazali vsebino pesmice ^Pomladanski raj'. Ob petju vzgojiteljice in ob spremljavi malih ritmičnih instrumentov (kamni, brenkalce, ropotulja, raskavilo — smirkov papir na 2 deščicah) so prikazali »zajtrkt polžev, čmrljev, ježev in lisic. Za zaključek so povedali de-klamacijo o mamicah. Marsikateri delavki so ob gledanju programa polzele po licih solze, saj so jih otroci resnično razveselili. Se v dodatno veselje je bilo otrokom podeljevanje keramičnih srčkov, čeprav je bila pri nekaterih prisotna tudi sramežljivost, ki pa je ob srečnih, nasmejanih obrazih delavk kmalu minila. Ob delitvi je nekaj srčkov zdrsnilo tudi na tla, vendar so jih kljub strahu in trenutnemu občutku krivde dobile vse delavke. Kljub temu, da delamo vsak dan s temi otroki, nas še vedno presenečajo in razveseljujejo s svojo prisrčno ustvarjalnostjo in domiselnostjo, kar so občutile tudi delavke v DO. Vzgojiteljici VVZ Krško: MARINKA STEFANClC in JOŽICA KADIVNIK Posebna oblika plesne vzgoje so nastopi za starše. Otroci so sodelovali s svojim programom na proslavi 8. marca v Delavskem kulturnem domu »Edvarda Kardelja« v Krškem in po organizacijah združenega dela, ob dnevu starostnikov ter ob zaključkih priprave na šolo. V novem šolskem letu bomo morali večjo pozornost posvetiti samozaščitni vzgoji otrok, kajti otrok mora začutiti, da lahko sam skrbi za svoje zdravje in, da se sam lahko obvaruje nesreč. Se bolj načrtno bomo morali gojiti tradicije NOB z obiski obeležij NOB in s povezovanjem z borci NOB. Vzbujanje in razvijanje moralnih človekovih vrednot so zelo važna sestavina vzgoje, zato jim moramo posvetiti še več pozornosti. To pa lahko dosežemo z nenehnim izobraževanjem vzgojiteljic, tako da bodo lahko moralno vzgojo še bolj prepletale skozi vzgojno delo. Delo z otroki, ki niso v dnevnem varstvu Iz navodil Zavoda za šolstvo SK Slovenije: Oblike, v katerih uresničujejo vrtci program vzgoje in varstva, se razlikuje po vrsti, obsegu in po tem, katerim otrokom so namenjene. Glede na uresničevanje temeljnega družbenega smotra enovite predšolske vzgoje v okolju pa so vse oblike programa dela vzgojno varstvene organizacije enakovredne in enako pomembne. V skladu z vzgojnim programom, ki ga je sprejel Strokovni svet SR Slovenije, je za vzgojo predšolskih otrok, ki niso v dnevnem varstvu, je treba med drugim zagotoviti: *" 1. vsebine vseh vzgojnih področij (telesne, moralne, intelektualne in estetske vzgoje), 2. da se izvaja vzgoja z ustreznimi aktivnostmi, zlasti z igro, zaposlitvami, delovnimi opravili in drugimi oblikami vzgojnega dela, s katerimi vzgojitelj usmerja in vzpodbuja otrokovo dejavnost. Vzgojitelj samostojno in ustvarjalno povezuje in razporeja navedene sestavine, pri čemer upošteva starost otrok, njihovo razvitost ter okoliščine, v katerih deluje. IZVAJANJE VZGOJNIH OBLIK CICIBANOVE URICE so vzgojna dejavnost, ki še najbolj ustreza vsem elementom dela s predšolskimi otroki v krajevni skupnosti od četrtega leta dalje. Bili so iz krajevnih skupnosti Krško, Zdole, Gora in Dolenja vas. Iz okoliških KS so se otroci vozili k cicibanovim uricam v dopoldanskem času, delo pa smo izvajali v mali telovadnici vrtca. Otroci iz Krškega so imeli Cicibanove urice popoldne. Tudi za to dejavnost je obvezno sodelovanje s starši, zato smo izvedli roditeljski sestanek in govorilne ure. Cicibanove urice so bile od marca do konca junija. Vsaka skupina je imela 98 ur vzgojnega programa. To obliko, ki mora biti dobro načrtovana in strokovno izvedena, je treba gojiti in razvijati dalje: — s povečanjem števila ur, — z vključevanjem vsaj triinpol-letnih otrok, — z izvajanjem vzgojnega dela čim bliže otrokom, da se izvaja tudi za manjše število otrok. Zato se morajo vsi dejavniki v KS vključiti v prizadevanja, da se predvsem v odročnih vaseh oziroma zaselkih najde primeren prostor, kamor bi prihajala vzgojiteljica ter izvajala vzgojni program v smislu »potujočega vrtca«. Tako bi za vse otroke od tretjega ali četrtega leta dalje zagotovili dobro organizirano vzgojno delo. IZVEDBA IGRICE »RAČKA« — Tudi letos so vzgojiteljice ob Novem letu izbrale in naštudirale vsebinsko zelo primerno igrico »Račka«, ki je otroke izredno motivirala. Igrico so v desetih dneh izvedle sedemnajst-krat: — za otroke v VVZ Krško, — za vse predšolske otroke ob prihodu dedka Mraza v Delavski kulturni dom »Edvarda Kardelja« Krško, — v vseh šolah v občini, kjer so poleg predšolskih prisostvovali tudi šolski otroci, — v domovih gasilcev v Velikem Podlogu in na Drnovem. IGRAJMO SE SKUPAJ — ob dnevu mladosti: Ta oblika je izredno primerna, ker aktivno sodelujejo otroci in starši. Sodelovali so tudi starše z otroki, ki so imeli Cicibanove urice. Povabili smo tudi vse tiste otroke od 8. mesecev dalje (in njihove starše), ki niso bili zajeti v nobenega od naših vzgojnih programov. Ker nismo imeli vzgojnega kadra za dobro organizacijo in izvedbo premalo, smo pritegnili vzgojiteljice iz vrtca v Leskovcu in na Raki ter članice Društva prijateljev mladine Krško — levi breg. Tudi letos so glasbeni del programa izvajali člani ansambla »Kuk-mak«. Otroci in starši so izvajali šaljive in tekmovalne igrice. Čudovita je bila slika zaključnega skupnega rajanja, ki se je razvilo v pisano kolo. LETOVANJE OTROK: Letovanje v Nerezinah na Lošinju je ena izmed zelo koristnih oblik razvijanja organizirane vzgoje in krepitve zdravja. Poleg otrok iz rednega varstva se je udeležilo letovanja 12 otrok, ki so obiskovali skrajšano pripravo na šolo in so bili predvsem iz socialno šibkih družin, ter 4 otroci, ki so obiskovali Cicibanove urice. To je še vedno premalo, zato bo potrebno predvsem staršem bolj nazorno prikazati vsestransko korist letovanja za otroka. Stran 10 NAS GLAS St. 22 — 14. december 1983 NAČRTOVANJE OSTALIH AKCIJ V KS: Pri vseh teh vzgojnih oblikah, predvsem pri tistih, kjer sodelujejo samo otroci, je treba zelo paziti, da ne bi bili eni in isti otroci deležni preveč teh dejavnosti (lahko bi bili celo preobremenjeni!), drugi, posebno v odročnih krajih, pa nobene. Zato naj bi bile ostale akcije za predšolske otroke v KS organizirane preko TVD Partizan, planinskega društva in društev prijateljev mladine — ob aktivni udeležbi staršev. To so: orientacijski pohodi, kolesarjenje, izleti na bližnje hribe, akcija »Ali poznaš svoj kraj«, telesna vzgoja »Otroci in starši vadimo skupaj« itd. S temi akcijami bi dosegli osnovni cilj v vzgoji predšolskega otroka: enotno, napredno, ustvarjalno, družbeno in družinsko vzgojo otrok. Kakšni so problemi v predšolski vzgoji in kaj tare vzgojiteljice in druge delavce v VVZ Krško Do sedmega leta otrokove starosti se razvije večina temeljnih dispozicij za razvoj otroka, česar ni možno kasneje nikoli več nadoknaditi. Zato je izredno važna dobro razvita in kvalitetna predšolska vzgoja v vrtcih in družini. Delavci v vrtcih nikakor ne moremo razumeti, da je predšolska vzgoja (in druge družbene dejavnosti) definirana kot »poraba«, kar že v osnovi daje možnosti napačnega razumevanja te dejavnosti. Vzgoja in varstvo otrok je temeljna investicija družbe. Zmanjšanje »porabe« pomeni zmanjšanje temeljne investicije. Da je napačno razumevanje dejstvo, smo ugotavljali in občutili že v preteklih letih, čutimo pa ga tudi v današnjem času, kar močno vpliva na naše delo. 2. Vemo, da poteka primarna socializacija otroka v družini. Ob zaostrenih gospodarskih razmerah in nenehnem zniževanju življenjskega standarda lahko ugotavljamo, da je najbolj prizadeta »čista« delavska družina. Cisto razumljivo je, da bodo starši varčevali pri stvareh, za katere menijo, da niso vitalna potreba, in bodo npr. odtegnili otroku dobro igračo ter s tem zavirali njegov razvoj. Zato bi morali biti. takšni artikli oproščeni raznih davkov in bolj dostopni vsem otrokom. Strokovnjaki ugotavljajo, da ni v svetu institucije, ki bi lahko vzgojila v otroku vrednote, če ne sodeluje družina. 3. Ob velikem pomenu družine in odgovornosti staršev za zdrav razvoj otrok zelo težko razumemo odločitve v organizacijah združenega dela za zgodnji delovni čas. Otroci niso ure, ki bi jih naravnali, kot bi IZLET V RORE November /9S2 Spomini na grozote med NOB niso prijetni, vendar se jih radi spominjamo ob vsakem trenutku in na vsakem koraku. In mi najmlajši se teh trenutkov spominjamo ob različnih dejavnostih, ki so vključene v vzgojo in izobraževanje otrok, da spoznajo in se seznanijo z življenjem in težavami ljudi med NOB. Zato želimo ohraniti trudicijo in si širiti spoznanje o naši domovini. V naš izlet, ki je bil namenjen za športno značko, smo vključili pot, ki so jo prehodili borci. Pot nas je vodila iz vrtca mimo šole, kjer smo se ustavili pred spomenikom prvih krških borcev pred OS, prižgali svečke in za trenutek pomislili na Umrle. Otrokom sem prebrala imena borcev, ki živo pričajo o hrabrosti in hudih časih med vojno. Našo pot smo nadaljevali z avtobusom. Na avtobusni postaji se nam je pridružila tovarišica Marinka Preskar, predstavnica ObO ZZB NOV Krško. Pot nas je vila skozi gozd in po uri hoda smo prispeli v Rore. Po ozki slezici smo v koloni drug za drugim prispeli na cilj. Obstali smo pred lepo urejenim, iz kamna zloženim spomenikom, ki je oznanjal sredi gozda preprostost in izdajstvo, ki je te mlade fante pripeljalo v smrt. Tovarišica Marinka nas je seznanila z usodo majhne krške partizanske skupine, ki je svoje življenje žrtvovala za svobodo. Povedala nam je o neprevidnosti kurirke Ivanke Uranjek in o drugih žrtvah. Potluiali smo z zanimanjem in zastal nam je dih ob podrobnih informacijah tovarišice Marinke. Prižgali smo svečke in zapeli pesmici »Mrtvemu ku-rirčku« in »06 tabornem ognju«. Po enominulnem molku so si otroci ogledali še okolico spomenika in pred odhodom ugasnili lučke. Zadovoljni in polni novih spoznanj smo se po isti poti vrnili v vrtec. Sč dolgo smo obujali spomine na ta d6-godek in sklenili, da bomo ohranili običaj in se vsako leto na ta dan odpravili na izlet v Rore ter si dopolnjevali spoznanja o NOB in o žrtvah, ki so paale za svobodo. Vzgojiteljica VVZ Krško: IVANKA VIRANT OBISK MILIČNIKA V ENOTI »MOJCA«_____________________________ V pripravi I. trimesečja sem letos iskala nove vsebine dela in si prizadevala, kako otrokom približati te vsebine čim bolj neposredno. Tako sem med vrsto novosti izbrala tudi obisk miličnika v oddelku. V smotru, da otroci miličnika in njegovo delo spoznajo, da utrdijo navade o varnosti v prometu, da imajo do miličnika primeren odnos in se ne bojijo, sem v celoti uspela. Tovariši miličniki so svoje delo v celoti zelo uspešno opravili. S seboj so pripeljali vso opremo, ki jo pri svojem delu uporabljajo. Z otroki so vodili prijeten razgovor od predstavitve do opravil, ki jih morajo opravljati za varnost otrok in vseh občanov našega mesta. V razgovoru so bili otroci v začetku zadržani, kaj kmalu pa so jim postali bližji, zato so jim postavljali dokaj zanimiva vprašanja. Vse otroke je zanimala pištola, ki jo nosi miličnik za pasom. Všeč mi je bil njihov odgovor, saj so jim na zelo primeren način odgovarjali: »Pištola ni igrača, nosim jo zato, da varujem sebe, vas in vse vaše mame in očete.« Miličniki so otroke tudi opozarjali na imena, ki jih slišijo na svoj račun kot n. pr. tkifeljci, pajkani, policaji«. Opozorili so jih, da imajo svoje pravo ime MILIČNIK, ki ga naj od danes naprej uporabljajo tudi otroci. Otrokom so dali jasno vedeti, da so miličniki nujno potrebni za varnost vseh ljudi, predvsem pa v veliko pomoč na cesti, kjer so otroci zaradi velikega prometa pogosto žrtve. Po obisku je nekaj časa v naši enoti bil pogost pogovor o obisku. Miličniki so postali naši prijatelji in pogosto se ob srečanju na ulici mesta prisrčno pozdravimo. Mislim, da je strah od tega dne v otrocih splahnel. Podobnih srečanj si še želimo, otrokom pa sem uspela vcepiti globlje spoštovanje do teh ljudi. Vzgojiteljica VVZ Krško: LOTKA PIRC St. 22 — 14. december 1983 NAS GLAS Stran 11 STARŠEVSKI VEČERI_______ Poleg vseh rednih oblik sodelovanja s starši, ki so bile izvedene v okviru VVZ, smo v jaslih izvedli tudi starševski večer. Na roditeljskih sestankih smo se s starši dogovorili, da organiziramo srečanje, ki bi se imenovalo starševski večer. Starši so bili nad idejo navdušeni in takoj se je začela razprava, kaj bomo delali, kaj naj prinesejo ipd. Dogovorili smo se, da bomo srečanje organizirali neposredno pred S marcem, izdelovali pa bi izdelke, na menjene kot darilo za ta praznik. Zato smo na ta večer povabili posebno očete, vendar so bile povabljene tudi matere. Material za izdelavo so prinesli starši s seboj, kajti izdelki so bili namenjeni njim. Kljub vsakdanji tekmi s časom je bila udeležba presenetljivo velika. Udeležili pa so se večera očetje, matere, svojci in v nekaj primerih celo vsa družina. Vzdušje na samem srečanju je bilo prav prijetno in se je zavleklo tja do večera. Tovarišice smo vodile delo in usmerjule starše, čeprav tudi njim idej ni manjkalo. Prav presenečene smo bile nad spretnostjo očetov, ker je bilo delo zelo precizno. Vsi starši so bili zelo navdušeni nad izdelkom, ki so ga naredili, zato so že takrat izrazili željo, da podobna srečanja še organiziramo. Ker je to srečanje zelo uspelo, bomo v letošnjem šolskem letu zopet organizirali nekaj podobnih srečanj. Izdelovali naj bi: igrače iz odpadnega materiala, razne dekorativne izdelke itd. Vse, kar bi starši naredili, bi tudi odnesli domov, kajti cilj srečanja ni, da delajo za nas, ampak da starši spoznajo, kako se odpadni material lahko koristno uporabi, še posebno pa so srečanja namenjena medsebojnemu spoznavanju. Ob vseh teh spoznanjih menimo, da ta oblika sodelovanja ne sme za-mreti, ampak jo moramo še razvijati oziroma razširjati. Vzgojiteljice v jaslih VVZ Krško hoteli, njihov naravni življenjski ritem ne razume našega dogovarjanja. Otrok mora najmanj pol ure pred pričetkom dela staršev v vrtec, lačen in neprespan, ob živčno napetih starših, ki se jim zelo mudi. Enako poskušajo nekateri starši že ob štirinajsti uri dvigati neprespanega otroka od popoldanskega počitka. Temu dogajanju (prihajanje otrok od 5.30 do 8. ure) je nemogoče prilagoditi dnevni red, ki bi zagotavljal zdrav razvoj otrok. Predvidevamo tudi, da bo zgodnje prihajanje otrok v slabih vremenskih razmerah in peš (pomanjkanje goriva) vplival na zdravstveno stanje otrok in povečanje bolniškega sta-leža staršev. Ob določanju delovnega časa vplivajo na odločitve delavcev mnogi dejavniki, cilj pa je verjetno en sam: ustvariti takšne pogoje, da bomo na delovnem mestu čim več naredili. Zdrav razvoj otrok pa je tudi eden od zelo važnih temeljev za dobro delo vseh delavcev. Zal smo zamudili lepo priložnost, da bi ga našim otrokom tudi omogočili. Ugotavljamo namreč, da je najprimernejši čas za prihod otrok v vrtec okoli sedme ure. Sprašujemo se in vse, kaj bo zopet ob premiku ure 27. marca 1984. 4. Problem zdrave prehrane otrok je povezan: — z dnevnim redom, ki ne more spremljati časovno različnega prihoda otrok, — z nenehno rastjo cen energije in prehrambenih artiklov ter z zmanjševanjem hranilne vrednosti nekaterih artiklov (mleko), — z občasnim pomanjkanjem nekaterih artiklov, kar onemogoča sestavo kvalitetnih jedilnikov. Takšno stanje nenehno povzroča finančne in organizacijske probleme. 5. Zaradi zahtevnega dela vzgojiteljic je vse do 1978 obstajala 5-letna srednja vzgojiteljska šola. Po tem letu pa poteka v okviru usmerjenega izobraževanja le 4-letno šolanje vzgojiteljic. Planirana je bila višja vzgojiteljska šola, a te šole do danes še ni. Zahtevnost in odgovornost dela vzgojiteljic ter normativi o številu otrok V oddelkih so vedno večji. Praktično je tako potrebno dodatno izobraževanje naloženo vzgojiteljici sami, ki ima kot vsak začetnik že tako veliko težav, ter pedagoškim in strokovnim delavcem v VVZ. Vrtci v večini primerov pedagoga, psihologa in drugih strokovnih delavcev nimamo. Zato ne moremo razumeti, da v času, ko v drugih republikah ob že uvedenih višjih šolah za vzgojitelje razmišljajo že o visoki šoli, v Sloveniji pa ne moremo ustanoviti niti tako potrebne višje vzgojiteljske šole. 6. V poslovnem času (10 do 11 ur dnevno) ima vzgojiteljica v vsaki skupini (oddelki z otroki od 2 let dalje) 6 ur neposrednega dela z otroki, na dve skupini pa je 1 varuhinja 8 ur dnevno. Po zakonu smo dolžni zagotoviti Za sprehode otrok dvoje odraslih oseb, da ne govorimo o problematiki pri malicah, kosilu, pripravi ležalnikov in nenehnem nadzoru nad otroki, kar je v veliki stavbi vrtca in na igriščih še posebno težko. Ce upoštevamo še bolniške izostanke (tudi pri nas so — zaradi mladega kadra — v prvi vrsti zaradi nege otrok), 4 majhne oddaljene enote, kjer so zaposleni 2 do 4 delavci, je težka situacija na dlani. Potrebna bi bila naslednja rešitev: — najmanjši enoti KEKEC in DOLENJA VAS razširiti vsaj za 1 do 2 oddelka (to nakazuje tudi vedno večje število prošenj), — predvsem pri starostno mešanih skupinah in v skupinah, ki imajo število otrok čez normativ, je treba povečati dnevno prisotnost varuhinje, — urediti kadrovske normative, ki morajo poleg drugega upoštevati dolžino poslovnega časa. 7. Analize kažejo, da so osebni dohodki naših delavcev zelo nizki in s tem tudi povprečja: — povprečni neto OD 1982 je bil 12.055,00 dinarjev, — od januarja do marca 1983 je znašal 11,534,00 dinarjev (višje prispevne stopnjel), — od januarja do junija 1983 pa 12.585,00 dinarjev. Številke so jasen dokaz, da je delo delavcev v vrtcih razvrednoteno. Zato smo veseli, ko počasi ugotavljamo, da se z nami strinjajo tudi delavci v proizvodnji. Na nas samih je, da bomo svoje delo znali pravilno ovrednotiti, na vseh uporabnikih in izvajalcih pa, da bomo tako tudi plačani. 8. Ob koncu bi radi vse tiste, ki z raznimi obvestili, materiali in vabili še vedno pozabljajo na nas, opozorili, da smo že od 1. januarja 1979 samostojna in po velikosti tretja največja organizacija združenega dela med vsemi šolami in vrtci v občini Krško. Včasih si mislimo, da bi bilo bolje, ko ne bi bili tako pridni in v šestih mesecih uredili vso potrebno dokumentacijo, samoupravne akte in registracijo pri registrskem sodišču. Tako bi malo več govorili o nas, saj je takih delovnih organizacij kar nekaj. A ne glede na to obljubljamo, da bomo še naprej poskušali vestno izpolnjevati svoje obveznosti. To nam omogoča tudi dobro sodelovanje s Skupnostjo otroškega varstva Krško in z Občinskim komitejem za družbene dejavnosti SO Krško. 9. Naše uspešno delo v šolskem letu 1982/83 kljub vsem problemom dokazujejo pohvale in vzpodbude Zavoda za šolstvo SRS — Enota Novo Stran 12 mesto, zahvale in sodelovanje KS Dolenja vas, pisna priznanja Občinske zveze prijateljev mladine, ob akciji NNNP Posavje 82 ter priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda z bronastim znakom, ki nam ga" je podelila Krajevna skupnost Krško. Za priznanje smatramo tudi dejstvo, da sodelujemo v zvezni raziskavi o družbenoekonomskih odnosih v preobrazbi vzgoje in izobraževanja in kako bi bilo mogoče ta razvoj pospešiti. Najvažnejše pa so za nas pohvale in spodbude staršev ter dobro počutje njihovih otrok v našem vrtcu. Naj na koncu navedem še eno skupnih misli z aktiva komunistov, ki delujejo na področju predšolske vzgoje pri CK ZKS z dne 29. septembra 1983: PREDNOSTNA DRUŽBENA NALOGA NAMREČ NI LE SKRB ZA IZVOZ, KOT JE VSEPOVSOD NAPISANO v zadnjem Času — PREDNOSTNA NALOGA JE TUDI SKRB ZA OTROKA IN VZGOJA ZA PRIHODNOST! Ravnateljica VVZ Krško: POLONCA UREK Poročilo o sodelovanju s starši Ustaljene, oblike sodelovanja s starši v VVZ Krško so roditeljski sestanki (3-krat letno) in govorilne ure (vsak mesec). Trudili smo se, da so bili RODITELJSKI SESTANKI dobro pripravljeni, .in sicer: — prvi sestanek: predstavitev vrtca in vzgojnega dela vzgojiteljice ter obrazložitev dnevnega reda z vsemi obveznimi obvestili, — drugi sestanek: strokovna tema, — tretji sestanek: strokovna tema ali realizacija vzgojnega dela In napoved vzgojnega dela za naslednje šolsko leto. Udeležba staršev je bila v povprečju 60-odstotna. Pravilnega in dobrega vodenja roditeljskih sestankov se morajo vzgojiteljice šele naučiti, zato predvsem mlajše vzgojiteljice tega ne zmorejo same. Pred sestanki je veliko priprav, treme in bojazni, kar nakazuje velik občutek odgovornosti, in veliko je razočaranje, če je udeležba staršev slaba. Individualni razgovori s starši oziroma GOVORILNE URE so sproščene oblike, vendar izredno odgovorna naloga za vzgojiteljice. Starši jih smatrajo za bližjo in boljšo obliko. Vzgojiteljice so se odločile za različna načina: — za prosto presojo staršev glede udeležbe, — vabilo pošljejo posameznim staršem predvsem zato, da pritegnejo vse starše otrok iz svoje sku- NAS GLAS pine — pri tej obliki se lahko bolje pripravijo na razgovor. OBISK STARŠEV V VRTCU: Vsaka vzgojiteljica povabi na prvem roditeljskem sestanku starše tudi k ogledu ali sodelovanju pri vzgojnem delu v skupini. Starši spoznavajo vzgojno delo v skupini svojega otroka. Tu starši še ne sodelujejo veliko, razlog pa je predvsem njihovo dopoldansko delo. POVABILO STARŠEM OB DNEVU ŽENA: Takrat otroci izvedejo program in obdarijo mamice. Srečanje je izredno prisrčno, saj temelji na čustvenih odnosih. STARŠEVSKI VEČERI so nova zelo uspešna oblika sodelovanja s starši. Vzgojiteljice povabijo starše, da pomagajo izdelovati okraske za okrasitev ob Novem letu, izdelujejo pripomočke za delo z otroki in izdelujejo okrasne izdelke za svoj dom. Cilji teh srečanj so: — da pomagajo pri okrasitvi vrtca pred prazniki — otrokom v presenečenje in ponos, da so to pomagali narediti njihovi starši zanje, — da doma z otroki izdelajo podobne okraske za okrasitev svojega doma, — da izdelajo izdelke, ki jih potem otroci dobijo kot skupno darilo svojih staršev, — da po navodilih vzgojiteljice izdelajo okrasne predmete iz kljukic, semenja, vrvi, odpadnega materiala ... in ga namenijo za darilo svojcem ali okrasitev doma, — da v sproščenem vzdušju izmenjajo izkušnje. Starši so to obliko zelo pohvalili in si je še želijo. Akcijo OTROCI IN STARŠI, IGRAJMO SE SKUPAJ je možno izvesti ob različnih priložnostih in v različnih variantah. Pri nas jo izvedemo v počastitev dneva mladosti. Otroci in starši se igrajo šalji-ce igrice, tekmujejo in zaključijo s skupnim rajanjem. Akcije se je udeležilo 500 do 600 otrok in star- ŠGV. OSTALE OBLIKE SODELOVANJA: Poleg navedenega imamo v VVE kotičke za starše, kjer si ogledujejo strokovno literaturo, ko čakajo na otrcka. Starše vabimo tudi na izlete za športno značko ter na zaključne izlete in prireditve, ki jih posebno skrbno pripravijo otroci, ki so končali pripravo na šolo. Na zaključnih prireditvah dobijo ti naši »mini maturanti« potrdilo o obiskovanju PS (priprave na šolo), diplomo in športno značko. IZOBRAŽEVANJE STARŠEV: Sodelovanje s starši se uspešno razvija, izobraževanje staršev pa je zelo odgovorna naloga, ki je načrt: no in kontinuirano vzgojiteljice ne zmorejo opravljati. Izobraževanje staršev je lahko uspešno le v manjših skupinah. Pri tem pa bi morali nujno sodelovati ostali strokovni delavci: psiholog, pedagog in drugi, ki pa jih žal vsi vrtci v Krškem ne premoremo. St. 22 — 14. december 1983 RADI BI POMAGALI STARŠEM . .. Vzgojnovarstveni zavod Krško načrtuje o svojem delovnem programu v letu 198A tudi pomoč staršem, ki želijo kot starši postati bolj uspešni v svoji vlogi. KAJ ŽELIMO DOSEČI? Nekateri starši bi bili radi vse bolj idealni v svoji plemeniti vlogi. Prebiramo nasvete v strokovni literaturi. Hodimo po nasvete. Trudimo se: — da bomo vedno čutili čustva, ki jih morajo čutiti starši, — da bomo svoje otroke vedno samo ljubili, — 6i7i za otroka vedno spremajoči in popustljivi, — biti vedno brez lastnih želja in potreb, — da bi bili vedno pravični do svojih otrok, — predvsem pa, da ne bi delali napak, ki so jih naši starši zagrešili nad nami. Vseeno pa ne dosežemo, da bi otroci: — sodelovali, — ne bili brezobzirni, — ne bili sebični, — ne oporekali, — ne delali škode nam ali drugim. Včasih obupamo nad svojimi otroci. Včasih pa obupamo nad svojimi starševskimi sposobnostmi, še posebno, če se zgodi ali se bo lahko zgodilo, da: — nimamo več moči nad samovoljo otroka, — noče več jesti z nami, — še komaj dobimo besedo iz njegovih ust, — se hoče odseliti od nas, — ga sploh ne vidimo več doma, — noče govoriti o tem, kaj počne in kje je njegov pravi dom. Tako se vprašamo: — ali je moč kaj spremeniti, — ali nas je še kdo pripravljen St. 22 — 14. december 1983 NAS GLAS Stran 13 podpreti v združevanju moči proti upornemu otroku, — ali se naj predamo in spoznamo, da smo poraženi in da je zmaga na strani naših otrok. Kako premagati prepad med generacijami? Nekateri starši mislijo, da je ta prepad nujnost in da se ga ne da premostiti. To so vprašanja, na katera sodobna družina vse težje išče zadovoljivih odgovorov. Skupno s starši bi radi poiskali take oblike vodenja naših otrok, ki bi bile ugodne za razvoj vse bolj odgovornega, sodelujočega in kreativnega soustvarjalca v družbi. Predvsem pa je to oblika pomoči tistim staršem, ki so spoznali, da niso več vsemogočni očetje in matere in bi se radi odpovedali vlogi vsemogočnih in popolnih staršev, da ne bi igrali nečesa, kar nt-koli niso bili in nikoli ne bodo. VVZ Krško STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE VZGOJITELJIC VVZ KRŠKO_________ V zimskem seminarju 1982/83 smo organizirali usposabljanje vzgojiteljic za bolj učinkovito vodenje otrok. Delali smo v manjših skupinah, na katerih smo analizirali zakonitosti v usmerjanju in vzgojnem vplivanju. Tako delo vzgojitelju omogoča: 1. lažje vodenje otrok brez uporabe moči, torej z vplivanjem, in s tem boljše medsebojne odnose ter počutje otrok in vzgojiteljev v VVZ, 2. učinkovito obvladovanje odporu in klubovanja vseh vrst brez prisilje-vanja, 3. boljše izkoriščanje časa za ustvarjalno igro, ki je večkrat porabljen za discipliniranje, i. da lažje pomagamo nesigurnemu otroku, ki postane aktiven in iniciativen, 5. da lažje ustvarimo sodelovanje staršev v vzgojnih in drugih prizadevanjih VVZ-ja, 6. da postanemo vzorniki, od katerih mladi sprejemajo svoje vrednote in norme, 7. da postanemo sposobni premagovati konflikte, ki so običajen in nujen pojav v interakciji z otroki. Delo je potekalo po konceptu Gi-nott in Gordon, ki se je pokazal tudi v svetu kot posebno uspešen način interdisciplinarne uporabe socialne psihologije, psihoterapevtskih postopkov in socialne pedagogike v vzgojni praksi. Tak seminar bomo organizirali tudi v letu 1984. Dipl. psiholog MIHA ROSTOHAR VZGOJNOVARSTVENA ENOTA BRESTANICA VVE BRESTANICA je enota COS »Adama Bohoriča« Brestanica. V vrtcu smo imeli troje oddelkov za predšolske otroke v starosti od tri do sedem let. V minulem šolskem letu je bilo v teh oddelkih 72 varovancev, od tega 40 otrok v starejši skupini — tako imenovani MALI SOLI. V celoletno pripravo na šolo so bili zajeti vsi predvideni šolski novinci v KS. Poslovni čas v oddelkih je bil od 5.30 do 15.30 oziroma v zimskem času od 6.30 do 15.30, kar1 je ustrezalo potrebam zaposlenih staršev. Delovna je bila tudi prva sobota v mesecu. V vzgojnovarstveni enoti so bile zaposlene 3 vzgojiteljice in 1 varuhinja, ki so vse imele z zakonom predpisano izobrazbo. Prostorski pogoji so bili zadovoljivi; tudi igrišče ob vrtcu je ustre zalo svojemu namenu. V šolskem letu 1982/83 smo sprejeli v dnevno varstvo vse otroke, za katere smo dobili prošnje za sprejem. Otroke smo sprejemali tudi med letom, če se je pokazalo, da imajo starši za to upravičene razloge. Prevoz oddaljenih otrok v pripravo na šolo je bil organiziran — — skupno s šolarji — s šolskimi vozili. Za otroke, ki niso bili v rednem varstvu, je bil organiziran 80-urni vzgojni program. Obiskovalo ga je 20 otrok od četrtega do šestega leta starosti. Vzgojno delo je potekalo dvakrat na teden po 3 ure. Vzgojno delo v vseh oddelkih je potekalo po predpisanem vzgojnem programu za vsako starostno skupino otrok. REALIZIRANE PRIREDITVE V TEDNU OTROKA smo imeli kostanjev dan pri Lovski koči za vse otroke iz vrtca in KS. Prireditve se je udeležilo 14 »zunanjih-« otrok s starši. NOVOLETNA JELKA: Obiskal nas je dedek Mraz s spremstvom, ogledali smo si lutkovno in posebno kino predstavo, v vrtcu pa smo imeli čajanko. PUSTO V AN JE: maškerada in pustno rajanje po skupinah ter skupen sprevod po Brestanici. DAN 2ENA: nastop za starše; za vse mame so otroci izdelali darila in čestitke. DAN MLADOSTI: za vse varovance vzgojnovarstvene enote smo ob pomoči Društva prijateljev mladine Brestanica pripravili piknik in, vesele igre. ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA" zaključna prireditev s podelitvijo športnih značk. AKTIVNOSTI V ZVEZI Z VZGOJNIM PROGRAMOM Vsi »mali šolarji« so tekmovali za športno značko. Osvojilo jo je 33 otrok. 56 otrok je bilo vpisanih v planinsko društvo. Vsi so dobili knjižice in znamkice. Na skupne izlete smo šli na Armez, Ribnik, Mohor in k Lovski koči. Izkoristili smo šolske kinopred-štave in si ogledali troje primernih filmov. SODELOVANJE S STARŠI Redne oblike sodelovanja so bile vsakomesečne govorilne ure ter po dvoje roditeljskih sestankov za vsak oddelek. Dober stik pa smo imeli z večino staršev tudi skoraj vsakodnevno ob prihodu in odhodu otrok. Starši so sodelovali tudi na raznih prireditvah, n. pr. ob tednu otroka. SODELOVANJE Z DRUGIMI DEJAVNIKI V minulem šolskem letu je bilo posebno dobro sodelovanje z Društvom prijateljev mladine, ki nam je učinkovito pomagalo pri pripravi novoletne jelke ter organizaciji piknikov ob tednu otroka in dnevu mladosti. Lovska družina Brestanica nam je velikodušno prepustila prostor ob Lovski koči za praznovanje, nekaj članov pa je otrokom pripovedovalo o delu lovcev in življenju divjadi. Redno smo obiskovali prireditve v osnovni šoli. Šolarji so imeli za naše varovance po dvoje lutkovnih in mladinskih gledaliških predstav. Otroci iz oddelka priprave na šolo so obiskali prvi razred in prisostvovali pri pouku. Učenci glasbene šole so pripravili koncert, ki so ga poslušali otroci starejše in srednje skupine. ZDRAVSTVENO VARSTVO Na začetku šolskega leta so imeli vsi otroci, vključeni v VVE, sistematični zdravniški pregled, pred odhodom na letovanje pa tisti, ki so imeli namen letovati v Nerezinah. S pričetkom dela šolske zobne ambulante v neposredni bližini vrtca se je neprimerno izboljšalo redno obiskovanje zobozdravnika. Smernice za delo v novem šolskem letu V novem šolskem letu glede organiziranosti in zasedbe VVE ni večjih sprememb. Vzgojno delo bomo še vedno opravljali v treh oddelkih z istim kadrom. Poslovnega časa ne bomo spremenili. Stran 14 NAS GLAS St. 22 — 14. december 1983 Dograditve in razširitve ne planiramo, čeprav bi nam manjša telovadnica . ali večnamenski prostor precej olajšala in popestrila vzgojno delo. DEJAVNOST ZA OTROKE, KI NISO V BEDNEM VARSTVU Skupno s starši jih bomo povabili na kostanjev dan in na praznovanje dneva mladosti. Spomladi bomo organizirali 80-urni vzgojni program, ki ga bodo lahko obiskovali že štiriletniki. RAZLIČNE PRIREDITVE V VVE TEDEN OTROKA: V izložbe in na druga primerna mesta bomo obesili otroške risbe. Kostanjev dan pri lovski koči. NOVOLETNA JELKA: ogled kulturne prireditve, sprejem sprevoda dedka Mraza, interna novoletna zabava. PUSTOVANJE: maškarada in pustno rajanje v vrtcu. DAN ŽENA: izdelava čestitk za organizacije združenega dela, darila za starše, proslava za starše. DAN MLADOSTI: športna prireditev, združena z izletom. ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA: razstava izdelkov otrok in to-varišic, podelitev prometne in športne značke. Športno — rekreativne dejavnosti Novince iz priprave za šolo bomo vključili v akcijo »ciciban — — planinec«. Vsi starejši otroci bodo tekmovali za športno značko. V juniju bomo skušali organizirati tečaj za »male šolarje«, pozimi pa čim več smučanja, tako da bi čim večjemu številu otrok omogočili osvojiti športno značko. Radi bi obiskali več hribov in vzpetin v bližini in po možnosti tudi malo bolj oddaljene, saj veliko otrok premalo hodi in se giblje v naravi. Obiskali bomo tudi sosednji vrtec na Senovem. SODELOVANJE S STARŠI Sodelovanje s starši bomo poglobili z namenom, da bi starši bolj spoznali vzgojno delo v posameznih oddelkih, pa tudi težave in probleme, na katere naletimo pri vzgojnem delu. Tako bomo uvedli kotiček za starše in prikaz zaposlitev. Večkrat jih bomo povabili na praznovanja, da se pridružijo svojim otrokom. POVEZAVA Z DRUGIMI DEJAVNIKI Sodelovanje z drugimi dejavniki v krajevni skupnosti bo potrebno še razširiti in poglobiti. Možnosti so- delovanja z organizacijami združenega dela so še nerealizirane in jih bomo realizirali v tem šolskem letu. Dobrodošla bo tesnejša povezanost s Planinskim društvom »Bo-hor«. Z domačo osnovno šolo je sodelovanje stalno in tesno, v tem letu pa načrtujemo še sodelovanje s tehničnim krožkom na šoli, ki naj nam Vzgojnovarsvena enota spomladi 1983 ni pokrila potreb po vzgoji in varstvu predšolskih otrok v naši krajevni skupnosti. Prosilci so bili sprejeti šele v jeseni 1983. Oddelek male šole je deloval celo po 6 ur dnevno. Vozili so se s šolskim prevozom. Naše osnovne dejavnosti so bile: igre, delo, zaposlitve. Na vseh področjih smo tesno sodelovali z osnovno šolo. Skupine, oddelki so bili organizirani po planu dela. JUU^UJTOIJUTO^ Zaposlene so bile 3 vzgojiteljice, 1 varuška, »pol« snažilke in kuharice. Administrativno delo nam je opravljala osnovna šola. Samostojnih samoupravnih organov nismo imeli, pač pa smo sodelovali na vseh področjih in v vseh organih osnovne šole. Svoja določila smo vnesli v samoupravne akte osnovne šole. Tudi v komisijah smo sodelovali. Vpis otrok v vzgojnovarstveno enoto smo izvedli v juniju. Vpis otrok v malo šolo smo izvedli v septembru. Razporeditev otrok v oddelke smo pripravili do 30. avgusta. bi pomagal pri izdelavi nekaterih didaktičnih materialov. Tesno bomo sodelovali z zdravstveno službo. Posebno skrb bomo posvetili temu, da bodo vsi otroci redno hodili k zobozdravniku v šolsko ambulanto, ki dela vsak torek. Izboljšanje vzgojnega dela si v tem letu obetamo tudi od pedagoške povezanosti vseh vzgojnovarstve-nih organizacij (VVZ in VVE) v občini Krško. Izvedli smo 80-urni program za otroke, stare od 4 in pol do 5 in pol let. Gojenci vzgojno varstvene enote so dobivali po dvoje obrokov hrane, ki je bila obračunana posebej. Otroci iz male šole so dobili en obrok (malico), po želji staršev pa tudi kosilo. Vsi gojenci vzgojnovarstvene enote in male šole so bili zdravniško pregledani, prav tako pa še pred odhodom v kolonijo. Redno smo imeli govorilne ure in roditeljske sestanke. Pripravili smo praznovanje za matere ob 8. marcu ter prireditev in razstavo za starše ob zaključku šolskega leta. Starši naših otrok so bili člani sveta šole. Veselo smo praznovali rojstne dneve naših gojencev, pusta, dan mladosti in novoletno jelko. Sodelovali smo na proslavah in prireditvah pred državnimi prazniki. Gojenci male šole so vsi tekmovali za prometno značko. V kolonijo se je prijavilo zelo malo predšolskih otrok. Obiskali in ogledali smo si trgovine, trafiko in drevesnico. Udeležili smo se prihoda Kurir-čkove pošte, spoznali borce in jih poslušali. Pred krajevnim praznikom smo obiskali grob talcev in spomenik na Malencah ter mesto, kjer so talce postreljali. Poslušali smo pripovedovanje o tem žalostnem dogodku. Logopedskih vaj nismo imeli zaradi celodnevne odsotnosti logope-dinje (porodniški dopiltet). Vzgojiteljice so se udeleževale konferenc učiteljskega in vzgojiteljskega zbora na osnovni šoli in sestankov strokovnih aktivov. Pripravili smo vzgojne programe za izredne razmere in obvestili starše o delovanju, vzgojnovarstvene enote med akcijami NNNP. Izvleček iz plana 1983/84 VVE KOSTANJEVICA je enota pri OS »Jožeta Gorjupa« Kostanjevica na Krki. Pokrivala naj bi potrebe po vzgoji in varstvu vseh otrok v naši krajevni skupnosti. VZGOJNOVARSTVENA ENOTA KOSTANJEVICA NA KRKI St. 22 — 14. december 1983 NAS GLAS Stran 15 Poslovni čas bo 10 ur, v mali šoli pa 6 ¦ ur. Otroci se pripeljejo s šolskim prevozom (Pš), druge pa pripeljejo sami starši. Naše osnovne dejavnosti so igre, delo in zaposlitve. Tesno bomo sodelovali z os-npvno šolo na vseh področjih, . saj smo njena enota. Oddelki otrok: 1 oddelek za otroke od 2 do 3 let, 1 oddelek za otroke od 3 do 5 in pol let, 2 oddelka za otroke od 5 in pol do 7 let. Prostorski pogoji ne zadoščajo za tolikšno število otrok, kot jih imamfi, zato smo priredili prostor za PS (priprava na šolo) v prostorih osnovne šole. Zaposlene so 3 vzgojiteljice in 1 varuška za nedoločen čas, 1 učiteljica razrednega pouka za določen čas ter »pol« snažilke in kuharice. V tem letu bomo zaposlili »-pol« varuške, kot nam pripada po normativih. Administrativno delo nam opravlja osnovna šola. Samostojnih samoupravnih organov in aktov nimamo in jih ne bomo imeli, pač pa bomo sodelovali na vseh področjih in v vseh organih osnovne šole. Svoja določila bomo vnesli v samoupravne akte osnovne šole. Prav tako bomo sodelovali' v komisijah. Vpis otrok v vzgojno varstveno enoto bomo opravili v maju. Ce bo še prostor v skupinah, bomo sprejeli otroke tudi med letom. V letu 1982 nismo mogli spomladi sprejeti nobenega otroka več. Prosilci so bili sprejeti v jeseni. Razporeditev otrok v skupine mora biti pripravljena do 25. avgusta za vsako šolsko leto. Vpis otrok v pripravo na šolo bomo prav tako opravili v maju. Vpisovala bo socialna delavka. Pripravo na šolo bomo izvedli v dveh rednih vzgojnovarstvenih oddelkih po 6 ur dnevno. Stalna oblika vzgoje za otroke, ki niso v dnevnem varstvu, bo 80-urni program za štirinpol - do petletne otroke. Gojenci vzgojno varstvene enote bodo dobivali dvoje obrokov hrane. Hrano nam bodo pripravljale kuharice v šolssi kuhinji. 1 vzgojiteljica bo sodelovala v komisiji za prehrano. Gojenci iz priprave na šolo bodo dobivali malico, po 'želji staršev pa tudi kosilo. Sodelovali bomo pri zbiralni akciji poljščin, ki jo bo organizirala osnovna šola. Opravljanje zdravniških pregledov naših gojencev: pred vstopom v dnevno varstvo, pred vstopom v šolo, pred odhodom v kolonijo. Zdravstveni dom v Kostanjevici nas obvešča o pojavih nalezljivih bolezni. S starši bomo sodelovali na govorilnih urah in roditeljskih sestankih, po skupinah in na skupnih sestankih z osnovno šolo. Priredili bomo nastope za starše, praznovanja, razstavo otroških izdelkov, risb in slik. Povabili jih bomo k delu v skupinah. V svetu šole bodo vzgojnovarstveno enoto zastopali starši naših otrok. Na proslavah in prireditvah bomo sodelovali z osnovno šolo. Udeleževali se bomo šolskih gledaliških, filmskih in glasbenih predstav. Priredili bomo klavirski koncert za otroke. Ogledali si bomo stalne in občasne likovne razstave ter seznanjali otroke z umetninami. Seznanili jih bomo s prireditvijo Grafični bienale jugoslovanskih otrok. Praznovali bomo rojstne dneve otrok, novoletno jelko, pusta, 8. marec, dan mladosti, zaključek šolskega leta in teden otroka. Pripravili bomo proslave in prireditve za 21. oktober, 29. november, 8. februar, 27. april, 1. maj, 8. marec in 29. september. Tekmovali bomo za prometno značko, organizirali 2 orientacijska pohoda, tekli bomo na krosu ob dnevu pionirjev. Vsakemu otroku od 4 let dalje bomo omogočili letovanje v koloniji v Nerezinah. Obiskali bomo organizacije združenega dela v naši krajevni skupnosti, si ogledali njihovo delo in po- prosili za odpadni material, ki ga bomo uporabili pri izdelavi igrač in izdelkov. S tem bomo privzgajali otrokom spoštovanje do dela drugih ljudi, smisel in ideje za porabo odpadnega materiala ter skrb za varčevanje na vseh področjih. Poslušali bomo pripovedovanje borcev ob praznovanju krajevnega praznika ter ob sprejemu Kurirčko-ve pošte. Vsak mesec bo prihajala v vzgojnovarstveno enoto logopedinja in izvajala govorne vaje z otroki, ki imajo govorne motnje in napake. Vzgojiteljice se bodo udeleževale konferenc učitesljskega in vzgojno-varstvenega zbora, predavanj, sestankov aktivov vzgojiteljic in seminarjev. S krajevno skupnostjo bomo načrtovali akcije NNNP in seveda z osnovno šolo ažurirali obrambni načrt. Informirali bomo starše v zvezi z obrambnimi pripravami ter dopolnili razpored delavcev in vzgojne programe v izrednih razmerah. Ravnatelj OŠ »Jožeta Gorjupa« Kostanjevica na Krki: LADO SMREKAR VZGOJNOVARSTVENA ENOTA LESKOVEC PRI KRŠKEM Letni delovni načrt za leto 1983-84 VZGOJNOVARSTVENA ENOTA LESKOVEC deluje pri Osnovni šoli »Heroja Milke Kerin« Leskovec in pokriva naslednje krajevne skupnosti: Leskovec, Krško polje, Senuše, Veliki Trn, Veliki Podlog in del KS Krško, desni breg. Celotno področje je izrazito kmetijsko, precejšnji del staršev pa je zaposlenih v industriji v Krškem. Poslovni čas traja od 5.30 do 15.30. Ob zamiku delovnega časa se delo v vzgojnovarstveni enoti pri- lagodi združenemu delu. Vsako soboto je odprta enota v Nakupovalnem centru, vsako prvo soboto pa poleg tega tudi enota pri Osnovni šoli. Kadrovska problematika: Strokovna zasedenost z vzgojno-varstvenimi delavci je dobra. Strokovni izpit bodo v tem letu opravile naslednje tovarišice: Mojca Spi-ler, Cvetka Kodrič, Anica Arh in Dragica Sobotič. Potrebno strokovno izobrazbo mora pridobiti Mojca Zobarič in naslednje varuhinje': Mira Pečnik (za- NAS GLAS ključni izpit), Jožica Naglic, Helena Vakselj in Marija Puntar. Ekonomska cena oskrbnine je v vsej občini urejena po enotni lestvici, ki jo je sprejela skupščina SOV Krško. Prostorski pogoji: Zgradba VVE je bila zgrajena in dana v uporabo marca 1978. Opremljenost je prilagojena starostni stopnji otrok. Zaradi pomanjkanja prostora je oddelek priprave na šolo v šolski stavbi — Pionirski sobi. Oddelek v Nakupovalnem centru je bil odprt oktobra 1980. Prednost pri sprejemu imajo otroci zaposlenih v trgovini. Oddelek Romov deluje od leta 1980 in zavzema prostore v zgradbi Klubskih prostorov. V Velikem Podlogu sta bila oddelka urejena in opremljena za izvajanje vzgojno varstvenega programa ob adaptaciji šole leta 1980. Program skrajšane priprave na šolo se izvaja v učilnici stare šolske stavbe, kjer so težki pogoji dela, predvsem pa težave s sanitarijami in ogrevanjem. Nujno je potrebno razširiti zgradbo VVE, da bi pridobili tri igralnice. Tako bi zadostili trenutnim potrebam in izboljšali delovne pogoje zaposlenih. Načrtno je potrebno nabavljati razne didaktične pripomočke za izvajanje posameznih oblik vzgojnega dela. Zunanja igrišča so urejena povsod, razen pri NC, kjer bi delovna organizacija M—Preskrba gotovo odstopila določen prostor, sredstva za nabavo igral pa bo potrebno poiskati. Prehrana in skrb za zdravje: Za vse varovance je urejena prehrana. Dnevno prejmejo tri obroke. Za zdravstveno varstvo je dobro poskrbljeno. 2e ob sprejemu so vsi zdravniško pregledani, enkrat letno je nato zdravniški pregled. Zdravstvena služba otroškega dispanzerja pa je vedno pripravljena pomagati. Za vse varovance je urejena zobozdravstvena ambulanta pri šoli. Za govorno motene otroke so urejene govorne vaje enkrat mesečno — izvaja jih logopedinja iz šole »-Dr. Mihajla Rostoharja« Krško. Samoupravna organiziranost: Kot člani delovne skupnosti OS »Heroja Milke Kerin« Leskovec se delavci VVE vključujejo v vse samoupravne organe, v delegacije in Svet šole. Organiziran je svet staršev. Organizacija dnevnega varstva: Varovanci so razporejeni v naslednje oddelke: 2 do 3 leta — 1 oddelek — 15 varovancev — vzgojiteljica Anica Arh, varuhinja Mira Pečnik, 3 do 4 leta — 1 oddelek — 21 varovancev — vzgojiteljica Mojca Zo-barič, varuhinja Marija Puntar, 4 do 5 let — 1 oddelek — 27 varovancev — vzgojiteljica Mojca Spi-ler, varuhinja Marija Puntar, kombinirani oddelki — 3 — 53 varovancev — vzgojiteljici Maja Božič, Dragica Sobotič, varuhinji Jožica Imperl, Helena Vakselj, oddelki pred vstopom v šolo —2 — 41 varovancev — vzgojiteljici Gordana Maslovarič, Ksenija Poharc, varuhinja Jožica Naglic, priprava na šolo izven dnevnega varstva — 3 oddelki — 76 varovancev — vzgojiteljici Nada Kozole, Ko-drič Cvetka. Priprava otrok na šolo: V okviru dnevnega varstva obstojata dva oddelka priprave na šolo: 1. oddelek — vzgojiteljica Gordana Maslovarič, varuhinja Jožica Naglic, 2. oddelek (ROMI) — vzgojitelji-va Ksenija Poharc, varuhinja Jožica Kos, skupno je 41 varovancev. Izven dnevnega varstva obiskuje pripravo na šolo 76 otrok, ki so razdeljeni v tri oddelke: 2 oddelka v Leskovcu — vzgo-teljica Nada Kozole, 1 oddelek v Velikem Podlogu — vzgojiteljica Cvetka Kodrič. Za vse oddaljene otroke je urejen prevoz (v organizaciji Izletnika) skupno s prevozom šolarjev. Vzgojno in drugo delo za otroke iz KS: Izvajal] bomo naslednje oblike vzgojnega dela: cicibanove urice dvakrat mesečno, za domačine jeseni in pozimi, za vozače pa spomladi; tudi v Velikem Podlogu bo organizacija cicibanovih uric realizirana spomladi; 80-urni program za petletne otroke bomo izvedli v zimskem in spomladanskem času v treh skupinah. Občasne oblike vzgojnega dela pa bodo še naslednje: 1—krat tedensko obisk otrok, ki niso v vrtcih, in delo z njimi 2 uri. Organizacija kostanjevega dne ob dnevu otroka, prireditve ob novoletni jelki, pustovanje, praznovanje dneva žena. Pri vseh teh dejavnostih pomaga DPM, ki ima svoje enote v vseh vaških skupnostih. Vsi varovanci se bodo vključili v naslednje akcije: — urejanje igrišča in okolice VVE, — urejanje cvetlične grede in — varčevanje pri Pionirski hranilnici. Sodelovanje s starši: — dvakrat letno skupni roditeljski sestanek, — vsak prvi torek v mesecu govorilne ure, — skupni izlet s starši. Sodelovanje s KS, družbenopolitičnimi organizacijami, društvi ter strokovnimi službami: VVE s svojimi varovanci sodeluje pri izvajanju programa proslav ob državnih praznikih in spominskih dnevih, ki so organizirane za krajane. Sodelovanje v paradi mladosti ob krajevnem prazniku Leskovca. Sodelovanje z organizacijami in društvi ter združenim delom na celotnem območju, ki ga pokriva VVE: Razstave izdelkov otrok v organizacijah združenega dela in pomoč organizaciji z odpadnimi surovinami. Povezovanje z delegacijo SOV v KS. Izdelovanje daril in čestitk za praznovanja. Sodelovanje z osnovno in glasbeno šolo: — Obisk otrok iz VVE in KS v glasbeni šoli pri OS. — Pevski zbor cicibanov — strokovna pomoč pri tovarišici Gajško-vi. Sodelovanje s tovariši za tehnični pouk (izdelovanje igrač za VVE). — Sodelovanje s tovarišico Sto-vičkovo na področju likovne vzgoje (organizacija likovnega krožka). — Sodelovanje s telesno vzgojnim učiteljem Iztokom Pircem (organizacija smučarskega in plavalnega tečaja ter tekmovanja za športno značko). Strokovno izpopolnjevanje poteka na sestankih aktivov vzgojiteljic in varuhinj. Vzgojiteljice oddelkov priprave na šolo in učiteljice 1. razredov OS pa se med seboj povezujejo v aktiv učiteljev prvih razredov. Pri VVE deluje komisija za sprejem varovancev. Delo s šolskimi novinci ima zajeto v svojem programu socialna delavka. Družbenopolitično izobraževanje in izpopolnjevanje je zajeto v delovnem programu osnovne šole, pri kateri je VVE. Zastopnik sveta staršev VVE je vključen v svet staršev pri OS. Celotni program dela poteka po načrtu, ki je predpisan za vzgoj-novarstvene oddelke. Temeljni smoter »Oblikovati otrokovo ustvarjalnost in omogočiti razvoj osebnosti v skladu z vrednotami socialistične samoupravne družbe« dosega vzgojno-varstvena enota ob razvijanju vseh oblik družbeno organizirane vzgoje in varstva predšolskih otrok na območju krajevnih skupnosti, ki jih zajema. Delovni načrt je bil sprejet na Svetu šole 9. 11. 1983 Predsednik sveta šole: EDITA GUBENSEK Ravnatelj OS: CIRIL PLUT St. 22 — 14. december 1983 NAS GLAS Stran 17 ODDELEK PRIPRAVE NA Poslovni čas ODDELKA PRIPRAVE NA ŠOLO pri Osnovni šoli Koprivnica: trikrat tedensko od 10. do 14. ure. Kadrovski in prostorski pogoji: Prostorski pogoji so neustrezni, ker uporabljamo kar šolske učilnice. Zaposlena je 1 razredna učiteljica. Vse ostalo osebje in njihove naloge krijejo šolski delavci. Igral nimamo, razen peskovnika. Program proslav in prireditev: 29. september — dan pionirjev: sodelovanje na šolski proslavi. Novoletna jelka: obdaritev, dedek Mraz, čajanka. Pustno rajanje. Praznovanje dneva žena: nastop za matere in žene. Dan mladosti: zabavne in rajal-ne igre. Zaključek šolskega leta: nastop za starše, podelitev športnih značk. Teden otroka: ure pravljic. UVOD VZGOJNOVARSTVENA ENOTA PODROČJE je v okviru Osnovne šole »Gorjanskega bataljona-« Pod-bočje. OS »Gorjanskega bataljona« je samostojna samoupravna organizacija združenega dela, ki ima lastnost pravne osebne in katere dejavnost je posebnega družbenega pomena. Vpisana je v register Okrožnega gospodarskega sodišča v Novem mestu (1. 1. 1979 pod reg. št. 1-135/00). Vzgojnovarstvena enota še ni vpisana v sodni register. Okoliš OS kot tudi VVE obsega naslednje vasi: Podbočje, Veliko Mraševo, Kalce-Naklo, Brod, Slivje, Zabjek, Stari grad, Selo, Dobrava, Pristava, Znanovci, Sutna, Dol, Hra-stek, Brezovica, Gradec, Brlog, Mladje, Frluga, Prušnja vas, Gradnje. Brezje in Planina. REALIZACIJA VSEBIN VZGOJNEGA DELA — IZVAJANJE VSEBIN VZGOJNEGA PROGRAMA Prednostne naloge pri izvajanju: — Otroci so se vsestransko in celostno razvijali pri igrah po želji in usmerjenih zaposlitvah. Skrbeli smo za vrtec v celoti, vzbujali spoštovanje do zaposlenih in njihovega dela, skrbeli za varčevanje. Ob primernem vremenu smo izvajali oblike vzgojnega programa na prostem. — Otroci so si razvijali osebnostne lastnosti, oblikovali norme za ŠOLO KOPRIVNICA Druge aktivnosti v zvezi z vzgojnim delom: hranilnica, športna značka, ciciban — planinec, filmska vzgoja (obisk filmskih predstav dvakrat letno). Skrb za zdravje: zdravniški pregled pred vpisom v šolo. Pedagoško vodenje: napovedane in nenapovedane ho-spitacije, evidenca o spremljanju in usmerjanju dela. Od strokovnih sodelavcev deluje na področju predšolske vzgoje logoped, ki izvaja pregled in korekcijo govora. Izobraževanje vzgojiteljice: na aktivih, posvet z drugimi vzgojiteljicami, samoizobraževanje. Sodelovanje s starši roditeljski sestanki, govorilne ure, obiski staršev pri vzgojnem delu, skupinsko delo pri izdelovanju izdelkov. - ravnanje v skladu z vrednotami naše samoupravne socialistične družbe in se navajali na praktično ravnanje v skladu z njimi. — Otroke smo vzgajali v pozitivnem in aktivnem odnosu do okolja. — Otroci so se razvijali v skladu s svojimi individualnimi sposobnostmi in možnostmi ter se hkrati vraščali v skupnost vrstnikov in v njej aktivno sodelovali. — Razvijali so si ustvarjalnost. — Ugotavljali smo funkcionalnost igrač z vidika otroka in na tej osnovi načrtovali tudi nakup novih igrač. — Na roditeljskih sestankih smo staršem predstavili program vzgojnega dela. Dogovarjali smo se za skupno sodelovanje pri izdelovanju igrač. — Otroci so se pripravljali na prehod v osnovno šolo. ŠTEVILO ODDELKOV Vzgojno varstveno enoto so sestavljali en oddelek vrtca (mešana skupina) in dvoje oddelkov male šole oziroma priprave na šolo. Poslovni čas je bil 9,5 ur. KADROVSKI IN PROSTORSKI POGOJI V VVE so zaposlene: vzgojiteljica Helena Kostanjšek, ki vodi oddelek vrtca, v katerem so otroci od dveh do šest in pol let razredna učiteljica Anica Abram, ki pripravlja otroke na vstop v osnovno šolo v dveh skupinah, kajti otroci prihajajo vsak drugi dan, vzgojiteljica z nedokončano vzgojiteljsko šolo Lidija Stipanič, ki opravlja delo varstva otrok, čiščenja prostorov in nege perila. Prostorski pogoji so dobri: imamo dvoje velikih igralnic, garderobo, hodnik, kopalnico, štiri otroška stranišča, štiri umivalnike, sobo za vzgojiteljice, garderobo za vzgojiteljice ter »boks« za bolnika. Problem je edino neurejeno otroško igrišče. ORGANIZACIJA DNEVNEGA VARSTVA Prijave za sprejem otrok v VVE so vlagali starši vse leto na posebnih obrazcih. V VVE so bili sprejeti vsi otroci, katerih starši so zaprosili za varstvo. Pripravo na šolo smo izvajali v skrajšani pripravi po 6 ur vsak drugi dan za vsako od dveh skupin. Oddaljeni otroci so se v malo šolo vozili skupaj s šolskimi otroki. V malo šolo so se vozili otroci iz Velikega Mraševega, Sutne, Dola, Hrastka, Gradnja in Brezovice. Stalna oblika za otroke, ki niso bili v dnevnem varstvu, so bile ci-cibanove urice. Izvajali smo jih spomladi v dopoldanskem času, in to v okviru dnevnega varstva, ker je bilo samo pet otrok. Ostali so bili vključeni v dnevno varstvo ali pa že v pripravo otrok na šolo. PROGRAM PROSLAV IN PRIREDITEV 1. Ob tednu otroka smo izvedli kostanjev dan. 2. Za dan Republike smo s programom sodelovali na proslavi, ki _ VZGOJNOVARSTVENA ENOTA PODBOČJE Stran 18 NAS GLAS St. 22 — 14. december 1983 jo je pripravila osnovna šola 3. Ob novoletni jelki so z igrico »-Račka-" nastopale vzgojiteljice iz Krškega. Obiskal nas je tudi dedek Mraz s kratkim internim programom v telovadnici osnovne šole. Program smo pripravili za vse otroke iz krajevne skupnosti. 4. Pustno rajanje za vse otroke. 5. Praznovanje dneva žena: prikaz vzgojnega dela za starše v obeh skupinah. 6. Ob dnevu mladosti smo izvajali športno-zabavne igre na igrišču osnovne šole. 7. Zaključek šolskega leta: prire-^ ditev za starše, podelitev potrdil o obiskovanju male šole. SKRB ZA ZDRAVJE 1. Zdravniški pregledi: — pred vstopom v redno varstvo, — pred vstopom v šolo, — pred odhodom na letovanje. Zdravstveni dom Kostanjevica nas sproti obvešča o pojavih nalezljivih bolezni ter predlaga ukrep6 2. Organizacija prehrane: — skupina otrok od dveh do sedmih let: zajtrk, malica, kosilo, — mala šola (šest ur dnevno): malica (vsi), kosilo po želji staršev. Obroke hrane pripravljajo v osnovni šoli. Jedilniki so na vpogled staršem. V komisiji za jedilnike je tudi predstavnik VVE. Plan za leto 1983-84 Osnovni cilji: — povečati kapaciteto, — sprejeti in urediti normative za financiranje. Število otrok: — 1 oddelek vrtca (mešana skupina) — 22 otrok, — 2 oddelka male šole — 33 otrok, — 80-urni program — 15 otrok. Predstavitev VVE: VZGOJNOVARSTVENA ENOTA RAKA ni samostojna organizacija združenega dela, ampak je sestavni del OSNOVNE ŠOLE RAKA. VVE sestavljata dva oddelka, in sicer en oddelek vrtca, v katerem so otroci od dveh do pet let in oddelek male šole, ki je sestavljen iz dveh skupin. Poslovni čas je v oddelku rednega varstva od 6. do 15. ure, male šole pa od 7. do 13. ure. Vzgojiteljici malicata skupaj z otroki v igralnicah. SODELOVANJE S STARŠI Redne oblike so roditeljski sestanki in govorilne ure. Roditeljski sestanki so trikrat na leto in po potrebi. Govorilne ure so vsako sredo v mesecu. Druge oblike so bile: — zaposlitve ali nastopi za starše, kjer prikažemo vzgojno delo, — delo na igrišču, — kotiček za starše. SODELOVANJE Z OSNOVNO ŠOLO - — sodelovanje na proslavah in strokovnih predavanjih, — pri vpisu otrok v malo šolo in prvi razred, — pri ugotavljanju zrelosti otrok za vstop v šolo — testiranje; — sodelovanje med otroki, vzgojitelji in učitelji. SPREMLJANJE REALIZACIJE LETNEGA PLANA Izvaja se ob trimesečjih, polletju in koncu šolskega leta. Za VVE Podbočje: HELENA KOSTANJSEK Ravnatelj OS- »Gorjanskega bataljona« Podbočje: JOŽE ZUPANČIČ ¦ Kadrovski in prostorski pogoji: V VVE Raka sta zaposleni dve vzgojiteljici in ena varuhinja. Kuharica, čistilka, računovodja, ravnatelj in hišnik so »zastopani« po občinskih normativih. Vsi zaposleni imajo po zakonu predpisano izobrazbo. Prostorski pogoji niso najboljši, posebno sanitarije ne ustrezajo, saj so za tako število otrok premajhne. Pogrešamo tudi kabinet ?a vzgojiteljice. Samoupravna organiziranost: Ker VVE Raka ni samostojna OZD, tudi nima lastnih sarrjouprav-nih aktov in sporazumov, ampak so ti v sklopu šole. V Svetu šole imamo tudi delegata staršev iz oddel kov VVE. Organizacija dnevnega varstva. Ker je bilo v začetku obstoja VVE malo otrok, smo otroke sprejemali tudi med letom. Veliko povpraševanja je bilo za varstvo otrok od 2 let naprej, zato smo starostno mejo znižali s 3 na 2 leti. Pripravo na šolo izvajamo v skrajšanem obsegu, to je vsak dru- gi dan po šest ur. Oddaljeni otroci se v malo šolo in vrtec vozijo skupaj s šolarji. Za prevoz otrok imamo na razpolago šolski kombi, nekaj otrok pa se vozi z rednim avtobusom. Program proslav in prireditev: TEDEN OTROKA: kostanjev dan za vsako skupino posebej (sodelujejo starši). NOVOLETNO PRAZNOVANJE: lutkovna igrica in rajanje ob veselem pričakovanju dedka Mraza, obisk dedka Mraza s kratkim programom, risani filmi, obdaritev otrok. PUSTNO RAJANJE za vse otroke, sodelovanje z OS. PRAZNOVANJE DNEVA 2ENA: program za vse starše v sodelovanju z osnovno šolo. DAN MLADOSTI: športno-zabavne igre, kotalkanje. ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA: predvsem skupini male šole pripravita prireditev za starše in ostale krajane, podelitev potrdil o obisku male šole. Druge aktivnosti v zvezi z vzgojnim delom: športna značka in orientacijski pohod. Skrb za zdravje: Zobna ambulanta za predšolske otroke dela na Raki vsak petek dopoldan. Na začetku pelje otroke vzgojiteljica, nato pa hodi varuhinja s skupinami od 3 do 4 otrok vsak teden. Zdravniški pregledi: pred vstopom v redno varstvo, pred vpisom v šolo in pred odhodom na letovanje. Sodelovanje s starši: Redne oblike so roditeljski sestanki in govorilne ure. Oskrbnino pobiramo vsakega 13. v mesecu. » Aktivi vzgojiteljic po starostnih stopnjah: Obravnava in priprava trimesečnih vzgojnih načrtov. Po potrebi sodelovanje z VVZ Krško. Dogovor in izhodišča za pisanje dnevnih in' tedenskih priprav in analiz. Aktivi so marca, septembra in decembra. Samostojnih aktivov za varuhinje nimamo, ampak le-ta sodeluje na aktivu naših vzgojiteljic. Sodelovanje z dejavniki izven VVE: VVE Raka sodeluje s Krajevno skupnostjo in Osnovno šolo Raka. Pri planiranju in delu uspešno sodelujemo seveda s Skupnostjo otroškega varstva Krško. VZGOJNOVARSTVENA ENOTA RAKA St. 22 — 14. december 1983 NAS GLAS Stran 19 VZGOJNOVARSTVENA ENOTA SENOVO O izvedenem programu v letu 1982-83 V letu 1982 — 1983 je obiskovalo VVE 97 otrok, ki so bili razdeljeni v 4 skupine. Zaradi pomanjkanja prostorov smo imeli tudi letos oddelek male šole v adaptiranih prostorih osnovne šole. Potrebna bi bila dograditev vrtca. V vseh igralnicah je pomanjkljiva oprema pohištva. Igrišča zaradi dograditve nismo urejali. Kadrovska struktura je bila ustrezna. Vzgojiteljice smo se trudile, da bi še poglobile pedagoško delo in izboljšale kvaliteto dela. Dokumentacijo oddelkov in VVE smo vodili ustrezno. Pedagoška svetovalka iz Novega mesta Ana Le-čevski nas je ob obisku pohvalila in bila zadvoljna z našim delom. Sodelovanje s starši je bilo zadovoljivo. Imeli smo 2 roditeljska sestanka in 1-krat mesečno govorilno uro. Sodelovali smo s krajevno skupnostjo. Imeli smo skupne sestanke, na katerih smo razpravljali o potrebi dograditve VVE in o problemih, ki so v zvezi s tem nastajali. Tudi letos smo za Rudnik rjavega premoga Senovo izdelali 300 novoletnih čestitk. Delovnim in družbenopolitičnim organizacijam smo ob praznikih pošiljali čestitke. Skrbeli smo za dekoracijo otroške zobne ambulante. Sodelovali smo z RTV Ljubljana. Vsi otroci, ki obiskujejo malo šolo, so bili naročeni na revijo Ciciban, ki smo ga z veseljem uporabljali pri pedagoškem delu. Program proslav in prireditev smo v celoti izvedli. Sodelovanje s šolo je bilo tesno. Za 8. marec smo pripravili proslavo. Skupaj smo opravili ažuriranje obrambnega načrta in izdelovali varnostno-politično oceno. Izvedli smo 80-urni program za otroke, ki niso vključeni v VVE. Ta program je obiskovalo 23 otrok. - Letni delovni načrt za leto 1983/84 Predstavitev VVE Senovo: Smo enota pri Osnovni šoli »XIV. divizije« Senovo. VVE ima 4 oddelke. 1 oddelek male šole je v adaptiranih prostorih hišnikovega stanovanja v šoli. Poslovni čas v oddelkih rednega varstva je 9 ur in 15 minut dnevno. Kadrovski in prostorski pogoji: Zaposlenih je 7 delavcev: 3 vzgojiteljice, 1 medicinska sestra, 2 varuški in 1 delavka za pomivanje posode in čiščenje prostorov. Oddelki: mlajša skupina — Eda Pavlic in Vera Sumič, srednja skupina — Dragica Ko-lan in Štefka Sotošek, mala šola — Jožica Kostanjšek, mala šola — Marija Učakar. Vzgojiteljice, medicinska sestra in varuški imajo po zakonu predpisano izobrazbo. Zaradi pomanjkanja prostora imamo 1 oddelek male šole v adaptiranih prostorih v šoli. Prostor je mnogo premajhen. Pomanjkljiva je oprema v vseh oddelkih, posebno stoli. Zaradi večletne graditve objekta v bližini VVE nimamo primerno urejenega igrišča. Osnovni cilji: — dograditev dveh oddelkov (jasli in mala šola), — postopno urejanje igrišča. Samoupravna organiziranost: Zaradi povezanosti s šolo imamo vse samoupravne organe skupaj s šolo. V svetu staršev imamo svojega predstavnika staršev. Za to mandatno dobo smo izvolili Janiko Makaj iz Metalne Senovo. Imamo tudi svet staršev, v katerem je 8 članov. Organizacija dnevnega varstva: Delovni čas v VVE je od 5. do 15. ure. Pripravo otrok na malo šolo izvajamo za vse otroke v 2 oddelkih male šole. Oddaljeni otroci se v malo šolo vozijo skupaj s šolskimi otroki. V VVE smo sprejeli vse otroke. Po potrebi jih bomo sprejeli tudi med letom. Starši prijavijo svojega otroka s prošnjo. Za sprejem otrok v VVE imamo komisijo. Prednostne naloge pri izvajanju vzgojnega programa: — sodelovanje s starši s ciljem boljšega poznavanja vzgojnega dela v oddelkih, — vzbujanje ljubezni do dela, skrb za vrtec v celoti, vzgoja k varčevanju, — postopno uvajanje samopostrežbe večjih otrok pri prehrani. Program proslav in prireditev: .. OKTOBER — teden otroka, — praznovanje »Jesenska gostija«; NOVEMBER — 1. november — obisk pri spomeniku padlih partizanov, — 29. november — praznovanje dneva Republike, — izdelovanje čestitk za DO; DECEMBER — novoletno praznovanje — prihod dedka Mraza, — lutkovna igra, — film, — izdelovanje čestitk za starše, — izdelovanje čestitk za DO, društva, stare ljudi itd., — izdelovanje izdelka — darila za otroke, — izdelovanje čestitk za RUDNIK Senovo; JANUAR in FEBRUAR — organizirali bomo sankanje in smučanje, — praznovanje kulturnega in krajevnega praznika, — izvedli bomo pustovanje; MAREC — proslava za 8. marec, — darila in čestitke za mamo, — čestitke delovnim ženam, — razstava risbic v Lisci; APRIL — pripravljali se bomo na praznovanje 1. maja; Stran 20 NAS GLAS St. 22 — 14. december 1983 MAJ — dan mladosti, — orientacijski pohod skupaj s starši; JUNIJ — interna prireditev ob zaključku šolskega leta, — podelitev potrdil o obisku male šole, — podelitev športnih značk, — podelitev prometnih značk; Ko bo dograjen vrtec, bomo imeli tudi primerno prireditev. Druge aktivnosti v zvezi z vzgojnim delom: — športna značka, — prometna značka, — ciciban — planinec, — sodelovanje z RTV Ljubljana, — obisk cicibanov male šole pri prijateljih v Brestanici, — obisk cicibanov iz Koprivnice. Skrb za zdravje: V zdravstvenem domu opravimo potrebne zdravniške preglede: — pred vstopom v vrtec, — pred odhodom v kolonijo. -Enkrat tedensko obiskujejo otroci zobozdravnika. Otroke vodi varuhinja po posebnem vrstnem redu. Logopedinja pregleda vse otroke in ima potem 1-krat mesečno govorne vaje. Sodelovanje s starši: Redne oblike so: — roditeljski sestanki in govorilne ure. Druge oblike: — staršem bomo prikazali zaposlitev pri sredinčkih, — večeri s starši — pomagali bodo pri izdelovanju različnih rekvizitov, — povabili bomo očete k urejanju igrišča, — seznanili bomo starše s primernimi knjigami za otroke; vrednost revije Otrok in družina, — predavanje za starše. Sodelovanje z dejavniki izven V VE: — sodelovanje s šolo (mala šola si ogleda učilnice, seznanijo se z elementarkami (učiteljicami 1. razreda!), cicibani — čestitamo cicibanom ob sprejemu v pionirsko organizacijo; pustovanje v šoli, skupni program za 8. marec; tehnični krožek izdeluje igrače za VVE; — sodelovanje s KS ob dograditvi VVE; izvedba 80-urnega programa za 5-letne otroke; — sodelovanje z Rudnikom — izdelovanje čestitk; — dekoracija čakalnice pri zobozdravniku in v zobni ambulanti; — sodelovanje z glasbeno šolo — pripravili nam bodo koncert; — s planinskim društvom BO-HOR Senovo; — s TOZD Lisca — požigajo nam odpadni material; naredili bomo razstavo. Aktivnosti SLO in DS: Obrambni načrt vrtca je sestavni del obrambnega načrta šole. Spremljanje realizacije letnega plana se izvaja na rednih mesečnih konferencah. TEDEN OTROKA V VVE SENOVO — Mali šolarji bomo obiskali prijatelje v VVE Brestanica. — Cicibani, ki ne obiskujejo VVE, bodo lahko prišli določeno dopoldne v vrtec in se seznanili z delom v vseh skupinah. — Vse cicibane bomo povabili na popoldne risank. — Poslali bomo pismo na RTV Ljubljana in jih prosili, naj pozdravijo vse otroke naše občine. — V zdravstvenem domu in zobni ambulanti bomo popestrili stene s prikupnimi izdelki.' — Poslali bomo prošnjo v več organizacij združenega dela za odpadni material. — Pripravili bomo za otroke jesensko gostijo pred vrtcem (ličkali bomo, delali tetko Jesen, jedli bogate jesenske darove itd.). — Naredili bomo razstavo izdelkov v izložbi Ljubljanske banke Krško. — V izložbe trgovin bomo dali risbe otrok. — Skupaj s starši bomo izvedli orientacijski pohod z zabavnimi igrami na cilju. — Na roditeljskem sestanku bomo starše podrobno seznanili z vzgojnim programom in delom v VVE. NI URADNO ZA SEJO SKUPŠČINE SOV KRŠKO LETOVANJE V NEREZINAH V LETU 1983 1977. leta so otroci iz naše občine prvič letovali v PIONIRSKEM NASELJU, ki deluje v okviru Počitniške skupnosti Krško v Nerezi-nah. V letu 1983 smo že -sedmič organizirali letovanja za otroke v tem naselju. Vsako leto letuje več otrok. Zaradi vedno večjih cen smo bili v tem letu prisiljeni skrčiti prejšnja 15-dnevna letovanja na 13-dnevno. Iz zdravstvenih razlogov to ni preveč vzpodbudno. Poleg Občinske zveze prijateljev mladine so bili organizatorji letovanj še osnovne šole, vzgojnovarstve-ne organizacije in društva prijateljev mladine. Finančna sredstva za izvedbo letovanj so prispevali starši, Skupnost otroškega varstva, Občinska izobraževalna skupnost, Občinska zdravstvena skupnost in Skupščina občine, v obliki nabiralne akcije pa je sodelovalo članstvo društev prijateljev mladine. V nekaterih organizacijah združenega dela so prispevali regres za socialno prizadete otroke svojih delavcev. V SEDMIH IZMENAH — 875 OTROK___________________________ Letos je v sedmih izmenah letovalo v Nerezinah 875 otrok, in sicer 682 osnovnošolskih, 138 predšolskih, 20 otrok iz Obrigheima v ZR Nemčiji, 29 otrok iz Metlike in 6 zdomskih otrok. V PRVI IZMENI OD 18. DO 28. JUNIJA je bilo 81 otrok iz OS »-Dr. Mihajla Rostoharja« Krško, organizirana je bila kot ŠOLA V NARAVI. Letos so bili že drugič z vsemi otroki v Nerezinah. Vsaka štiri leta skušajo otroke vključiti v prepotrebno letovanje, saj so prav ti otroci potrebni sprostitve na morju. V DRUGI IZMENI OD 28. JUNIJA NO 10. JULIJA je bilo 135 otrok, in sicer 90 s Senovega, 32 iz Koprivnice in 13 z Rake. St. 22 — 14. december 1983 NAS GLAS Stran 21 V TRETJI IZMENI OD 10. DO 22. JULIJA je letovalo 148 otrok, in sicer 97 iz Leskovca, 20 iz Velikega Podloga, 21 z Rake, 2 iz Brestanice, 4 iz Krškega, 1 iz Kostanjevice in 3 zdomski otroci. V ČETRTI IZMENI OD 22. JULIJA DO 3. AVGUSTA je bilo 146 otrok, in sicer 79 iz brestaniške OS, 15 iz Metlike, 49 iz Vzgojno varstvenega zavoda Krško in 3 zdomski otroci. V PETI IZMENI OD 3. DO 15. AVGUSTA je bilo 125 otrok, in sicer 105 iz Krškega in 20 iz pobratene občine Obrigheim. V zameno bodo šli naši otroci prihodnje leto letovat v Obrigheim. V SESTI IZMENI OD 15. DO 28. AVGUSTA je bilo 130 otrok, in sicer 116 otrok iz Kostanjevice in Po-dbočja ter 14 iz Metlike. V SEDMI IZMENI OD 27. AVGUSTA DO 8. SEPTEMBRA, ki je bila organizirana kot šola v naravi, je bilo 110 otrok iz OS Leskovec, OS Veliki Podlog in OS Raka. Vsi otroci so bili iz zaključnega 3. razreda, oziroma so v šolskem letu 1983/84 začeli obiskovati 4. razred. V vseh izmenah se je večina otrok naučila plavati, kar dokazuje izredno veliko število na novo podeljenih bronastih in srebrnih del-finčkov (596!). STATISTIČNI PODATKI O UDE-LE2ENCIH LETOŠNJEGA LETO-VANJA _______________________ ŠTEVILO UDELEŽENCEV PO IZMENAH IN SPOLU: to c 0J ! ca a 3 M I. 45 36 81 II. 58 77 135 III. 68 »0 148 IV. 71 75 146 v. 40 79 125 VI. 63 67 130 VII. 52 68 110 skupaj 403 472 875 STAROST UDELEŽENCEV LETOVANJA: 01 's 3 0 0) 1—1 OUI žen vsi # 15 40 45 85 9,7 H 25 33 53 (i,(i 13 ¦A-2 34 66 7,5 12 •3) 37 66 7,5 U 57 68 125 14,3 H) 84 106 190 21,7 9 26 46 72 8,2 i! 42 33 75 8,6 7 33 37 70 8,0 3—6 35 33 68 7,8 ZAHVALA V IMENU 875 OTROK Občinska zveza prijiteljev mladine Krško se v imenu otrok, ki so v Pionirskem naselju v Nerezinah preživeli po 13 lepih sončnih dni, najtopleje zahvaljuje vsem, ki so prispevali sredstva, da smo letovanje lahko organizirali, posebno Skupnosti otroškega varstva, Občinski zdravstveni skupnosti, Občinski izobraževalni skupnosti in organizacijam združenega dela, ki so nekaterim otrokom svojih delavcev omogočili prepotrebno letovanje. Se posebna zahvala velja tistim, ki so z zbiranjem zelenjave, sadja in drugih artiklov pripomogli k izboljšanju prehrane. Preko 184 tisoč din vredni navedeni prehrambeni artikli niso malenkost, zato iskrena hvala vsem, ki ste jih darovali, in še prav posebna zahvala neumornim aktivistom, ki ste zbiranje organizirali, znosili zbrano skupaj in zložili v avtobuse. Zahvala velja tudi krški poslovalnici Izletnika Celje, ki je v obojestransko zadovoljstvo prevažal otroke v Nerezine in domov. Takšna sodelovanja si še želimo! skupaj 403 472 875 100°/o SE VVZ KRŠKO IZ NAVODILA VZGOJITELJI-CAM VVZ KRŠKO ZA VZGOJNO DELO OB AKCIJI NNNP POSAVJE 82 ZA PETEK, 5. NOVEMBRA 1982: Predlagamo naslednji vrstni red razgovora: — Otroke vzpodbudimo, da pripovedujejo o nevarnostih in nesrečah, ki jih poznajo iz vsakdanjega življenja ( v vrtcu, doma, v našem kraju). — Vzgojiteljica preide na to, da se nesreča lahko zgodi tudi v tovarnah in v Nuklearni elektrarni, ki so jo zgradili zato, da nam daje elektriko (pokažite sliko na strani 2 in 3!). — Omenimo, da daje NE elektriko s pomočjo snovi, ki se imenuje uran. Ta snov je zaprta v veliki in močno zgrajeni zgradbi v obliki stolpa (reaktorska zgradba). — Ta snov se spremeni tudi v drobne delce, ki jih s prostim očesom ne vidimo in so za močnimi in debelimi stenami zaprti v reaktorski zgradbi (uporabimo lahko PVC posodice in z njimi nazorno prikažemo reaktorsko zgradbo z zaščitnimi stenami). — Čeprav je zelo malo možnosti, pa se lahko zgodi, da ti nevidni delci pobegnejo iz reaktorske zgradbe in so lahko človeku, živalim in rastlinam nevarni. Premikajo se lahko le Z vetrom in vodo in tako pridejo do našega vrtca ali njihovega doma. — Kaj lahko naredimo, da ti delci ne pridejo v igralnico? Zapremo okna in vrata, spustimo žaluzije, zagrnemo zavese in ugotavljamo, če še vedno piha skozi špranje na oknih (napravite lahko poskus s prižgano svečo — tako lahko istočasno preverite, kje okna ne tesnijo dobro). — Otrokom povemo, da moramo še tiste špranje, kjer piha, zalepiti — temu pravimo hermetizacija. — Skupno z otroki zalepite eno izmed oken z lepilnim tra- Stran 22 NAS GLAS St. 22 — 14. december 1983 kom ter ga označite z napisom HERMET1ZIRAN0! — Ponovni preizkus s svečo. — Primerjava teh ukrepov z ukrepi, če bi bil potres. — To so ukrepi, če smo v vrtcu. Na sprehodu bi morali uporabiti pomožna zaščitna sredstva (robec, pelerina, škor-nji, rumena ruta) in čim hitreje priti v zaprt prostor. — Razlika uporabe teh pomožnih zaščitnih sredstev in naročilo, naj v soboto, ko se bomo igrali in delali tako, kot da je resna nevarnost, prinesejo, kar imajo od naštetega. — Vseskozi poslušajte radio — razen med usmerjeno zaposlitvijo! Pedagoški vodja: MARIJA PUNTAR IZ PISMA RAVNATELJICI VZGOJITELJSKEGA ZAVODA KRŠKO IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI DOLENJA VAS Prepričan sem, da bo sodelovanje vrtca v Dolenji vasi s krajevno skupnostjo postajalo vse tesnejše, saj če že zanemarimo človečanske vidike, bodo ti otroci v skorajšnji prihodnosti prevzeli v svoje roke niti našega upravljanja — vero v pravilnost neke usmeritve pa jim bomo lahko posredovali le s tem, kolikor smo dejansko storili zanje. In mislim, da so ljudje, kot so delavke vaše ustanove, tudi za naše otroke storile veliko! Predsednik Sveta KS: JOŽE NOVAK OBISK OTROK IZ VVZ KRŠKO V DISPANZERJU ZA PREDŠOLSKE OTROKE V ZD KRŠKO Otroški oddelek Zdravstvenega doma v Krškem so otroci priprave na šolo obiskali z namenom, da bi se seznanili z delom otroške zdravnice. In res! Dr. JANJA ROŠKER jim je pokazala, kako pregleda dojenčka, ki ga je mamica pri- nesla na pregled. Otroke je zanimalo, kaj je dojenčku in zakaj ni bilo injekcije. Zdravnica jim je povedala, da je dojenček zdrav, da je bil cepljen že pred nekaj tedni in da ga je mamica prinesla na pregled zato, da bi ugotovila, ali dojenček pravilno raste in se razvija. Zdravnica je otrokom pokazala pripomočke, ki jih uporablja pri svojem delu, in kako jih uporablja. Otroke je še posebej zanimalo, zakaj ima na instrumentu za pregled ušesa lučko. Deklica iz skupine si je pred nekaj dnevi priprla prst. Ker je bila obveza že umazana, sta ji sestri obvezo odstranili, zdravnica pa ji je prst pregledala in povedala otrokom, da se je prst lepo zacelil in da se ji nič ne gnoji. Sestri sta ji prst zavili v čist povoj. V razgovoru je zdravnica otroke opozorila, kako lahko NEREZINE '83 POGOSTOST LETOVANJA POSAMEZNIKOV: Analiza prikazuje, kolikokrat so bili isti otroci na letovanju v Pionirskem naselju. tO ca C u 01 X X X X i | | | o i-H i. 21 29 22 9 h. 75 30 13 17 m. 66 49 16 17 IV. 81 31 16 18 V. 60 30 11 24 VI. 59 34 20 17 VII. 46 46 10 8 skupaj 408 249 108 110 % 46,6 28,5 12,3 12,6 PRIMERJAVA UDELEŽBE NA LETOVANJIH: 198; ! M 1983 M 1—H o 4) O 01 O o O Z i > +J T3 ¦o «0 O HA o 1—X 272 45,2 408 46,6 2—x 137 22,8 249 28,5 3—x 74 12,3 108 12,3 večkrat 107 19,7 110 12,6 skupaj 600 875 sami pazijo, da niso bolni. Otroci so povedali, da ne bodo več vroči pili mrzle vode in da se ne bodo več obmetavali s kamni. Namen, s katerim smo otroško zdravnico obiskali, je bil tudi ta, da se otroci ne bi zdravnice oziroma pregledov bali. Mislim, da sem s tem, ko -sem otrokom že pred obiskom povedala, da ne gremo na pregled mi, temveč bomo opazovali, kako zdravnica pregleduje dojenčka, uspela doseči, da so bili otroci sproščeni in so z velikim zanimanjem opazovali delo in vse v sobi, kjer dela zdravnica. S povabilom, da bi skupaj še kdaj prišli na obisk, smo se vrnili v vrtec, si v igralnici uredili čakalnico in sobo za preglede in se igrali igro »zdravnik«. Vzgojiteljica: ALENKA SERNE Iz primerjave in analiz je razvidno, da gre povečanje števila otrok na letovanju predvsem na račun tistih, ki so se udeleževali šole v naravi. Če bomo vztrajali pri organiziranju te oblike letovanja, bodo vsi otroci iz naše občine vsaj enkrat deležni organiziranega letovanja na morju. Letos so organizirale — razen OS »Jurija Dalmatina« Krško vse šole v občini učenje plavanja za tretje oziroma četrte razrede. KDO VSE JE SKRBEL ZA MLADE V letu 1983 na letovanju v Ne-rezinah z otroki delalo naslednje število odraslih: 6 upravnikov, 7 pedagoških vodij, 79 vzgojiteljic, vzgojiteljev in varuhinj, 6 učiteljev in vaditeljev plavanja, 4 zdravnice. 4 medicinske sestre, 21 kuharic, 7 peric, 7 hišnikov, 1 prevajalka, 4 spremljevalci — vzgojitelji nemških otrok, 1 oseba, ki je bila v vseh izmenah odgovorna za pravilen potek letovanja. Kljub veliki odgovornosti so bili vsi sodelujoči le minimalno nagrajeni — prejeli so le minimalne dnevnice. Strroški za kader, priprave na letovanje in zaključna dela so znašali 544 tisoč dinarjev. Vse hišice in poslovni prostori morajo biti vsako leto na novo prepleskani. Prav tako je treba vse lesene dele (okna, vrata, podboje, klopi....) neprestano vzdrževati. Ob zaključku je treba oprati perilo, opraviti popis inr / Št. 22 — 14. december 1983 NAŠ GLAS Stran 23 ventarja in vse pospraviti za pre-zimovanje. SE POSEBNA ZAHVALA VELJAT. Ob tej priliki se moramo še posebej zahtevali tistim kadrom, ki so ob svojem rednem delu opravljali še dodatno (prva in tretja izmena). V prvi izmeni so zgradili več kot 10 metrov dolgo škarpo med dvema hišicama. Izmena otrok iz Leskov-ca, Velikega Podloga in Rake pa je pred štirimi hišicami zabetonirala ploščadi in temelje za kontejner, ki služi za shrambo živil. Posebna zahvala velja Tovarni celuloze in papirja »Djuro Salaj« in ostalim, ki so nam omogočili to novo pridobitev — kontejner. V teh akcijah so se izredno izkazali tudi pionirji, saj bi brez njih ne bilo kamenja, ki smo ga morali nanositi od ne tako blizu. Na tak način vsako leto izboljšujemo-okolico našega naselja. Vsi, ki smo odgovorni za dobro delovanje v tem naselju, smo že doslej veliko časa žrtvovali za urejanje okolice, saj se zavedamo; da mora naselje služiti še dolgo vrsto let generacijam otrok, ki prihajajo vsako leto. Delovni ljudje naše občine smo lahko ponosni, ker je denar, ki smo ga žrtvovali za zgraditev tega naselja, več kot dobro naložen denar. ZAČASNO FINANČNO POROČILO Finančnega poročila še ne moremo v celoti predstaviti. Do konca avgusta smo zbrali od staršev 1.903.645 dinarjev, od samoupravnih interesnih skupnosti pa 683.260 dinarjev. Akcija društev prijateljev mladine in staršev za zelenjavo, sadje in druge artikle je bila vredna 184.336 dinarjev. Do konca avgusta je bilo plačanih računov za 1.899.981 dinarjev. Plačane pa niso bile še naslednje »postavke«: hrana za zadnjo izmeno, meso za peto izmeno, plin, vo- 9. TOČKA DNEVNEGA REDA Skupnost otroškega varstva Krško določa s tem delovnim in finančnim načrtom usmeritve in ukrepe za uresničevanje sprejete politike družbenega varstva otrok v letu 1984 na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana družbenega varstva otrok v SR Sloveniji za obdobje 1981 — 1985 in samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Krško za obdobje 1981 — 1985. TEMELJNI CILJI IN USMERITVE Izvajanje programa Skupnosti otroškega avrstva Slovenije in pro- da, elektrika ter prispevek Počitniški skupnosti in amortizacija za celotno naselje, kar pa ni bilo vračunano v ekonomski ceni letovanja. Ta denar bo potrebno zbrati v okviru samoupravnih interesnih skupnosti, sicer ne bomo več letovali. Finančno poročilo bo sestavljeno, brž ko bodo poravnani vsi računi in bodo znani vsi podatki. Delegate moramo opozoriti, da Občinska zveza prijateljev mladine Krško nima profesionalnega kadra in da vsa dela pri Zvezi opravljamo prostovoljno. POZIV VSEM DELOVNIM LJUDEM V OBČINI KRŠKO Na vse delovne ljudi v občini, ki imajo svoje delegate v samoupravnih interesnih skupnostih, apeliramo, naj pomagajo zaključiti program investicij v otroški počitniški bazi v Nerezinah. Inšpekcija iz Lo-šinja, ki je opravila pregled v Nerezinah, je dala jasno vedeti, da ne bo več dovolila letovanj, če ne bomo zgradili kuhinje, ki je bila načrtovana, z gradnjo pa odlašamo že sedem let. Vse delovne ljudi naprošamo, naj se v okviru interesnih skupnosti dogovorijo glede plačila amortizacije. Težko je, da bi starši — poleg že tako visoke ekonomske cene letovanja — plačali še tako.visoko amortizacijo. Vprašamo se lahko tudi, ali je smiselno plačevati tako visoko amortizacijo, ko pa vemo, da moramo sleherni dinar za izvajanje programa letovanja »nafehtati«. Naj se odgovorni malo zamislijo! Dolgo noben aktivist ob takem načinu financiranja ne more vzdržati! Prav gotovo pa ne bi bilo prav, da bi otrokom odvzeli, kar smo zanje z veliko muko pridobili! Odgovorna za letovanje otrok pri Občinski zvezi prijateljev mladine Krško- REZI PIRC grama občinske skupnosti otroškega varstva Krško sta v tesni povezanosti predvsem zaradi skupno dogovorjenih nalog, solidarnostnih programov ter enotne politike na področju družbenega varstva otrok tako v republiki kot v občinah. Uporabniki in izvajalci programov družbenega varstva otrok bodo v letu 1984 v občinskih skupnostih otroškega varstva in v Skupnosti otroškega varstva Slovenije dali prednost naslednjim nalogam in ciljem: — zagotavljanje pravic matere in novorojenca, — solidarnostna zagotovitev pra- vic iz zagotovljenega programa družbenega varstva otrok, — krepitev neposredne odgovornosti organizacij združenega deia in krajevnih skupnosti za družbeno organizirano vzgojo vseh predšolskih otrok, — krepitev neposrednega vpliva uporabnikov na planiranje, oblikovanje programov in financiranje dejavnosti za predšolske otroke, — sofinanciranje varstva in prehrane ter zagotavljanja drugih funkcionalnih oblik pomoči otrokom iz socialno ogroženih družin. V letu 1984 bomo v občinski skupnosti otroškega varstva krepili in razvijali program funkcionalnih oblik pomoči otrokom tudi v smislu kvalitetnejših vzgojnih programov za otroke, ki niso vključeni v vzgojnovarstvene organizacije. Za otroke, mlajše od šestih let, ki niso vključeni v vzgojnovarstvene organizacije, bomo organizirali, vzgojne programe, približane njihovemu bivalnemu okolju, tako da bodo vzgojnovarstvene organizacije izvajale take programe v vaseh in zaselkih predvsem za manjše število otrok. Izvajalci na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok si bodo prizadevali za poglobitev sodelovanja z družbenimi organizacijami in društvi, ki imajo v programih delo s predšolskimi otroki. Posebno skrb bomo v Skupnosti posvetili razreševanju problematike razvojno motenih predšolskih otrok Proučili bomo možnost izgradnje novega oddelka za te otroke. Če ne bo mogoče zagotoviti ustreznih prostorov za delovanje takega oddelka, bomo organizirali mobilno specialno pedagoško službo. Izvajalci s področja vzgoje in varstva predšolskih otrok bodo zaposlili pedagoškega vodjo za vzgojnovarstvene enote pri osnovnih šo- OSNUTEK DELOVNEGA IN FINANČNEGA PROGRAMA SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA KRŠKO ZA LETO 1984 Stran 24 NAS GLAS St. 22 — 14. december 1983 Delavci na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok bodo v letu 1984 izoblikovali enotna merila za vrednotenje dela v vzgoji in varstvu predšolskih otrok v občini Krško. Skupnost otroškega varstva se bo s svojim programom vključila v program izvajanja enotne evidence prejemnikov socialnovarstvenih pomoči v občini Krško. Programe, ki so socialnovarstve-nega značaja, bomo usklajevali v organih in skupščini Občinske skupnosti socialnega varstva Krško. DELOVNI NAČRT 1. polletje 1984 — poročilo o uresničevanju programa družbenega varstva otrok v letu 1983 v občini in SR Sloveniji. — spremljanje uresničevanja nalog, opredeljenih v Načrtu dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v SR Slovenije in v »-Načrtu dolgoročnega programa gospodarske stabilizacjie na področju družbenega varstva otrok v SR Sloveniji« ter programa prestrukturiranja programa družbenih dejavnosti v občini Krško, — usklajevanje programov družbenega varstva otrok v skupnosti socialnega varstva, — spremljanje samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok .v občini Krško, — poročilo o uresničevanju programov, ki jih je Skupnost otroškega varstva financirala v letu 1983 in priprava dokončnega predloga za leto 1984, — analiza možnosti razvoja družbenega varstva otrok v letih 1986 — 2000 z elementi za samoupravno sporazumevanje o temeljih dolgoročnega plana razvoja družbenega varstva otrok v občini, v SR Sloveniji in SFRJ, — vključevanje v program dela Skupnosti otroškega varstva Slovenije in Občinske skupnosti socialnega varstva Krško. II. polletje — informacija o uresničevanju delovnega in finančnega načrta Skupnosti otroškega varstva Krško, spremljanje programov vzgoje in varstva predšolskih otrok v občini Krško, — poročilo o uresničevanju programa družbenih denarnih pomoči in preusmerjanja teh pomoči v funkcionalne oblike pomoči, — oblikovanje delovnega in finančnega programa Skupnosti otroškega varstva Krško za leto 1985, — priprava temeljev srednjeročnega programa razvoja družbenega varstva otrok v občini, — vključevanje v program Skupnosti otroškega varstva Slovenije in Občinske skupnosti socialnega varstva Krško ter izvajanje tekočih nalog na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok ter programa družbenih denarnih pomoči. FINANČNI NAČRT ZA LETO 1984 I. PROGRAM VZGOJE IN VARSTVA v din 2. sredstva amortizacije 4.990.430 S. skupščinski stroški 472.000 4. služba SOV 2.322.035 5. SDK stroški 232.458 8. logoped 87.571 7. anuitete 2.500.000 8. zaklonišča 1.089.564 9. stroški delegatskega sistema KS 138.750 10. Občinska zveza prijateljev mladine 750.000 11. PD Bohor 20.625 12. slušno prizadeti 45.000 13. teden otroka 250.000 14. didaktična sredstva 287.500 15. novoletna jelka 133.154 SKUPAJ 42.943.449 1. program vzgojnovarstvenih« organizacij 28.483.103 — vzgojni programi 500.000 — razvojni oddelek 641.259 II. PROGRAM DENARNIH POMOČI Plan na osnovi izhodišč samoupravnega sporazuma o socialnovarstvenih pomočeh in prispevkih k socialnovarstvenim storitvam. Glede na močno upadanje števila upravičencev do družbenih denarnih pomoči v zadnjih letih predvidevamo, da se število upravičencev ne bo več zmanjševalo, temveč bo ostalo na enaki ravni kot v letu 1983, kar pa pomeni, da bo za enak obseg upravičencev in enako število otrok potrebno zagotoviti okoli 40 % sredstev več kot v letu 1983. Skupno bo na osnovi navedenega sporazuma potrebno zagotoviti 66.110.800 din. Predlog sporazuma bo skupščina sprejela predvidoma v prvih mesecih prihodnjega leta, ko bodo znana konkretnejša izhodišča. Osnutek programa je izdelan na osnovi programa dejavnosti. Predsednica skupščine: dr. JANJA ROSKER Tabele — priloga k osnutku »Delovnega in finančnega programa Skupnosti otroškega varstva Krško za leto 1984« PREGLED VZGOJNOVARSTVENIH ODDELKOV V VZGOJNOVARSTVENIH ORGANIZACIJAH V OBČINI KRŠKO OD 1. 1. DO 31. 8. 1983 PREGLED VZGOJNOVARSTVENIH ODDELKOV V VZGOJNOVARSTVENIH ORGANIZACIJAH V OBČINI KRŠKO OD 1. 9. DO 31. 12. 1983 ODDELKI ODDELKI Zap. št. VVO | do 3 let 1 2-7 let ' (kombin.) JU i n 2 H 6ui CD u 3 romski | popoldan. w 1 skupaj Zap. št. VVO do 3 let 2-7 let (kombin.) 3-7 let 3 CD 3 ure romski popoldan. skupaj 1. Brestanica 1. Brestanica __ __ 2 1 __ __ __ 3 2. Koprivnica — — — — 1 — — 1 2. Koprivnica — — — — 1 — — 1 3. Kostanjevica 1 — 1 1 — — — 3 3. Kostanjevica 1 — 1 2 — — — 4 4. Krško 7 1 11 a — — — 20 4. Krško 5 1 11 2 — — — 19 5. Leskovec 1 1 4 i 1 1 1 10 5. Leskovec 1 1 4 1 — 1 1 9 6. Podbočje — — 1 i — — — 2 6. Podbočje — — 1 1 — — — 2 7. Raka — — 1 i — — — 2 7. Raka — — 1 1 — — — 2 8. Senovo 1 — 2 i — — — 4 8. Senovo 1 — 1 2 — — — 4 skupaj 10 2 22 8 2 1 1 45 skupaj 8 2 21 10 1 1 1 44 St. 22 — 14. december 1983 NAS GLAS Stran 25 UDELEŽBA SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA V POKRIVANJU STROŠKOV VZGOJNOVARSTVENIH STORITEV V LETU 1983 OD 1. 1. 1983 DO 31. 12. 1983 ODDELKI > o -o c- o m S o C a 2 "o o. o a a BRESTANICA KOPRIVNICA KOSTANJEVICA KRŠKO LESKOVEC PODBOCJE RAKA 639.228 4.048.444 639.228 616.068 616.068 1.011.888 505.944 5.565.384 2.023.776 505.944 505.944 412.272 — 206.136 — 549.696 824.544 412.272 412.272 412.272 137.424 675.156 252.882 1.424.160 206.136 1.694.868 11.054.440 4.756.806 918.216 918.216 SENOVO 639.228 — 843.240 549.696 — — — 2.032.164 SKUPAJ 5.966.128 1.232.136 10.962.120 3.573.024 343.560 675.156 252.882 23.005.006 12. TOČKA DNEVNEGA REDA SKLEP O ZAČASNI PRISPEVNI STOPNJI ZA PROGRAME DRUŽBENEGA VARSTVA OTROK PREDLOG SKLEPA O PRISPEVNIH STOPNJAH PROGRAMA DRUŽBENEGA VARSTVA OTROK V OBČINI KRŠKO V MESECU DECEMBRU 1983 Delegati obeh zborov skupščine Skupnosti otroškega varstva Krško sprejemamo prispevno stopnjo za program družbenih denarnih -pomoči v mesecu decembru 1983 v višini 0,84% iz brutto osebnega dohodka ka po sedežnem principu. Za program vzgoje in varstva predšolskih otrok pa bomo združevali sredstva po prispevni stopnji 0,80 iz brutto osebnega dohodka po domicilnem principu. 13. TOČKA DNEVNEGA REDA PREDLOG SKLEPA O ZAČASNIH PRISPEVNIH STOPNJAH V PRVIH MESECIH LETA 1984 Delegati obeh zborov skupščine Skupnosti otroškega varstva Krško, udeleženci 6. seje skupščine skupnosti, sprejemamo začasno prispevno stopnjo za program družbenih denarnih pomoči ter za program vzgoje in varstva predšolskih otrok. Za program družbenih denarnih pomoči bomo združevali sredstva po prispevni stopnji 1,34% iz brutto osebnega dohodka po sedežnem principu od 1. 1. do 1. 4. 1984; za program vzgoje in varstva predšolskih otrok pa po prispevni stopnji 1,01% iz brutto osebnega dohodka po domicilnem principu od 1. 1. do 1. 4. 1984. Predsednica skupščine: dr. Janja Rošker OBRAVNAVA GRADIVA ZA 5. SEJO ZBOROV SKUPŠČINE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA SLOVENIJE Sklic 5. skupne seje zborov skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije Predsednica skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije Nada Mikič-Bulc sklicuje 5. skupno sejo zborov skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije. Seja bo v sredo, 28. decembra 1983. leta, ob 10. uri v Cankarjevem domu, Tiskovno središče, II. preddverje, vhod iz podhoda Maximarketa. Za skupno sejo predlaga pred- sedstvo tale dnevni red: 1. Poročilo o delu Skupnosti otroškega varstva Slovenije po 4. seji skupščine, ki je bila 11. maja 1983. leta, in potrditev sklepnega zapisnika te seje. 2. Ugotovitveni sklep o sprejemu samoupravenga sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta. 3. Dopolnitev družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji. 10. TOČKA DNEVNEGA REDA 11. TOČKA DNEVNEGA REDA Gradivo za ti dve točki bo posredovano na seji skupščine SOV Krško! 4. Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o opredelitvi nalog in obveznosti pri izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. 5. Informacija o uresničevanju delegatskega sistema in delegatskih razmerij v skupnosti otroškega varstva. 6. Obrazložitev za ločeni seji zborov. Sklic 5. seje zborov skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije Predsednik zbora uporabnikov skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije Štefan Soš in pred-sednict zbora izvajalcev Ivica Kovač sklicujeta 5. sejo zborov. Seja bo v sredo, 28. decembra 1983. leta, po končani skupni seji zborov skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije. Za sejo zborov predlaga predsedstvo tale , dnevni red: 1. Potrditev sklepnega zapisnika 4. seje zbora, ki je bila 11. maja 1983. leta, 2. Predlogi in vprašanja delegatov. 3. Obračun solidarnostnih sredstev za uresničevanje zagotovljenega programa družbenega varstva otrok za leto 1983. 4. Delovni in finančni načrt Skupnosti otroškega varstva Slovenije za leto 1984. 5. Sklep o uskladitvi nadomestil osebnega dohodka za porodniški dopust. Stran 26 NAS GLAS St. 22 — 14. december 1983 6. Sklep o pooblastilu odbora skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije za razvoj družbenega varstva otrok, da odloča o uskladitvi nadomestil osebnega dohodka za porodniški dopust. 7. Samoupravni sporazum o so-cialnovarstvenih pomočeh in prispevkih k socialnovarstvenim storitvam. 14. TOČKA DNEVNEGA REDA Gradivo za točko »Imenovanje delegatov v svet Vzgoj-novarstvenega zavoda Krško« bo posredovano delegatom na seji! NI URADNO DELEGATSKO GRADIVO! Življenjski stroški za otroka v mesecu oktobru 1983. leta Centralni zavod za napredek gospodinjstva je pripravil izračun življenjskih stroškov za otroke v mesecu oktobru 1983. leta, ki jih sestavljajo mesečni materialni stroški in stroški varstva. Sredstva za te naloge je zagotovila Skupnost otroškega varstva Slovenije. Izračun objavljamo v celoti. I. Mesečni materialni življenjski stroški za otroka v družinskem gospodinjstvu v mesecu oktobru 1983. leta po vrstah varstva 1. Otrok ni v dnevnem varstvu Mesečni materialni stroški za otroka, ki ni v varstvu Mesečni materialni stroški v din Indeks okt. 83 oktober 1983 oktober 1982 okt. 82 od 0 — 12 mesecev 8.332,23 6.175,73 135 od 1 — 2 let 5.962,05 4.552,14 131 od 3 — 6 let 6.303,47 4.384,23 144 od 7 — 9 let 7.115,27 5.039,47 141 od 10 — 13 let 8.355,71 5.758,45 145 od 14 — 17 let 9.589,02 6.840,16 140 Povprečje od 0 — 17 let 7.699,72 5.462,76 141 Povprečni mesečni materialni življenjski stroški za otroka od 0 — 17 let so bili v mesecu oktobru 1983 leta 7.699,72 din. Od oktobra lani so se povečali za 41 %, od tega ocenjenih življenjskih stroškov v aprilu letos (povprečje od 0 — 17 let 6.500,99 din) pa za 18 °/o. Mesečni materialni stroški za prehrano otroka, ki ni v varstvu Starost otroka Mesečni materialni Indeks stroški v din________ 0fct. 83 oktober 1983 oktober 1982 okt- 82 od 0 — 12 mesecev 2.429,17 1.647,57 147 od 1 — 2 let 2.436,19 1.712,81 142 od 3 — 6 let 2.691,63 1.853,34 145 od 7 — 9 let 3.356,17 2.270,79 148 od 10 — 13 let 3.903,67 2.621,78 149 od 14 — 17 let_________5.049,37 3.425,18 147 Povprečje od 0 — 17 let Stroški za prehrano predstavljajo v sestavi materialnih življenjskih stroškov največji delež (46 %). Stroški za prehrano so se od oktobra lani do letos zvišali za 47 %. 2. Otrok je v dnevnem varstvu v VVO Mesečni materialni stroški za otroka, ki je v varstvu v VVO Mesečni materialni Starost otrok stroški v din oktober 1983 oktober 1982 Indeks okt. 83 okt. 82 od 0 — 12 mesecev 7.986,78 od 1 — 2 let 4.923,91 od 3 — 6 let 5.238,53 5.872,99 3.718,67 3.672,08 136 132 143 Povprečje od 0 — 6 let 5.541,23 3.999,81 139 3.552,71 2.415,93 147 Št. 22 — 14. december 1983 NAS GLAS Stran 27 Mesečni materialni življenjski stroški za predšolskega otroka, ki je v varstvu v VVO, so v mesecu oktobru 1983. leta znašali 5.541,23 din in so za 39 % višji kot oktobra lani. 3. Otrok je v dnevem zasebnem družinskem varstvu Mesečni materialni stroški za otroka, ki je v zasebnem družinskem varstvu Mesečni materialni Starost otrok stroški v din oktober 1983 oktober 1982 Indeks okt. 83 okt. 82 od 0 — 12 mesecev 8.030,16 od 1 — 2 let 5.027,04 od 3 — 6 let 5.264,90 5.968,33 3.897,39 3.674,20 136 129 143 Povprečje od 0 — 6 let 5.591,97 4.065,70 138 Mesečni materialni življenjski stroški za predšolskega otroka, ki je v varstvu v VVO, so znašali v oktobru 1983. leta 5.591,97 din, kar predstavlja 38% več kot v oktobru minulega leta. II. Mesečni skupni življenjski stroški za otroka v mesecu oktobru 1983. leta po vrstah varstva Ce k materialnim življenjskim stroškom za predšolskega otroka prištejemo še stroške dnevnega varstva, dobimo skupne življenjske stroške za otroka, ki so prikazani v tabeli. Pri določanju stroškov dnevnega varstva za otroka, ki je v VVO, smo uporabili podatke o povprečni oskrbnini v VVO, ki nam jih je sporočila mestna skupnost otroškega varstva Ljubljane. Podatek o stroških za dnevno družinsko varstvo pa je ocenjen na podlagi informacij patronažnih služb. Od oktobra 1982. leta do oktobra 1983. leta so se skupni življenjski stroški za predšolskega otroka, ki ni v varstvu, dvignili za 39 %. Za otroka, ki je v VVO, so se v tem obdobju povečali skupni življenjski stroški za 36 %, za otroka, ki je v zasebnem družinskem varstvu, pa za 34 %. ¦¦.'.:¦:¦¦:•:; mmSmU 1 :#«»^^»^ Malčki v krški Galeriji: Kje je škrat Gal? NAS GLAS — SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE — Izdaja: INDOK center Krško — Naklada: 2000 izvodov — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Uredništvo: CKZ 12, 68270 Krško, tel. 71-768 — Tisk: Papirkonfekcija Krško — Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72 z dne 5. marca 1980. — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani! POSEBNA IZDAJA ZA SOV Stran 28 NAS GLAS St. 22 — 14. december 1983 Mesečni skupni življenjski stroški za otroka v mesecu oktobru 1983. leta po vrstah varstva Mesečni skupni življenjski stroški po vrstah varstva otrok ni v dnevnem varstvu otrok v dnevnem varstvu v VVO otrok je v dnevnem zasebnem druž. varstvu Starost otrok oktober 1983 Indeks okt. 83 okt. 82 oktober 1983 Indeks okt. 03 okt. 82 oktober 1983 Indeks okt. 83 okt. 82 od 0 — 12 mesecev od 1 — 2 let od 3 — 6 let 8.332,23 5.962,05 6.303,47 135 131 144 8.996,21 7.952,21 7.675,03 135 • 131 139 9.496,82 9.427,04 9.664,90 134 129 137 Povprečje od 0 — 6 let 6.495,74 139 7.942,95 136 9.572,92 134 SREČNO NOVO LETO 1984 ZELI PREDSEDSTVO SKUPŠČINE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA KRŠKO