7. številka.
Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5‘20, za pol leta K 2'60, za četrt leta K 1-30. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Ilirska ulica št. 22, prvo nadstropje.
V Ljubljani, dne 26. decembra 1914.
I. leto.
DELAVEC
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enostolpnimipe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin, pri trikratni po 16 vin , pri šestkratni po 14"vin., pri celoletnih 1 objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. —Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Neposredna posledica vsake vojne je velika brezposelnost. Vsled naraščajoče draginje pa postaja brezposelnost občutna tudi tam, kjer so jo sicer malo poznali. Država mora, samoposebi umljivo, imeti interes na tem, da se brezposelnost, kolikormogoče omeji. Zakaj državi ne more biti vseeno, kako se socialne razmere v njenih deželah razvijajo. Manjka
ji pa, kar bi se moralo že v mirnih časih urediti, državne posredovalnice' za delo in vse kar je z njo v zvezi. Zaraditega so sedaj samo strokovne organizacije in pa posamezne občine one korporacije, ki delujejo proti brezposelnosti.
Priznati moramo, da so strokovne organizacije, in nekatere občine storile, kar je bilo v njih močeh, da olajšajo bedo brezposelnim, zlasti z denarnimi podporami. Vprašanje pa nastane, če ne bi sc dalo napraviti še kaj boljšega. Kot gospodarska posledica vojne je še hujša brezposelnost. Kdor pa je brezposeln, državi oziroma deželi kot celoti ne more koristiti. On obremenjuje družbo kot samo uživajoči član družbe, ne da bi mogeL kako sodelovati v prid državnim interesom. Brezposelnemu pa tega sicer ne moremo očitati, ker bi rad delal, le če bi dobil delo. Vzrok brezposelnosti tiči tukaj v gospodarstvu.
Ker pa moramo s tem gospodarskim zistemom kot sedaj obstoječim računati, si moramo tudi vsled nastalih razmer staviti meje, v teh določenih mejah pa, moramo storiti vse, da se obvarujemo še hujših posledic tega zistema. S tem prihajamo do jedra izvajanj. Nikakor ne more zadostovati, da se samo z denarnimi sredstvi skuša oblažiti položaj prizadetih. Glavna skrb naj bi obstajala v tem, da se iz teh, sedaj le vživajočih članov družbe, napravi sodelujoče, ki naj bi s svojim delom koristili državi. Tak ukrep bi brez dvoma doneseli blagoslov.
Nemčija ima tri in pol milijona hektarov neobdelane zemlje. Pri nas v Avstriji posebno na Ogrskem pa še nekoliko več. Kakšno bogastvo bi se dalo tu vstvariti!-Cvetoče vrtove, rodovitna polja in travnike, senčnate gozdove, da, cele province bi se dale osvojiti brez prelivanja krvi. Kakšna zmaga! Tu naj se spravi koto v tek. Naj se ne naglaša samo:	Podporo
brezposelnim. Temveč: Brezposelnim dela! Dobiti je pač ni nemogoče. Krediti za taka plodonosna dela, so v vsaki državi na razpolago. Tam pa. kjer je zanemarjena zemlja, last privatnikov, naj se prične z razlastitvijo. V interesu ljudstva je to potrebno ter naj se niti ne gleda preveč na ceno odškodnine. Gotovo, tudi ta notranja kolonizacija, ne bi mogla zaceliti na mah vse rane. Kajti del delavstva ne bi bil sposoben za taka dela. Ampak veliki masi brezposelnikov, bi bila s tem dana prilika do dela, da, mnogi bi celo svoje se-dajne delo opustili, ter šli v kolonizacije, ker bi to njihovemu zdravju morda bolj prijalo. Na tak način bi bilo precej službenih prostorov praznih, katere bi lahko zasedli oni, ki za kolonizacije ne bi bili sposobni. Na vsak način bi delo brezposelnim bolje služilo, kakor pa podpora. Taka uredba bi pomenila mobilizacijo brezposelnikov za blagostan dežele. Tu zastaviti svojo delovno silo, bi bil pravi blagoslov za učvrstitev vsake od vojne grozote prizadete dežele.
... . |f||-T|1M—y------------------- "jizrisi
LISTEK.
O »železnem polku".
(Po »Edinosti«.)
Opis dogodkov, ki ga tukaj priobčujemo, je iz prvih spopadov v Galiciji. Zaraditega ni strahu, da bi utegnil kako vplivati na sedanje dogodke na bojišču. Dopisnik piše:
»... Po težkem slovesu, kakor se gotovo še spominjaš, sem se odpeljal iz . Ljubljane 11. avgusta zjutraj. Bilo je v torek. Vozili smo se do sobote, in sicer čez Pragersko, preko Ogrske čez Šijan-ka sedlo v Galicijo, kjer so nas pokllicali iz voz na kolodvoru v Mikolajevem, kakih 30 .kilometrov južno od glavnega mesta Galicije, Lvova. Od tam smo korakali, po vožnji vsi trdi in strti, ©no uro dalieič v vas Piasečno, kjer smo ostali osem dni. O vožnji in bivanju v iPiasečni povem za enkrat samo toliko, da ie bilo vse le majhna predigra grozot in strahot, ki sem jih doživel pozneje, 23. avgusta popoldne okolo treh, ravno ko smo opazovali krasen solnčni mrk, smo bili alarmirani in tekom pol ure smo že odko-
rakali iz dolgočasne, negostoljubne, umazane maloruske vasi. Z majhnimi presledki — spali smo ob cestah — smo prišli 25. avgusta v Romanovo, veliko vas severovzhodno od Lvova. Tam smo' se skrili po vrtovih in čakali nadaljnega povelja. Bili smo že blizu sovražnika, ki je prodrl čez našo mejo pri Brodyju in So-kolki ter drveli proti glavnemu mestu Lvovu. V Romanovem smo po mojem posredovanju dobili pri svojem stotniku Obereignerju zadnje pivo.
Ob pol dveh popoldne smo morali nenadoma odkorakati, neznano kam, toda gotovo proti sovražniku. Bila je to za marsikoga zadnja težka pot v življenju. Korakali smo vse popoldne, vso noč in smo dospeli okoli 10. ure dopoldne pred mesto Gologori. Zjutraj so bili tam še ruski kozaki, ki so se pa pred nami umek-nili v varne in močne utrdbe na gričih komaj pol ure nad mestom. Tami nas je čakala silna, še enkrat močnejša sovražna sila. Rusi, baje dva armadna zbora, dobro utrjeni v okopih, ki so jih delali cel teden. Dobili smo povelje za napad.
Zagrmeli so topovi. Razvili smo se v bojno črto, poslovivši se med seboj kot dobri tovariši, poljubivši zadnjikrat dragocene spomina svojcev, ki smo jih imeli
s seboj. Billa nas je močna vrsta. Krasno je bilo videti naš polk v razvoju. Odločnost in samozatajevanje se je bralo vsakomur z obraza. Nihče ni zaostajal in v polnem redu smo korakali proti nevidnemu sovražniku pod visoko v zraku brnečimi topovskimi kroglami. V dobrih desetih minutah, ko smo prekoračili precej globok jarek in stopili v strm gozd, so padle prve sovražne krogle pred naše vrste. Švist, žvižg, in udarjale so smrtonosne kroglice v mehko zemljo, na nas pa so padale z dreves prve odstreljene vejice. Tam je tudi padla prva žrtev našega polka, in sicer komaj pet korakov od mene, moj praporščak Polz, s katerim sva si bila praV dobra. Slišal sem žvižg krogle poleg sebe in začul obenem glasen klic: »O jej!« Pogledal sem nazaj na desno: v mahu je ležal na obrazu in krčevito stiskal sabljo v desnici, levico pa je imel na obrazu. Skočil sem k njiemu in ga dvignil. Strašen pogled! Iz ust mu je bruhnila kri, izpod desnega ušesa pa mu je brizgala kri, ko da bi odprl majhno vodovodno pipo. Dvignil sem ga, ovil1 mu trdo okrog glave brisačo, ki Jo imam še vedno pri sebi. Izpral sem mu usta z vodo, namešano z žganjem, posadil ga k debelemu drevesu in poklical zdravniško
Brezposelnim delo! To naj bi bila parola, ki bi v prvi vrsti ustregla brezposelnim. Dobili bi delo, zopet lahko samostojno skrbeli za svoje družine, ter razlastili podpira tel je. Delavske organizacije in občine bi lahko ta denarna sredstva obrnile za druge boJj plodonosne namene. Država bi imela priliko razširiti in obogateti dežele, v svoji lastni meji, brez vojnih stroškov, s pomočjo delaželjnili rok. Zemlja bi hvaležno z zlatimi obrestmi povrnila trud, ljudstvo pa bi bilo srečno in zadovoljno. Tako veliko delo pa more izvršiti le država s svojimi podrejenimi organi. Časa pa se ne sme izgubljati, temveč pričeti je takoj s predpripravami. Tu gre za blagor ljudstva! Pred nami leži toraj prostrano polje dela, naj se ga obdela, v blagor ljudstva in države.
Izjava čeških socialnih demokratov.
Državni poslanec dr. Soukup, ki je delegatom našega zadnjega strankinega zbora osebno znan, je v mestnem svetu praškem z ozirom na izredno težke čase podal izjavo, ki se v splošnem glasi:
»V tej neznanski drami človeškega rodu je posamezen človek manj, nego kaplja vode v morju. Tudi stotine, tisoči človeških življenj so v tem metežu neštetih milijonov le majhen odlomek, in mali narodi so več ali manj obsojeni k vlogi statistov tam, kjer je sedaj ves svet v gibanju. Samo* ob sebi razumljivoi je, da so žrtve, ki padajo na nas v sedanjem času, izredno težke in nedogledne. Nismo se jim izogibali in se jim ne izogibljemo. Naj bo naša usoda taka ali taka, ne izgubljamo poguma niti za trenutek, ampak trdno in čvrsto, polni zaupanja in odločnosti pričakujemo razvoja. Pretreseni v globino svoje duše smo z vsem svojim mišljenjem, ko vstajamo in legamo* k počitku, pri najlepšem cvetu našega naroda, pri naših vojakih, ki so storili kar jim je veleval zakon, in ki so, zapustivši vse, kar jim je bilo drago na svetu, odšli da cesto- dado vse, kar imajo: svoje zdravje, svoje ude, svojo kri. Nečesa pa smo dolžni napram njim, ki jim tudi ob grmenju topov ine izginjajo izpred oči slike svojih dragih ■**- nečesa smo jim dolžni mi, ki smo ostali doma:	da	skrbimo zanje, ki
so jih ostavili tu, za njihove otroke!, za njihove žene, njihove starše, njihove brate in sestre. Nobena žrtev, ki suši solze jokajočih, ki blaži muke stradajočih, manjša bolečine bolnih, ni velika dovolj, da bi je ne mogli in morali nositi. Vojna ne bo večno trajala, in pride zopet čas, da utihnejo topovi in mitraljeze, ko bo solnce miru, kulture in človekoljubja vnovič poljubljalo s svojimi žarki nove rodove, ko na grobovih padlih vzklije setev novega življenja, in se bodo nove generacije spominjale vojne drame, ki bo morda zadnja v zgodovini evropskega človeštva. Te bodočnosti pričakujemo tudi mi danes moško in odkrito! Veliki češki izgnanec Jan Amos Komensky nam je, položivši svojo glavo v holandsko zemljo, zapustil oporoko velikega zaupanja in velike moči:	»Trdno verujem, da se gospodstvo
nad usodo povrne v tvoje roke, o češki narod!« Tudi mi verujemo, da neizmerne žrtve na krvi in pozemskih imetjih, ki jih doprinašamo in jih bomo še doprinašali, ne bodo zaman doprinešene, marveč da tudi nam, ki nam je usoda že stoletja spojena z usodo te države, prinesejo novega življenja in boljšega življenja. Naš narod, tolikokrat pribit na križ na Golgloti svojega trpljenja in pokopan pod oblake zgodovine, je prebil težke čase in prebije zmagonosno tudi sedanji čas. Nismo se pogubili v minolosti, ne pogubimo se tudi v bodočnosti. Mi smo tu, hočemo' ostati tu in ostanemo tu! In enega se nadejamo: da ta trenutek, ki se ne povrne stoletja, dobi ves češki narod, in njega proletariat v prvih vrstah, močnega neustrašenega in strnjenega veno trdnjavo, ki bo sposobna nositi vsako žrtev in odbijati vsak napad, da po težkih bojih in neizmernem trpljenju dobimo slednjič v rodovini narodov vse Evrope, in v njenem srcu tisto mesto, ki nam že davno gre po pravici in po kulturnem delu!«
Skrb za delavstvo predpogoj zmage.
Predsednik državnega zavarovalnega urada v Nemčiji dr. Kaufmann je nedavno govoril zanimiv govor, ki med drugim izvaja: V boju za obstoj narodov ne odločuje le vojna umetnost, orožje in mrtva last, odločuje marveč volja, ki hoče
zmagati. V sili volje ni mogoče ustvariti. Vkoreniiijena mora biti v narodovem življenju in v duši. Narod, ki stoji telesno in nravno visoko, mora zmagati. Sedanja vojna je odkrita tudi sile, ki jih je skrivala socialna preskrba, katero so tako-zvani njeni sovražniki spačili s psovko socialno zavarovalna kuga.
V	drugi polovici 19. stoletja je neosebni kapital vedno bolj oddaljeval delavce od podjetnikov. Nasproti premočnemu kapitalu so stali nepreskrbljeni delavski krogi. Odpomoči se je moralo nevarnosti, ki je grozila. Uvedlo se je kljub nasprotovanju zavarovanje, dasi mu ni zaupalo ne delavstvo in ne podjetniki. Prisilno zavarovanje se je izkazalo, prostovoljno zavarovanje se je pa povsod izjalovilo. Do leta 1913. je dobilo približno 120 milijonov zavarovancev in njih svojcev približno 11 tisoč milijonov odškodnine.
Zavarovalnice so tudi glede na izpopolnitev postavodaje o preprečenju bolezni uspešno sodelovale v boju proti jetiki in sploh v delavsko varstvo.
Moč in silo socialne preskrbe priznavajo tudi sovražniki. 100 milijonov mark so delavske zavarovalnice zdaj določile za vojno preskrbovalne namene; 190 milijonov mark so pa podpisale vojnega posojila.
Industriaiizadia Avstrije.
Statistiški mesečnik »Statistische Monatshefte« prinaša v decemberski šte-viki 1914 uspehe poklicne statistike, ki jih je dognalo ljudsko šteje z dne 3. decembra 1910. Iz navedenih podatkov je razvidno, da število prebivalstva, ki se preživlja s kmetijstvom, stalno nazaduje dočim se industrijsko prebivalstvo vedno množi.
Uposlenih je bilo : v kmetijstvu in gozdarstvu 13,351.379 leta 1890., 13,709.204 leta 1900. in 13,836.084 leta 1910.; v in-dustrjji in obrti 1890. leta 5,793.255, leta 1900. 6,585.047 in teta 1910. 7,567.447; v trgovini in prometu 1890. leta 2,477.568, 1900. leta 3,023.814 in 1910. teta 3,542.836; v javnih in vojaških, v prostih poklicih 1890. leta 2,273.211, 1900. leta 2,832.643 in 1910. leta 3,625.199; skupaj torej 1890.
patruljo. Hvaležno me je pogledal še enkrat. Odnesli so ga potem nazaj in jaz sem stekel, okrvavljen po krvi prve žrtve, za svojci naprej v sovražni ogenj. Bil je oni zadnji pogled mojega praporščaka; pozneje sem izvedel, da je bil v pol ure že, mrtev. .'um r
Na robu gozda, vrhu griča, sem jih dohitel in vrgli smo se v divji ogenj sovražnih pušk in topov. Toda zaman je bil naš pogum, zaman so bile neštete naše žrtve; sovražna premoč in njihova ugodna pozicija nas je vrgla nazaj ob velikih izgubah, Ponoči smo se umeknili v sovražnem ognju iz mesta proti jugu. Štiri tdni smo ščitili in varovali umikanje naših Hetv peti dan sem se pa izgubil v strašnem ognju sovražnih topov, Napotil1 sem sem se proti Lvovu, kamor sem' prišel če? trii dni. Hranil sem se s krompirjem, ki sem ga kuhal ali pekel ob cestah. V Lvovu (Sem obstal poldrug dan in sem odšel ^akoj< ko setn Izvedel, kje je moj polk, prptj Grodku. Kmalu nato so Rusi zasedli LVOV., 'Irp.lft I' ' '
i' Dospevši v Grodek, sem našel svoj polk svojo stotnijo, ki je štela zopet nekaj nad; sto mož, ojačena in pomnožena % ^ovimi močmi. Drugi dan, ko sem prišel rV'Grodek. smoi prišli takoj v drugo bitko
pri Grodku, ki je trajala osem dni. O grozotah te bitke bi se dale napisati cele knjige. Zemlja jte prepojena z našo krvjo in stotine tovarišev sem pustit na bojišču.
V bitki pri Grodku in v okolici sem bil pri polkovnem poyeljništvu kot ordo-nančni podčastnik, pri čemer sem veliko trpel, ali imel sem priliko, da sem lahko zasledoval gibanje našega polka in naših sosednih čet. Ves čas te bitke sem bil v prvih vrstah in sem doživel strašne stvari. Cele vrste so padale. Krvaveli smo huje kot naši pradedi pted Turki, toda vkljub temu smo se držali čvrsto kot levi in se nismo umeknili niti za ped. Kranjski Janez je prijet, in kar je držal, ni izpustil! Drage, krvave lovorike si je speletel naš že itak oslabljeni polk na, tem nehvaležnem polju; toda, žal. zastonj! Zastonj je bilo junaštvo, zastonj so teicli potoki krvi, zastonj so krvavele naše rane. UmpknHi smo se morali, pustiti prostor, jd smo ga junaški zavojevali, iti smo morali nazaj zaradi drugih. Umekniti smo se morali velikanski premoči.
V teh bojih sem res prestal veliko.
V	najhujšem ognju sem tekal od vrste do vrste s povelji našega polkovnika in Sto-in stokrat sem se v duhu poslovil od sebe
in vas vseh. Krogbe so padale okrog mene kakor svinčena ploha. Od luknje do luknje sem lezel in se plazil do tja, k^-mor sem bil poslan.
Skrival sem se, kakor sem se vedel in znal, in marsikaterikrat sem se v hudem ognji} sovr^nih Strojnih pušk zakril z mrtvim tovarišem/ kateremu niso več mogle škodovati krpglie. Bili so grozni trenutki, ki sp jih ne spominjam rad.
Še huje pa je bilo tam, kjer so se! mp-rali sovražniki umekniti pred našimi: tat?) je puščala smrt za svojo koso cple kupe. Stove mater, žena, hčera, in sinov plaka za njimi, ki so padli, oni pa počivajo, prijatelji in sovražniki, mirno drug poleg drugega v mrzli, neprijazni, nam in njim tuji gališki grudi. Le mi, ki smo jih videli, vemo. kje $o, jn kako so končali.
pozabil sem na lakoto in žejo; več dni jedel, ker al| nisem imel, alf pa nisem mogel1, pozabil! šemi na trud in napor, nisem §e rpepjl za krogle, ki so padale tik mene v zemlfo “ 80 trgaje drpvje in § silnim pokQm metale svinčeni in želez-jii dež med n^s. Naslonil sein se na drevo ter se zamislil daleč.. t Končno sem se zdramil' in se znaš# #>pet v; krvavih mlakuž^h- &?1 4me svojo pot jn .iz* polnil svojo dolžnost.
leta 23,895.413,	1900.	leta 26.150.708 in
1910. leta 28,571.566.
Na tisoč uposlenih v raznih poklicih je pripadalo: kmetijstvu in gozdarstvu 1890. leta 558:8, 1900. leta 524-3 in 1910. leta 484-3; industriji in obrti 1890. leta: 242-4, 1900. leta 251-8 in 1910. leta 264-8; trgovstvu in prometu 1890. letal03-0, 1900. leta 115-6 in 1910. leta 124-0; javni in vojaški službi, prostim poklicom 1890. leta 95-1, 1900. leta 108-3 in 1910. leta 126:9.
Ta števila nam pokazujejo, dasi niso stalnega pomena, kakor omenja pisatelj, vendar v površnih obrisih, kako se razvijajo gospodarske in socialne razmere v sedanjosti, da namreč kmetijstvo nazaduje vzdržema; prebivalstvo, ki se preživlja z njim se izseljuje in osredotočuje po
mestih.
Značilno je tudi, da narašča število uslužbenk v industriji in trgovini. Na vsakih tisoč uslužbencev pri posameznih poklicih je bilo uposlenih leta 1890. 261 mož in 225 žensk, leta 1910. pa 290 mož in 241 žensk.
Ta števila nam pričajo, da se vrši v življenskih poklicih popolna sprememba, kar znači počasno revolucijo družbe. Če se večina prebivalstva pomesti in industrializira, potem se bodo tudi zakoni in uredbe, ki so danes prikrojeni v prilog agrarcev, morali spremeniti po naravnih zakonih razvoja.
Mesto sile.
Po izbruhu vojne se je svet povpraševal, jeli vojni na sledi v carjevi državi revolucija. Revolucijske sile- delujejo v Rusiji pred vsem, v velikih mestih, najbolj v Petrogradu. Kdor hoče umevati nemire v Petrogradu, mora ognjenik tudi poznati.
Petrograd! V švedski močvirni pokrajini, v sovražnem ozemlju, je postavil Peter Veliki svojo prestolico, jo zgradil in obljubil, preden se je še s Švedi sklenil mir. Tu je hotel vladati, 1000 milj proč od svete: Moskve, kjer so mu počivali v gomilah očetje in očetov očetje, kjer je okoščenelo carstvo ločevalo vladarja in podanika in kjer so plemiči strelci kljub knuti in vešalom vedno prežali na carjevo življenje.
Petra, ki je preživel nekaj svoje mladosti v angleških in v nizozemskih pomor -
Izpred Grodka smo se umeknili proti jugu in bili smo zopet mi, naš hrabri polk, ki smo na tej trnjevi poti zopet varovali umikanje naših čet. Ostali smo v najožjem stiku s sovražnikom. Padale so krogle, padali so tovariši, dokler nismo po trudapolnih in mučnih pohodih ponoči in podnevi prišli iz sovražnega ognja. Pretrpeli smo dosti, a biti smemo ponosni na dejstvo; da je bili prav naš polk tisti, za čigar neustrašenimi prsmi se je nemoteno mogla izvesti nova grupacija naše armade, ki je dovedla do poznejših velepomembnih zmag.
Prešli smo nato Mistece; Nehribe, Jasienice, Roge, Samokleske, nakar smo obstali blizu ogrske meje v Siari. Tam smo se nekoliko odpočili. Bil sem vesel, da sem spal par dni pod streho na kupu slame in sem dobival redno- svojo mena-žo. Iz Siarija, smo odkorakali preko Šmi-groda, Tokov, Prešetnic itd. v Novo Mesto in odtod v Ovčodolno. Tam smo prišli 15. oktobra popoldne ob treh v sovražni ogenj. Prvi dan ni bilo nič posebnega. Z nekoliko izgubami smo potisnili sovražne vrst precej nazaj in smo se nato močno utrdili. V nadi pa, da prodremo naprej in dosežemo, kar drugi niso mogli, so poslali nas naprej. ProdrJd smo z velikim žrtva-
škili mestih, je vleklo k morju, k zapadu. Ilotel je s silo preustrojiti državo po vzorcu zapada. Ni se mu posrečilo ne njemu in tudi ne njegovim naslednikom. Niti
v Petrogradu.
Volja, ki je mesto izsilila iz samotne ravani, se Petrogradu še zdaj pozna. Trge in ceste, cerkve, bogate palače je takorekoč s silo pričaral iz močvirja. V kot je pa potisnil revščino pa, bedo. Pozabil je nekaj, v Petrogradu ni ustvaril srednjega stanu.
Če stojiš na razsežnem trgu pred zimsko palačo, kjer je rdeč, podoben krvi, zamazan, in se obrneš, se ti zdi, da stojiš sredi klešč, tako obdajajo palače ta trg. Enkrat so se te klešče zaprle. Kip carja Aleksandra je škropila kri pretepenih in razstreljenih revežev. Devet let je šele, ko se, je to godilo.
Na Nevskem stoji stara kazanska katedrala. Tam moli bogata Rusija, car, carica, veliki knezi, velike kneginje, plemstvo in lahkožive plesalke, zviti trgovec, Pred cerkvijo je pričel pred devetimi leti moliti tudi ubogi, teptani, delavski rod. Pod 132 korintskimi stebri so se zbirali dijaki, delavci, mužiki, navdušeni ljudje in radovedneži. Pred njimi pa stoji pop s križem.
Klic gre med množico, da naj gre k carju in da naj pop carju vse pove, kar uboga para želi. In svečenik vodi svojo čedo po zlatem Nevskem, čez policijski most k zimski palači. Težka črna reka prisili, da morajo obstati kočije, pristave, ki kriče, potisne na stran. Policisti se skrivajo, oni na konjih se umaknejo skozi vrata palače, kjer je nastanjen generalni štab. Množica pa koraka naprej, prepevajoč slovesne pesmi. Čez nekaj minut pa prijezdijo kozaki, ki razženejo ljudi z biči.
Od tistega dne naprej so se upori uboge delavske pare v Petrogradu večkrat ponavljali. Carski papizem se zanje ne zanima in v krvi, pa v ječi in v Sibiriji zatlači vsak delavski pokret za izboljšanje delavskega položaja. Od sedanje vojske i rusko delavstvo pričakuje, da mu napočijo po porazu samodrškega caropapiz-ma boljši dnevi.
Naročajte list „Delavec.“
mi v resnici že nekoliko naprej, a potem smo obstali. Osem dni se je vršil ta ljuti boj. Videl sem cele kupe ranjencev in mrličev, naših in sovražnih, vsako noč smo pokopali nebroj prijateljev in sovražnikov in na nekaterih potih sem zadeval skoraj na vsaka dva koraka na mrtveca ali težko ranjenega. Po mojem mnenju je bila to najljutejša bitka ves čas vojne. Toda ali smo, kakor siva skala, ob kateri se zastonj zaletava razburkano valovje. Rajši smrt, nego- le ped zemlje prepustiti sovražniku! Vztrajali smo z nekako besno zagrizenostjo, češ, nas ne premaknete odtod, pa če gre tudi vse v franže. Kogar si pogledal, vsakomur je sršal neki divji ogenj iz oči: ali vzdržimo, ali pa pademo!
Tu sem dobil v gozdu tudi kroglico, ki jo- hranim pri sebi. Ranila, me je navidezno neznatno nad desno peto in prvotno se niti zmenil nisem veliko za rano. Skoraj zamalo se mi je zdelo, da bi hodil za tako malenkost k zdravniku. Toda 22. oktobra, ko sem bil že osem dni v najhujšem ognju, me je začela noga tako boleti, da nisem mogel več stopiti nanjo. J ožil sem tovarišem in tiso mi resno svetovali, naj grern k zdravniku, ker je rana v nevarnem kraju. Zdravnik me je obve-
Svetovna volna.
Pet tednov so trajali ljuti boji na severnem! bojišču po zahodni Galiciji, Ruskem Poljskem in izhodni Pruski. Z velikansko požrtvovalnostjo so prisilile av-stro-ogrske in nemške armade, da se je ruska premoč morala umakniti na svoja opirališča, ki jih je bila pred dvemi meseci zapustila.
Na Ruskem Poljskem so bili pravzaprav Rusi že petič poraženi. Najprej so dobili hud udarec pri Kutnem, potem Lodzu in Loviču, dalje pri Lodzu 17. decembra. Istočasno so se umikali Rusi iz zahodne Galicije. Pomembna je bila zlasti bitka pri Limanovi. Šele zadnje dni so se Rusi jeli upirati z novimi silami avstro-ogrskim četam, tako v Galiciji kakor tudi na Ruskem Poljskem.
V	Galiciji se je na črti od izliva Du-najca v Vislo in čez Riglico, Kolačice in Jasjenico pričela nova bitka. Zlasti so zbrali Rusi močne čete zadnji teden načrti Lisko-Sanok, hoteč napasti od strani avstrijsko armado.
P rep o Lupkovskega prelaza so pa prodrle avstrijske čete in izjalovile načrt Rusov.
Na južnem Poljskem je zasledovanje končano. Obe zavezniški armadi se pripravljata, da napadeta ruske postojanke ob izhodnem bregu Nide, Drševičke in Ravke.
Uradno poročilo z dne 21. t. m. pravi, da naš napad v Karpatih v zgornjem delu Latorče napreduje. Severoizhodno od Lupkovskega prelaza, na črti severno od Krosna-Tuhov in ob spodnjem Dunajcu se nadaljuje srdit boj. Položaj na južnem Poljskem se ni izpremenil.
*
Francosko ofenzivo so Nemci na celi črti odbili. Z dne 21. t. m. poročajo:	Pri
Nieuportu so bili tudi včeraj odbiti francoski napadi. Med Richebourgom, L’ Avoue in ob prekopu D’ Air e a La Bassče so napadle naše čete postojanke Angležev in Indijcev. Sovražni strelski jarki so bili osvojeni z naskokom, sovražnik je bil vržen iz njih s težkimi izgubami. Zaplenili smo 1 top, 5 strojnih pušk, 1 metalec min in smo ujeli 250 Angležev in Indijcev, med njimi 10 častnikov. Osvojili smo zopet 18. decembra pri Notre Dame de Lo-rette izgubljeni strelski jarek.
zal in me poslal v bolnišnico v Przemysl. 'l am je rekel zdravnik, da je ranjena kita in da ne bom 6 do 7 tednov mogel stopiti na nogo. Pri hoji sem čutil velike bolečine. Z več presledki v raznih bolnišnicah sem se pripeljal v Podgorce pri Krako-vem, kjer sem ostal šest dni. Od tam smo se peljali na Dunaj in je bilo prvotno določeno, da prideMo v Miaribor. Že sem se veselil, da pridemo tako blizu doma, toda na Dunaju so nas obrnili na sever in so nas odpeljali na Češko v Klatov, kjer sem sedaj in se počutim precej dobro. Kdaj grem odtod in kam pridem, ne vem.
To je torej kratek opis bojev, katerih sem se udeležil s svojim polkom na ga-1-iških bojiščih. Prepričan sem, da ga ni Človeka v naši Avstriji, ki bi se drznil trditi, da ni naš polk storil v polni meri svoje dolžnosti, in s pravim ponosom lahko poudarjam, da si je naš slovenski polk vkljub težkim izgubam, ki so ga zadele, neomadeževano ohranil in še nanovo osvetlil svoje ime elitnega, »železnega« polka naše avstrijske armade. Naš polkovnik je dejal, da s solzami v očeh objame vsakega »Kranjskega Janeza«, ki ga bo srečal na ulici, in mož je vedel, zakaj je dejal tako!«
V okolici' Souadn-Masaiges*. severovzhodno od Chalonsa so včeraj Francozi silovito napadli in so prodrli na nekem mestu v naše prednje strelske jarke.. Vsi' njih napadi so se pa izjalovili v našem ognju.. Francozi so pustili pri nas 4 častnike in 310. mož. Veliko število- padlih Francozov leži pred našimi postojankami.
V Argpnih smo zopet vzeli nek važen gozdni vrh pri Le four de Pariš, zaplenili, smo. 3 strojne puškem 1 revolverski top in smo. ujeli 275 Francozov.
Popolnoma, so se izjalovili z veliko silo. izvedeni napadi Francozov severozahodno od Verduna.
Domači pregled.
Mestni magistrat ljubljanski prodaja krompir 1.00 kg po 10 kron.
Mestni proračun ljubljanski za prvo polovico- leta- 1915; Mestni proračun za prvo polovico 1. 1'91-5. izkazuje potrebščine 959.650' K, temu nasproti' pai je pokritja za 442.214 K tako, da je pokriti primanjkljaja 5-17.436- K. Župan- je podal finančnemu odseku tiskarn* poročilo., v ka:-terem pravi, da naj se primanjkljaj kron 5-117.436 pokrije- predvsem s 50% doklado na direktni davek, ki bo vrgla v prvem polletju- leta 1-915: K 442.785 tako, da bi ostalo še vedno- nepokritega primanjkljaja K 77.641. Ostanek primanjkljaja K 74.641 pa naj se pokrije z rezervnimi odpisi pri mestnem* vodovodu in mestni elektrarni v znesku K 68:234:08-, končni ostanek K 6416'-92 nat se pa poki je s tekočimi dohodki1.
Gledališki igralec Anton Verovšek
je v nedeljo dne 20: t. m. umrl v Ljubljani. Pokojni Verovšek je bil najznamenitejši in jakoi priljubljen slovenski igralec, ki je žrtvoval slovenskemu gledališču tako-rekoč vse svoje prekratko življenje. Mnogo zaslug si je mož pridobil za. slovensko Talijo in v doglednem, času mu. ne bo nadomestila. Bolehal je skoro dve leti, a končno je tudi. njegova orjaška oseba podlegla kruti smrti, dasi je bil šele 48 let star. Bodi staremu kranjskemu tipu ohranjen. blag spomin in lahka zemljica ga po>-krivajl
Umrl je Franc Jesih* mizarski pomočnik, v petek dne 18. decembra v Ljub* ljani. Pokojnik, je bil. dolgoleten, član mizarske organizacije. Dočakal je redko starost 71 let ter je skoro do zadnjega delal.. Med mizarji je bil splošno priljubljen. Bodi mu blag spomin!
Iz strahu se ie hotel usmrtiti. V Ljubljani rojeni 201etni M. Sartory je šel preid dverni leti prostovoljno k vojakom. Kot narednik je bil na južnem bojišču ranjen, in. je bil nato v bolnišnici v Zagrebu. Skoro ozdravljen se je pripeijal -brez vsakršnega dovoljenja k materi v Ljubljano. Začela pa ga je zasledovati policija in Sartory se je najbrže iz strahu ustreli, v leve prsi. Težko, ranjenega so prepeljali v vojaško bolnišnico. Sartory je storil ta svoj obupni čin najbrže v hipni zmedenosti.
Prebivalstvo v Ljubljani leta 1913.
Vseh; prebivalcev je štela Ljubljana 1913; leta 42.904. Rojencev je bilo 486 moških in 522 ženskih* skupaj torej nojencev 1008, oziroma na tisoč prebivalcev 23-5. Mit-tvorojencev je bilo 48. moških in 43 ženskih, skupaj torej 91.. Mirličev 561 moških in 529< ženskih;, skupaj lt)90 ali na 1000 prebivalcev 25-4. Tujih mrličev je bilo 288 moških in 212 ženskih (88 oseb je umrlo- na jetiki). V zavodih; je umrlo 371 moških, 308 ženskih. Po. starosti se dele umrli takole: v 1. mesecu jih je umrlo. 71, do enega leta 168, L—5. leta 241, 5,—15.
leta 27, 15.—30. leta 110, 30.—50. leta 216, 50.—70. leta 279, čez 70 let 216. Umorjena je bila 1 oseba, samomorov 11, nezgod 37, mrtvoudov 44, za škrlatinko so umrle 4 osebe, za logarjem 13* za jetiko-173.
Tatovi so od 20. na 21. t. m. ponoči Vitomili v Ljubljani v gostilno in trgovino M. Sokliča v Konjušni ulici. V trgovini so odprli blagajno in pobrali kakih 30 K denarja. Tudi godbeni avtomat so odprli in izpraznili. Za praznike pa so si vrhtega v trgovini nabrali raznih okrepčil, kakor konjak, cigarete, salame, klobase itd. Tako preskrbljeni so tatovi neopaženi izginili.
Umrli vojaki; V ljubljanskih bolnišnicah je do- 18. t. m. umrlo. 63 z bojišč pripeljanih vojakov, deloma na dobljenih ranah deloma vsled bolezni.
Umrli so v Ljubljani od 16. do 22. de-; cembra. Alojzij Anžlover, sin služkinje, 21 dni, Linhartova ulica S. Gabrijel Gross,
! dninar, 40 let, v dež. pris. del; Stefan Perz, j bivši, steklar, 42 let. Edmund Vehovec, lajik, frančiškan, 75 let, v samostanu. Ma-, rija Umberger, bivša restavraterka, 64 ; let, Poljanski nasip 10; Žitnik Jožef, pek.
I mojster, 62 let, v hiralnici. Jurij Lazsko,
I domobr. pešp. 43, 42 let. Urban Gaber honv. pešpolka 2. Jožef Robek, pešp. 87. Jožef Szocsenyi, domobr. pešp. 17. Anton Sikošek, korporal pešp. 78.. Franc Biskup,
1 23 let, polka 8-.. Alojzija Pečnik, šivilja,
! 41 let, Streliška ulica 10. Želko. Mozetič, 10 mesecev,. Poljanska cesta 47. Janez Ronih, zasebnik, 80 let,, v hiralnici. Franc Jesih, mizar, pomočnik. Cerkvena ul. 21. Marija, hči, 31 ur, in Silvester Zupančič, 3 dni, sin paznika v prisilni delavnici. Mar.ija Čatež, vdova čevljarja, 90 iet,, v hiralnici. Ivan, Eppich, pešec 17. pešp., 24. let. Andrej Kramer, c. kr. poštni sluga, v p.„ 95 let. Barvarska steza 5. Jožef Schrey pl. Redelwerth, stotnik v p., 64 let, Salen-drova ulica 4. Dr. Fran Munda, odvetnik in posestnik, 83 let, Gradišče 14. Anton Verovšek, igralec. Gosposka ulica 10. Anton Jeremia, 22 let, pešec 43. pešp. Luka Miljenovič, pešec 96. pešp. Fran Kolar,, pešec 26. dom. pešp. Franc Bnas, užit-ninski preglednik, 56 let. Dolenjska cesta 14. Jernej Potočnik, poljski dninar, 64 let. Ivan Bizjak, poljski dninar, 52 let. Janez Rekar, poštni poduradnik v p.- v dež: bolnici. Marija Zwatz, žena vpok. stavca, 70 let. Hugon Krašovec, urarski pomočnik, 24 let. Ivan Slapničar, poddesetnik, 7. topničarskega polka
V	prisilno- delavnico so oddali Vinka Luštreka-, ki se je očividno z veliko vnemo posvetil tatvini' in goljufiji. Ker so mu oblastnije vračale milo za drago, se je Luštrek seznanjal že večkrat z notranjimi uredbami raznih zaporov. Luštrek je star šele 19 let.
301etni postopač Matija Mladenič je moral oditi v prisilno delavnico v Ljubljano, a se je je tako naveličal, da je dne 2. septembra ušel iz nje. Posvetil se je nato »specialni stroki« uzmovičev. Ulam-Ijal je v cerkve in tamkaj izpraznjeval nabiralnike. Mladenič se je klatil tudi po gozdovih in, beračil po hišah. Zlasti pa je rad obiskoval planinske koče po planinah ter si tam, dasi neopravičeno »izposoje-val« vse kar mu je pripravnega prišlo v roke. Za spretnost v tej stroki mu je sodišče glede na prejšnja »odlikovanja« pri raznih sodiščih priznalo tri leta težke ječe. Tri leta bodo torej v kamniškem okraju in na sosednem Koroškem varni pred »prijaznim« Mladeničem.
Star grešnik. Dne 25. oktobra 1.1 se je v Vrhpolju sprl z dvema delavcema že 3'lkrat kaznovani 641etni Matevž Lukan; Prepiru v gostilni je na cesti sledil-pretep, pri katerem jih je tudi Lukan nekaj'
dobil po hrbtu. Vrhutega mu je bajie izginilo tudi nekaj denarja. Svoji hudi jezi je pa dal duška na ta način, da je jel preklinjati boga in mater božjo. Da si bo pa bolj ohladil svojo jezo, je sodišče Lukanu prisodilo dve leti težke ječe.
V	Selnici ob Muri je rudniški delavec Franc Ploč širili o Evald Vračku, župniku iz Št. Hja v Slovenskih goricah, govorice, da pošilja Srbom denar itd. Posledica temu je bila, da je župnik Vračko prišel v tritedenski preiskovalni zapor. Izkazalo pa se je, da so govorice zlagane in Ploč je za svoje denunciantstvo dobil pet dni zapora.
Obsojen. Odgovorni urednik »Grazer Tagblatta«,. Robert pl. Hofmann, je Bil obsojen na 50 K globe in poravnavo: sodnij-skih stroškov. »Grazer T.« je namreč objavil članek, v katerem je dolžil odvetnika dr. Brejca iz Celovca veleizdiaje. Dr. Brejc je navedeni list tožil in sodišče je obsodilo urednika.
Ustreljen. Uradno se poroča, da je bil dne 9. t. m., ustreljen krojač Evgen Ma-tejka iz Moravske Orlice. Matejka je bil prvotno obsojen na smrt na vešalah, in sicer zaradi žaljenja cesarja in motenja javnega miru. Označena hudodelstva je zagrešil dne 27. novembra. Obsojen je bil po prekem sodu.
Protinarodno in nečloveško postopanje Rusov. Z vojaške strani se nam piše:
V	bojih južno od Przemysla je opazoval neki stotnik dne 16. oktobra s svojim daljnogledom* da je trikrat? močnejši sovražnik zajel neko našo 12 do 15 mož bro-ječo lovsko patruljo. Rusi so naše vojake razorožili, postavili ob zid ter — postrelili. To protinarodnopravno in nečlloveško postopanje dokazuje pač dovolj, na kaki kulturni stopinji se nahaja sovražnik in kakega mišljenja je. — V zadnjem času skušajo Rusi z nebrojnimi letaki v vseh jezikih monarhije zapeljavati naše vojake, dla bi kršili svoje vojaške dolžnosti — efe-I zertirali, se uprli, se dali vjeti, napadli: lastne zaveznike itd. — Rusija se poslužuje od. nekdaj najrrizkotnejših sredstev in obljublja s hinavskim glasom stvari, katerih datr ne more, pa tudi noče — konec je vedno le knuta in Sibirija.
Božičnih dopustov za vojake letos ne bo;
V	Zagreb so v nedeljo dne 13’. t. m. z južnega bojišča pripeljali 1936 ranjen-: cev.
Bolni in ranjeni vojaki, ki se nahajajo doma, pa bi' radi; da se’ jim podaljša dopust, morajo1 vložiti prošnjo na c. in kr. vojaško poveljstvo v Gradcu I, in sicer potom štacijskega poveljstva (v Ljubljani). Priložiti treba prošnji tudi zdravniško izpričevalo. Prošnja in izpričevalo morata biti kolkovana s kolkom po 1- K.
Najvišje cene krompirju. Trgovinsko ministrstvo je določilo najvišje cene krompirja v veletrgovini. Na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem so določene cene za izbran krompir 100 kg 10 K 50 vin.; neizbran krompir 6' K 50 vin. Na- Goriškem, v.Trstu in v Istri' je določena cena izbranemu krompirju z 11, neizbranemu ; pa s 7 kronami. Na Nižjem' Avstrijskem 9, oziroma 6 kron, na Zgornjem1 Avstrijskem 10; oziroma 6 kron. V Dalmaciji izbrani 12, neizbrani 7' kron1. NaTirofekem in Predarlskem II, oziroma^ K 50 vin., na Češkem, Moravskem in Šleziji 9, ozi-i roma 6 kron. Politične deželne oblasti ; so pooblaščene, da- določijo najvišje cene krompirju v mali trgovini- Lastnike zalog krompirjia Ikhko- deželna politična oblast pozove, da dobavi krompir, po določenih najvišjih cenah; vkoiikor ga ne potrebuje za lastno* uporabo. Kmetom in industrij-cem se tiste množine puste, ki' jih potrebujejo za seme in za izdelbvanje v svojih
obratih. Če lastnik ne sledi pozivu, lahko deželna politična oblast na lastnikov ra-čuu proda njegovo zalogo krompirja. Izvzet je krompir, ki se dobavi iz carinskega inozemstva. Semenskemu krompirju lahko določi trgovinski minister drugo ceno. Prestopke kaznuje deželna; politična oblast z denarnimi globami do 5000 K.
Analfabetizem v Avstriji. Po ljudskem štetju iz leta 1910. je v Avstriji analfabetov: med Čehi 2-38%, Nemci 3:12%, Italijani 10-30%, Slovenci 14-65 %, Poljaki 27-36%, bukovinskimi Madžari 36-39%, bukovinskimi Rumuni 60-39% Rusini 61-03%, Srbohrvati 63-67%, Avstrijsko povprečje znaša 16-52%.
Zlati časi‘za liste. »Venkov«, glasilo češke agrarne stranke je priobčil ob izbruhu vojne med Turčijo in trojnim sporazumom članek, v katerem pravi med drugim :»(), sedaj so napočili zlati časi za liste, ki ljubijo senzacije! Sedaj, ko je tudi Turčija stopila na vojno pozorišče. Od tu je težko kontrolirati vse, kar se dogaja na Balkanu ter v daljni Aziji in Afriki. Za to ima fantazija svobodna krila. Časopisi so že tudi polni vesti, ki bi človeka zares silile na smeh, ako bi se ne tikale dogodkov, ki so veleresni. Tako smo že čitali, da so Turki na potu z Veljko vojsko na Indijo, da koraka druga četa z vrečami, polnimi peska, proti Egiptu, da zasuje s temi vrečami Sueški kanal. Čitali smo dalje vesti, da je neka turška armada prodrla v Arabijo, da izzove tam vstajo. Nekateri listi so imeli celo avtentično vest, da so Japonci že v Miezopotaniji itd. Drugi časopisi pišejo, da se angleški listi prepirajo s turškimi o vprašanju, za koga sedaj molijo indijski uiohamedanci. Turki da trde, da za sultana, Angleži pa, da molijo za angleškega kralja. Kaj bomo še vse doživeli in kaj bomo še vse čitali! Niti v velikih bitkah na Francoskem in na severu se ni v par mesecih toliko napisalo, kakor sedaj v par dneh, ko je izbruhnite vojna v Turčiji!«
Proces Kamile Theimer proti »Slo* vencu«, »Slovenec« z dne 18. t. m. priobčuje na uvodnem mestu sodbo c. kr. deželnega kot kazenskega sodišča na Dunaju v procesu Kamile Theimer proti odgovornemu uredniku »Slovenca« Mihaelu Moškercu radi žaljenja časti. Sodišče je spoznalo toženca za krivega pregreška PrQti varnosti časti v smislu § 493., 488. 'n 491. k. z. ter ga obsodilo na denarno Slobo v znesku 600 K, v sillučaju neizterljivosti pa na 2 meseca zapora. Obenem fe sodišče izreklo, da mora »Slovenec« Priobčiti sodbo v predpisanem roku na uvodnem mestu.
Kinematograf »Ideal«. Za petek 25. in soboto 26. božični spored: Predstave trajajo po 1. uro. Začetek ob IO.V2 do-POildne in ob 3,, 4., 5.. .6., 7., 8. in 9. zv. Od Trsta do Ljubljane. John je podedoval konje. Komično. Fifi, ljubljenec vse garnizije, Vojaška humoreska v treh dejanjih. Za nedeljo 27. in pondeljek 28.: Plašč se vrne. Sij.aj.na veseloigra. V glavnih vlo-dah pri obeh Vanda Treumann in Vigo Lar sen. Kanal. Velikanska detektivska drama v treh dejanjih. Za torek 29. do Četrtka 31.: Deklica Iz Hvdalga.
n."
Svetovni pregled.
italijanski moratorij. S jfcse$ftočii&i-fedbo se moratorij v Italiji znatno olajša ui podali do 3J. marca 1915. CeljCjU« Moratorij se odpravi s 1. aprilom 1915.
Ruski naučni minister umrl. Korespondenčni urad javlja iz Petrograda z
dne 9. t. m., da je naučni minister Casso umrl 'x> operaciji raka.
Zapiranje socialističnih voditeljev v Rusiji. »Berliner Tagblatt« poroča iz Rima, da so v Petrogradu zaprli 38 socialističnih voditeljev, ki so prišli v Petrograd protestirat zaradi šestih poslancev dume, ki so jih bili zaprli. Nejevolja v državi postaja večja; milijone letakov se razširja med ljudstvo.
Noblova nagrada za mirovno delovanje. Noblovo nagrado za mirovno delovanje dobi za leto 1914. holandski in ameriški »Rdeči križ«.
Kako je ob Yseri. Amsterdam. Dopisnik »Telegrafa« v Sluisu poroča:	V
nedeljo zvečer in sledečo noč, pa tudi v ponedeljek, je med silno nevihto odmeval«' od Ysere gromenje topov. V nedeljo zvečer je bilo gromenje tcpov tako silno, da so v začetku mnogi mislili, da se zopet bombardira Zeebriigge. Pa pri Zeebriigge in v okolici je sedaj mirno. Tudi pri Ypre-su je po bojih preteklega tedna nastal odmor v operacijah. Kar se tiče bojev preteklega tedna, so trajali več dni in noči. Za vasjo Hooglede, severno od Ro-ulersa se je jasno slišalo pokanje pušk. Zvečer so se videli na nebu rdeči plameni, a ponovno se je moglo opaziti gibanje čet, ki so prihajale od severa da ojačijo črto pri Ypresu. Na fronti pri Ypresu so pota slaba. Nemci so pozvali meščane, da popravljajo ceste. Za to dobivajo dnevno po 3 franke. Na drugi strani črte je prav tako slabo. Neki šofer je pripovedoval, da med Francosko, Flandrijo in Yse-ro pravzaprav ni nič več potov. Vojaki v okopih ob Yseri trpe ne samo vsled dežja, ampak tudi vsled vode, ki izvira v tem ozemlju že v globočini enega metra. Na obeh straneh reke je bivanje v okopih združeno z velikimi težavami. Ako seNem-cem posreči, da prekoračijo Ysero, bodo zadržani od druge brambene črte, kjer se more ozemlje tudi poplaviti. Kanal francoske FDandrije, imenoval »Colme«, more pokriti žemljo z vodo na široko in vse to je že pripravljeno. Winogsbergen, trdnjava južno od Diinkirchna je že postala otok sredi vode, a proti Calaisu teče še tretja reka, s katero tudi lahko poplavijo ozemlje. Diinkirchen je strogo zastražen, da se prepreči vohunstvo.
Senusi porazili indijske čete. Več tisoč Senusov je zadelo na indijske čete, ko so prekoračili egipčansko mejo. Indijci so bili premagani. Senusi so zasedli ozemlje do Gare, kjer se prične karavanska cesta v Kairo.
Boji v Sudanu. Iz Carigrada poročajo:
V	Sudanu so se pričeli boji. Hakim iz Dar-fura je pričel z 80.000 možmi napadati. Dežela Eb Kab pri Dongoli, ki pripada angleško - egipčanskemu Sudanu, se je dvignila. Angleži odpošiljajo vojake čez Rdeče morje.
Japonci hočejo kompenzacij. »Politi-ken« poroča iz Tokia: V japonski zbornici Je izjavilo ministrstvo: Japonska se brez kompenzacij ne udeleži evropske .vopske.
japonska ne pošlje čet v Evropo. Japonska ie uijudno pa odločno odklonila francoskp prošnjo, da bi poslala čete v Evropo.
Socialistična zmaga v Oklahoma. V
državi Oklahoma, v'katere deželnem zboru doslej nismo bili zastopani, je dosegla socialna; demokracija pri .volitvah dne 3. novembra še sijajnejšo zmago nego jo je Mo pričakovati po prvih poročilih. Izvolili $mo 21 poslancev socialistov V dežefl-ni ztior, ki šteje 36 senatorjev in 36 po-
M
.demokracija 70,000 ij je .druga najmPft-
nejša stranka v tej povečini kmetiški dr-
žavi. Naša stranka ima nado, da pri bodočih volitvah leta 1918. prodre s svojim guvernerskim kandidatom (predsednik posamezne države v Zedinjenih državah se imenuje guverner) ter bo imela prvega socialno-demokratičnega državnega vrhovnega poglavarja na svetu. Socialna demokracija se v Oklahoma čudovito razvija. Socialistiških glasov je bito leta 1907. (izredna volitev guvernerja) 9302, leta 1908. (volitev predsednika) 21.734, 1. 1910. (volitev guvernerja) 24.707, 1. 1912., (volitev predsednika) 42.262, leta 1914. (de-želnozborske volitve) 70.000. V okrajih Garvin, Love, Carier, Atoka, Johuston, Marshal1, Kiowa, Dewen in Major je pri letošnjih volitvah socialna demokracija najmočnejša stranica. — V celem ozemlju Združenih držav se je zvišalo število članov deželnih zborov od 16 na 42. Razen-tega je bil voljen po presledku dveh let en socialni demokrat (Mayer London-Novi Jork 12) v zbornico reprezentov (drugo zbornico zveznega parlamenta). Precej ugoden rezultat!
LISTNICA UREDNIŠTVA.
C. Č.:	O stvari bi se nemara dalo
govoriti, kajti zadeva je res važna, toda anonimno se pogajati ne moremo. Ako Vam je torej na stvari kaj ležeče, nam naznanite Vaš naslov. Drugače se ne oglasimo več.
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik Viktor Zore.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Noben delavec, železničar in nameščenec sploh, naj ne ostane brez
Žepnega koledarja
za leto 1915.
Zahtevajte ga pri svojih zaupnikih ali pa pišite ponj na založbo slovenskih delavskih koledarjev v Ljubljani, Ilirska ulica št. 22. Cena mu je 1 krono.
Če tudi kolera preti, Se vendar nihče ne boji; Smrt in bolezen Daleč beži, ako Ti
A
lelodec krepi l
Pristni „FLORIAN“ It Jobi «
issszsszr
Postavno varovano.
J
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani.
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta.
Zdravnik blagajne	Ordinira dopol. [ popol.		Stanovanje
Dr. Košenina Peler splošno zdravljenje	1/211 —'>/2l		Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Dr. Robida Ivan splošno zdravljenje	11 — 12	2-3	Dalmat. ul. št. 3, pritlič.
Dr. Bork Emil očesne in ušesne bol	10—12	2-3	Frančišk, ul. št. 4. pritličje
Dr. Demšar Jernej kožne in spolne bol.	Ob Kredah in sobotah od 3-5 popol.		Prešern, ul. št. 3, III nadstr.
Dr:l Ipavic	10,—12. dop.		Mestni trg.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne.
S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
Naročite si iist
Tedenske Slike,
ki Je najbolj zanimiv jlustrovan tednik.
Izhaja v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 10 ter stane četrtletno le 2T>0 K.
Najboljši nakup vsakovrstnega modernega in trpežnega obuvala je v
zalogi lastne tovarne
Ljubljana, na Brasu št. 20
-------- (Cojzova	hiša).	■■■■	■	■
Varstvena znamka.
Cene	za moške	K	14*—,	17*—,	20*—.
„	„	ženske	„	12'—,	15*—,	18*—.
„	„	dečke 36/39	„	10*—,	12*—.
,	it	otroke št.	22-25 26-28	29-31	32-35
K 5.—, 6*—, 7*—, 8*—.
Garantirana kakovost. :
Cenejie vrste od K 1*50 naprej.
Rudarji
nabavite si rudarski koledar za leto 1915. V Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, Idriji, Velenjem, Lešah, Črni, Fohnsdorfu, Ljubnu itd. se ga dobi pri zaupnikih, lahko pa se ga naroča tudi pri Založbi slovenskih delavskih koledarjev v Ljubljani, Ilirska ulica štev. 22. Stane 1 krono.
Kupujte in naročajte pri tvrdkah, ki inserirajo v »DELAVCU".
LJUBU!!, HMa ulita to 6.
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice. .*.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd. .*.
Stereotipija. Litografija.
Ivan Jax in sin, Ljubljana
== Dunajska cesta štev. 17----------------------
priporoča svojo bogato zalogo
šivali strto
in stroje za Me (StriiHaen) za toUino in at.
Pisalni stroji Adler.
Vozna kolesa.
Ceniki se dobe zastoni
n
Iranko.
n	D
DDDDaDDDDDaaaDDDDDDaaaDDDDaDDaaDDBDaDaDDDaanDDODDDDnDDDDDDDDDEIDDD
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
RT Naivečja slovenska hranilnica! TR
Denarnega prometa koncem leta 1913	. . K 700,000.000*—
Vlog.......................................  43,500.000*—
Rezervnega zaklada  .................  .	„	1,330.000*—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
II 01 2 0
4
brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
::	Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. ::
A. & E. Skaberne, Ljubljana
Mestni trg Stev. 10.
Speciialna trgovina pletenin in trikotale.
Velika zalogi iuIKhu parila !o rojake izlfitt« uta in vilblodji dlaki ii sicer: snažne klimi, Kliniki, triki jipid, niti ii spodnji Uiii. eogarici. M. Jtkiluite. rakarice, razliiii Mihiki za rrat, prša, kiltu i.M
Odeje Iz velblodje dlake. Tetra perilo. Spalne vreče.
Plašči la predpasniki za stražnica Rdačaga križa. Volna za platanja.