Avstrija in Dje ljndstva. (Govor drž. poslanca dr. Gregoreca v državnein zboru.) (Koncc.) Jako važno je vprašanje alovenakega upravnega okoliša. Naveati irnam k temu le še edno. Reklo se je, da je češka sprava definitivno odpravila češko državno pravo. Temu pa ugovarjajo konaervativni in liberalni Cehi, ker se nočejo odreči nadi, da se kedaj uresniči njih državno pravo. Južni Slovenci bodemo prvi, ki bodemo k temu čeatitali, pa le, če se bode člen XIX. državnih zakonov izvel v pravem zmislu in ae bode državno pravo raztegnilo na vse dežele češke krone; kajti le potem bomo videli, da se je oanoval na aeveru mogočen živi jez proti težnjam onih, ki ao leta 1866 znali tako laa kavo govoriti o kraljevini češkej pri politiki, ki je imela Avstriji zasaditi meč v arce. Mi bi ae tega tembolj veselili, ker mi avatrijski južni Slovani tudi želimo osaovati podoben jez v korist države. Pogoje za to že imamo, kajti Srbi že imajo vsled ceaarakih privilegij, katere jim je dal ceaar Leopold, svojo narodno avtonomijo. Hrvatje imajo avoje državao pravo, a katerim stoje v državnopravni zvezi z deželaini, v katerih bivajo Slovenci, iu aicer valed pragmatične aankcije je vaprejel hrvataki deželni zbor 1712. leta, torej osem let prej, kakor ogerski. V aloveanej državnej pogodbi je izrečeno, da je oni dedič Habsburškega rodii priznan legitimnim kraljem Hrvatake, Dalmacije in Slavonije, kateri je ob istem čaau goapod dežel Štajarake, Kranjske in Koroške. Prebivalstvo Bosue in Hercegovine je tudi izključno srbskohrvatsko in njega pridruženje bilo bi le vprašanje čaaa. Pogoje za jugoslovanako upravno skupino torej imamo. S tem bi pa bil storjen začetek za narodno spravo na Ogerskem, in ta zadeva je vedno nujnejša; kajti bdnošaji, pri katerih 2'/s milijona Slovakov in Rusinov, 3 milijone Rumunov nima nobenega zaatopnika v državnem zboru, odnošaji. pri katerih se slovauski in rumunski domoljubi preganjajo, tožijo iu zapirajo, odnošaji, pri katerih se misli, da so Nemci in Madjari v svojem sovraštvu do Slovanov najsposobucjši za vodstvo uprave Bosne in Hercegovine, ti se ne bodo daii ohraniti in so pri sedanjih razmerali naravnoat nevarni. Dokazal sem toraj, da je sprava, kakoršnja ae je dognala na Ceškem, ue le za to deželo, temveč akoro za vse druge dežele naše države potrebna. Meni ae dozdeva ona reaolucija, katero je aklenil ne davno klub deanega centra jako času primerna in odgovarja položaju. Ta resolucija pa izreka. da je prieakovati, da bode sedaj vlada tudi v druzih deželah ustregla opravičenim tirjatvam in željam prej, ko bode mogoee in da jih dovela do uspešnje rešitve. Koncem naj «e omenim Dunajske brzojavke, ki se nahaja v ,,Grazer Tageapost-i". Iz te brzojavke izvemo, da je dr. Steinwender imel o češkej apravi govor in se o njej v toliko nepovoljno izrazil, da je rekel: ,,Ceški narod ae trajno ne bode obdržal; in apojeDJe z Nemci bode sprava ovirala''. Potcm se je sklenila resolucija, v katerej se preti vladi, da se bodo vai Nemci najliujse ustavljali, ko bi ae spraviia akcija, ki se je začela na Ceškem, hotela raztegniti ua Moravsko, 8lezijo, Koroško in fetajarako, to ae pravi, da se raorajo v ouih deželah ponemčiti vsi tamošnji Slovani, in da vlada mora trpeti in dopuščati, da se narodno popolnoma uničijo. V tem, ko omenjam to nemškouarodno napoved vojne 20 milijonom avstrijskih. Slovanov, rečem, da germanizovanje neuemških narodnosti v Avstriji nasprotuje naravnoat sedanji nalogi te države. Avatrija nima naloge, iz sebe napraviti druge Nemčije. Odkar se je Avatrija definitivno izključila iz Nemčije, ui ga več uzroka, s katerim bi mogli opravičevati germariizacijo pri nas. Cim bolj ae bode germaai- zovalo, tem veSja bode nevarnost, da Avstrijo požre pruska vaenemčija. Avstrija toraj nima poklica, kopati množini alovanaki grobov in va-nje zagrebsti svojih 20 milijonov Slovaaov, marljivih, lojalnih, požrtvovalnih državljanov; Avstrija ne more imeti poklica, da bi bila grobokop Slovanom; nad polovico Avatrije je slovanska, četrtina nemška, drugi deli so pa madjaraki, rumunski, italijanaki itd. Naša država ni niti popolnoma 8lovanaka, niti popolnoma nemška in jej ni treba biti niti čisto slovanski, niti čiato nemški. Le jedno je potrebno: Avstrija ima biti vsem narodom pravična (Tako je! na desnici), da bodo vai zadovoljni. Poaebno ima vlada sveto dolžnost, da se upira narodnemu prepiru, kolikor je v njenej moči in da osvobodi sedaj tako mnogokrat vezane moči narodov za duševne, kulturne in gospodarske naioge; potem bodo ae narodi zopet oddahnili, okrepili in potem bodo dobili popolno veljavo v istini ceaarske, v istini avatrijake besede našega cesarja in gospoda: Viribus unitis — z zjedinimi močmi! (Pritrjevanje na des nici.)