Pn. LI CEA LU A KN J UNICA
Poštnina plačana v gotovini.
11. dr 2 . gtinn . Ljubljana
27.
V Ljubljani, dne 14. marca 1925.
Letnik VIL
Kraljevina Srbov, Hrvaiov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
Vsebina.:
86. Navodila za organe finančne konirole o službi na morju
Razglasi osrednje vlade.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Uredbe osrednje vlade.
86.
Na podstavi členov 229. in 287. finančnega zakona za leto 1924./1925. in člena 99. zakona o organizaciji finančne kontrole predpisujem ta-le
Navodila
za organe finančne kontrole o službi na morju.*
Člen 1.
1.	) Kjer tvori morska obala državno mejo, se razprostira carinski pas tudi na visoko morje v širini 11 km 100 m. Pri obalah, pred katerimi so otoki, je treba računiti to širino od onih točk teh otokov, ki najbolj mole v morje, proti visokemu morju ali od preme črte, katere skrajni (zunanji) točki najbolj molita v morje na omenjenem otočju.
2.	) Del morja v carinskem pasu je naše teritorialno (obrežno) morje, del morja zunaj carinskega pasu pa je svobodno (visoko) morje.
3.	) Morske ožine, ki niso širše od 11 km 100 m, so prav tako naš carinski pas, če so njih obale naše ozemlje in če vežejo naše teritorialno morje s svobodnim morjem.
4.	) Morske ožine, pri katerih je samo ena obala naša in ki niso širše od 11 km 100 m, so do polovice naš carinski pas; če pa so širše od 11 km 100 m, spada v naš carinski pas samo pas razdalje 5 km od naše obale.
5.	) Morske ožine, katerih obale so v rokah naše države in so širše, od 11 km 100 m ter vežejo dve odprti morji, ne spadajo v naš carinski pas.
Člen 2.
1.	) V rednih razmerah in glede na načelo o svobodi naorja se ne sme tujim ladjam omejevati Plovite v v teritorialnem morju; toda te ladje se niorajo, dokler so v naših vodah, pokoravati finančnim, policijskim in luško-sanitetnim pred- ^ Pisom naše države.
2.	) Za ladje trgovske mornarnice se smatrajo vsi plovni objekti, na katerih se da prevažati
aifo, kakor: parniki, motorne ladje, jadrenice vseh vrst, motorni in drugi čolni (barke) itd.
Člen 3.
2 . *•) fnie vojne ladje smejo v rednih razmerah usi f*a*’ v na^e f* 1 2 * * * * * * * * ll^e 'n teritorialne vode ter se gt„,.rlavati v pasu 6 milj razdalje od naše obale, 'h od robu oseke.
5.) Odredbe točk I.) in 3.) tega člena ne veljajo: I povedano, pošiljati na kopno oboroženo moštvo
aj za vojne ladje, na katerih so suvereni, glavarji države, člani vladajočih dinastij in njih spremstvo, šefi diplomatskih misij, akreditirani pri naši kraljevski vladi, in osebe na podobnih položajih;
b)	za tuje vojne ladje, ki so dobile izrečno dovo-' uniformi, litev kraljevske vlade;
c)	za tuje vojne ladje, če morajo priti v teritorialne vode kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in bivati v teli vodah zbog pomorske ne-; zgode ali višje sile, in sicer, dokler trajajo ti vzroki.
6.) Ob prihodu v luko ali na sidrišče v pasu posebnega vojaško-maritimnega značaja in ob odhodu s takih mest mora vojna ladja, če to zahtevajo krajevna oblastva, sprejeti častnika- j spremljevalca ali drugo uradno odrejeno osebo, ki! zahteva izpolnitev izkaza (questionnaire), pred-j
na vežbanje, patrolno službo, straženje, pogrebne svečanosti in podobno ali iz kakršnihkoli drugih razlogov.
13.) Častnikom in podčastnikom je dovoljeno, nositi na kopnem hladno orožje, ki spada k njih
14.) Čolni tuje mornarnice ne smejo biti v luškem prometu ali v teritorialnih vodah oboroženi.
Člen 4.
1.	) Finančna kontrola opravlja službo v teritorialnem morju (mejnem pasu).
2.	) Na svobodnem morju sme opravljati finančna kontrola službo samo, če se ji to izrečno odredi.
Člen 5.
in,a vojno ladjo se smatra vsaka ladja, ki lcatereXv'*° VOJno zastavo ter je v službi države, 3) -£a?tavo ima po pravici razvito, lukah ' Ule vojnc la(lle ne srnei° bivati v naših 4 ) č vteritorialn'b vodah dlje nego osem dni. te bifii e Pa zadevajo pristojna oblastva, morajo §estj. Je 0clpluti iz luke ali teritorialnih voda v Drei« ,Ura^’ ne slede na to, ali je čas, omenjen v -—   m odstavku, že minil ali ne.
c;Pv. tužbene Novine kraljevine Srba, Hrvata i z dne 17- februarja 1925., št. 35. (VII.
"	1925.)
pisanega z uredbo o prihajanju in bivanju tujih vojnih ladij v morske teritorialne vode in luke naše kraljevine, ter da poveljniku tuje vojne ladje vsa navodila o plovitvi, kraju in načinu usidritve in njenem odhodu kakor tudi o vsem drugem, kar vobče zahtevajo krajevne razmere. Poveljnik tuje vojne ladje se mora ravnati po teli navodilih.
7.	) Pasovi posebnega vojaško-maritimnega značaja, omenjenega v predhodni točki, so:
a)	otok Krk;
b)	teritorialne vode v Planinskem kanalu (Canale Montagna), ki leže vzhodno od poldnevnika +15° 28.0' od Greenwicha ter obsezajo tudi Novograjsko in Karinsko morje s pripadajočimi ožinami;
c)	Šibenik in teritorialne vode, ki jih omejuje črta Tribulj (Trebocconi)—Logorim—Tiat (rtič Tia-ščica—rtič Marin na Zlarinu)—Zlarin in Tmara, obsezajoča luko Grebaštico (Sebenico vecchio);
č) Boka Kotorska s sosednjimi teritorialnimi vodami med zemljepisnima širinama +42° 30.0' in +42° 15.0'.
8.	) Tuje vojne ladje, usidrane v luki ali v teritorialnih vodah, se morajo ravnati po finančnih, policijskih in luško-sanitetnih predpisih, ki veljajo za dotična mesta.
9.	) Tujim vojnim ladjam ni dovoljeno, da bi vršile v teritorialnih vodah dela geodetskega in hidrografskega značaja in da bi načrtovale teren ali napravljale raziskave; dovoljeno pa jim je, uporabljati barometer (pripravo za merjenje globine) v navigativne svrhe. Prav tako jim je prepovedano, izvrševati brez predhodne odobritve vojaške vaje, kakor: streljati, lansirati torpede, polagati mine, izkrcavati čete itd. Nadalje ne smejo tuje vojne ladje opravljati nikakršnih del pod vodo brez izrečne pooblastitve krajevnih oblastev.
10.	) Tuje podmornice smejo pinti v vseh teritorialnih vodali samo nad vodo; dokler bivajo v lukah in na sidriščih, morajo ostati na površini ter ne smbjo brez predhodne dovolitve izvrševati po-tapljalnih vaj.
11.	) Zrakoplovni aparati, bodisi da so vkrcani na vojnih ali drugih ladjah, bodisi da jih te vlačijo ali spremljajo, ne smejo letati v teritorialnih vodah.
12.	) Tujim vojnim ladjam je brez predhodne dovolitve pristojnega krajevnega oblastva pre-
1.	) Oddelki ob morski obali opravljajo poleg službe na kopnem tudi službo ob obali na morju ali pa samo poslednjo.
2.	) Kateri obmejni oddelki finančne kontrole naj opravljajo samo službo ob obali na morju in katere vrste plovnih objektov naj se dado enemu izmed oddelkov za službo, določa občasno generalna direkcija posrednjih davkov.
Člen 6.
1.	) Starejšina oddelka finančne kontrole mora, če ni odrejeno kaj drugega, po lastni izprevidnosti in ob lastni odgovornosti izdajati naredbe, ki so potrebne za opravljanje službe.
2.	) Ob porazdeljevanju in opravljanju službe je treba uvaževati to-le:
a)	starejšina oddelka finančne kontrole, ki oprav-
lja službo samo na morju, mora osebno voditi
čoln, razen če je zadržan po bolezni ali drugem
utemeljenem razlogu;
b)	služba na morju, razen v primeru, navedenem v drugem odstavku točke 3.) pod E člena 17. pravilnika za finančno kontrolo, se opravlja ob obali v službenem območju oddelka finančne kontrole in motorni in navadni čolni se smejo oddaljevati od obale samo toliko, kolikor je treba, da se more pregledati večji del obale ali morja;
c)	čolni onih oddelkov finančne kontrole, ki opravljajo službo na kopnem in na morju, niso odrejeni samo za križarjenje ob obali, nego tudi za hitro prevažanje uslužbencev finančne kontrole do bolj oddaljenih obalnih točk in za to, da tam izvršujejo obhode ali preže v zasedi;
č) služba na morju se sme praviloma odrejati največ do 12 ur; vendar pa sme starejšina oddelka finančne kontrole v nujnih primerih odrediti službo tudi preko tega časa, toda to mora takoj prijaviti sreskemu upravniku finančne kontrole;
d)	odhod iz luke se mora urediti tako, da se ne more, zlasti ne iz luke, videti, v kateri smeri hoče kreniti čoln; najprimernejši čas za odhod je ponoči ali zgodaj zjutraj;
e)	dokler se ne more opravljati služba na morju (n. pr. ob veliki megli ali večji nezgodi), je treba obalo čim bolje opazovati s kopnega ter pri tem obračati posebno pozornost na one mrtve luke, v katere po navadi prihajajo ladje, da tam počakajo boljšega vremena.
Člen 7.
1.	) Večja in daljša križarjenja ob morski obali zaradi kontrole vrše parniki ali motorne ladje finančne kontrole.
2.	) Vsak parnik in vsaka motoma ladja finančne kontrole tvori zase sresko upravo finančne kontrole, katere okoliš križarjenja se razprostira na teritorialno morje ene ali več okrožnih finančnih uprav (finančnih direkcij).
3.	) Šef sreske uprave finančne kontrole na parni ladji je obenem poveljnik parnika finančne kontrole; starejšina oddelka finančne kontrole na parniku pa je obenem pomočnik tega poveljnika.
4.	) Šef sreske uprave finančne kontrole na mo- j torni ladji je poveljnik motorne ladje, obenem pa starejšina oddelka finančne kontrole na dotični i ladji.
Člen 8.
1.	) Glavna dolžnost parnikov in motornih ladij' finančne kontrole je kontrolirati, kako opravljajo službo čolni oddelkov finančne kontrole v svojem | območju.
2.	) Parniki finančne kontrole kontrolirajo razen tega, kako opravljajo službo sreske uprave finančne kontrole motornih ladij v njih območju, ter j nadzirajo stanje teh ladij in ladijske opreme.
3.	) Motorne ladje finančne kontrole morajo najmanj osemkrat na leto, parniki finančne kontrole pa ob vsaki dani priliki pregledovati čolne finančne kontrole v svojem območju ter se uverjati, ali so čolni in ladijska oprema v redu in ali je potrošek sredstev za pogon motornih čolnov glede na vrsto motorjev sorazmeren s prevoženim potom.
4.	) Nedostatke, opažene v stanju čolnov in ladijske opreme, priobčuje poveljnik parnika ali motorne ladje finančne uprave neposredno pristojnemu oblastnemu inspektoratu finančne kontrole, ta pa odreja nadalje, česar je treba.
5.	) Sreski upravniki finančhe kontrole, ki so jim podrejeni oddelki ob obali, tvoreči državno mejo, morajo vsa nujno potrebna popravila na državnih čolnih v svojem območju takoj priobčiti pristojni sreski upravi finančne kontrole motorne i ladje, ta pa izroči, ko čolne pregleda, postopajo po j predhodni točki, svoje poročilo onemu parniku finančne kontrole, ki ga sreča prvega; poročilu i priloži tudi akt dotične sreske uprave finančne; kontrole. Parnik finančne kontrole pošlje s svojim poročilom vred poročilo pristojnemu oblastnemu ! inspektoratu finančne kontrole.
Člen 9.
Naloga finančne kontrole, ki opravlja službo na morju, je ta-le: Finančna kontrola
a)	preprečuje tajno raztovarjanje, pretovarjanje, natovarjanje blaga in tihotapstvo z njim;
b)	pregleduje ladje trgovske mornarnice na morju. in njih carinske listine (manifest, spremnice, deklaracije itd.) in plovitvene dokumente;
c)	sodeluje v svojem območju pri uporabljanju; predpisov, izdanih po pristojnih oblastvih o pomorsko-sanitetni službi in ribji lovi na morju;
č) sodeluje pri zavarovanju in čuvanju obale v vojaškem pogledu, in sicer po navodilih, ki jih predpiše minister za vojsko in mornarnico sporazumno z ministrom za finance.
N
Člen 10.
Razen na odredbe zakona o organizaciji finančne konti ole, pravilnika za finančno kontrolo in carinsko-pomorskega postopnika mora paziti finančna kontrola, ko opravlja službo, še na to-le:
a)	Ladje, ki prihajajo iz inozemstva in vozijo monopolizirane predmete, smejo pluti po teritorialnem morju samo, če jih prisili do tega višja sila ali če morajo pluti skozi kanal ali če prihajajo v namembno luko.
b)	Ribiške ladje se ne smejo usidravati blizu pomorskega brzojavnega kabla.
c)	Usidravanje ob vhodu v luko je prepovedano, razen ob višji sili.
č) Raznosila (dinamit, nitroglicerin itd.), ki se prevažajo v količini 0’5 in več kilogramov, morajo imeti spremnice in na ladji, ki prevaža te stvari, mora biti razvita zastava rdeče barve.
Člen 11.
1.) Finančna kontrola sme v teritorialnem morju vsak čas ustavljati in pregledovati trgovske in ribiške ladje. Vendar pa sme ustavljati ladje privilegirane plovitve zaradi pregleda samo, če se ji zde osnovano sumljive. To velja tudi za ustavljanje drugih trgovskih parnikov ponoči, če imajo nad 50 ton nosilnosti.
2.) Vojnih ladij finančna kontrola ne sme ustav-'	4.) Točen pregled, stroga vzporeditev blaga s
Ijati, razen če se to izrečno pismeno odredi. To ne podatki manifesta in preiskava ladje se izvrši velja, če preganja prestopnike, ki iščejo' zavetja na samo, če je sum popolnoma osnovan, in sicer naših vojnih ladjah, in za ustavljanje onih naših vpričo carinskega organa.
osnovano sumljivih vojnih plovnih objektov, ki j 5.) Pregled se mora izvršiti kar najhitreje, da opravljajo trgovski ali potniški promet med našo! se ladja ne zadržuje po nepotrebnem. Če dopu-državo in inozemstvom.
j ščajo razmere, se sme dovoliti poveljniku ali sta-3.) Če je treba, sme zahtevati finančna kontrola rejšini ladje, da nadaljuje vožnjo tudi med proza pregled in ustavitev sumljivih trgovskih in dru-, gledovanjem.
gih večjih ladij pomoč od domačih plovnih voja- j 6.) Pasi je finančna kontrola upravičena, pre-ških edinic; za pregledovanje pa sme uporabljati gledati ladjo, ki pride v luko, naj vendarle, razen tudi plovne objekte pomorskih oblastev, kolikor ob osnovanem sumu, ne uporablja te pravice, nego to ne bi bilo na škodo službi teh oblastev. če naj se omeji samo na nadziranje ladje, dokler cari-uporabi finančna kontrola plovne objekte pomor- narnica ne izvrši tega pregleda, skih oblastev, trpi stroške za material, ki se po- 7.) Če se pregleda ladja na morju, zapiše finanč-troši zbog uporabe teh objektov, finančna kontrola, na kontrola svoje opazbe na dokument ter označi
kraj, položaj na morju in dan pregleda, dene mani-
člen 12.
fest v zavitek, na tega pa pritisne uradni ,pečat
1.) Ladje v teritorialnem morju se ustavljajo,! takx?- zaxvilek ne "lore odPreti- ne 1da,bi s,e
če jih plovni objekt finančne kontrole ne more dohiteti in ladja ne more slišati in razumeti poziva: «V imenu zakona! Stoj!», tako, da,se dvigneta za-
poškodoval pečat, in potem ga vrne poveljniku ali starejšini ladje, če je našla vse v redu.
8.) Če se odkrije ob pregledu ladje kaznivo
stava in mednarodni znak «M. N.» (če ga plovni dcfulJC ah se Poveljnik ah starejšina ladje ne objekt finančne kontrole ima), ali pa s svetiljko Pokon od™dbam finančne kontrole, je reba scsta-(večji plovni objekti z Morsejevima znakoma: F zapisnik o dejänju in postopati nadalje po ve-in D — kratka, dolga črta in dve kratki črti). Če j davnn'h P^P'siP- ...	.	.	„ x
se pe ustavi ladja tudi na dvakrat ponovljeni po-;	^ ,PregJedl lad,J na T™ vpis^ in1ančni*
ziv, naj se ustavi, a je finančna kontrola uverjena, j kontrola v be,ežnico ° reviz,J1 lovskih ladij, da je poveljnik ali starejšina ladje poziv slišal ali opazil in razumel, se mora uporabiti orožje.
2.) Plovni objekti finančne kontrole, na katerih je top, sprožijo najprej slep strel iz topa; če pa se ladja tudi potem ne ustavi, uporabi oster strel, pri
člen 15.
Parniki in motorne ladje finančne kontrole plovejo, razen če preganjajo tihotapce ali če imajo druge tehtne razloge, s polovično brzino; kjerkoli
čemer meri ali v jadra ali na ladjo v potapljalni, pa je mogoče, naj se uporabljajo za pogon plovnih
črti.
Člen 13.
objektov finančne kontrole v prvi vrsti jadra.
1.	) Preden stopi finančna kontrola na ladjo, po-:	cn
zove njenega poveljnika ali starejšim), naj izjavi,1 L) Finančna kontrola mora, najsi bi bilo to odkod prihaja, in naj pokaže potrdilo o zdravstvo-	združeno z nevarnostjo za življenje organov	in za
nem stanju, izdano po pristojnem oblastvu.	i	plovni objekt finančne kontrole, ukreniti vse,	česar
2.	) Po zdravstvenem stanju se dele ladje:	!	je treba, za reševanje oseb z razbitih ladij ali	takih
a)	na okužene, če so na njih kužne bolezni ali	če	!	oseb- ki se potapljajo.
se je ta bolezen pojavila v poslednjih sedmih	Reševanje ladje ah tovora se ukrene šele,
tlnej1.	i ko je rešeno vse moštvo m ko m več nevarnosti
b)	na sumljive, če se je pojavila ob odhodu aii, za nobeno življenje.
med vožnjo na ladji kužna bolezen, toda ni v j 3-> Nasedle ladje spadajo pod sanitetne in ca-
poslednjih sedmih dneh nihče obolel; c) na čiste (nesumljive), če se ni na ladji, ki pri-
rinske predpise kakor vsaka druga ladja; toda reševanje se ne sme ovirati s tem, da bi se osebje
haja iz okužene luke, pred odhodom iz luke in 'zlirašeyalo in ladja pregledovala.
tudi ne med vožnjo pri nikomer pojavila kužna bolezen.
4.) Mrličev in drugih stvari, ki jih je vrglo morje na obalo, se finančna kontrola ne sme do-
3.	) če poveljnik ali starejšina ladje ^vi <*; ^
je njegova ladja okužena ah da ima sumljive bol-i ^ za rc§itcv ]adj dokler ni ladja iz nevarnosti mkeah da prihaja .zokužemhkrajm ah da je bila alj	y takem stanj da lahko nadaljuje
v stiku s sumljivo ladjo finančna kontrola ne sme žnj toda tem mora tudi ukreniti vse> ^ stopit, na ladjo m je tud, ne sme pregledati. j je treba> da se preprcči tihotapstvo.
4.	) Ce je osnovan sum o tihotapstvu, spremlja j plovni objekt finačne kontrole sumljivo ladjo, ne da bi prišel z njo v dotiko, do namembne luke ali
pa jo izroči drugemu plovnemu objektu finančne
Člen 17.
L) Če ni določeno kaj drugega, odreja poveljnik
kontrole, da io spremi do ten kraja, kjer je treba 1
postopati po odredbah sanitetnih in carinskih jrred-pisov.
5.	) Če pride plovni objekt finančne kontrole slučajno v dotiko z okuženo ali sumljivo ladjo, mora službo takoj prekiniti ter se javiti pristojnemu luškemu oblastvu.
6.	) Če mora iti ladja, s katero je prišel plovni objekt finančne kontrole v dotiko, v karanteno, se mora plovni objekt finančne kontrole obenem z ladjo prijaviti luškemu oblastvu.
7.	) Če vlada na ladji kužna bolezen ali se pojavijo primeri bolezni, zaradi katere se praviloma odreja karantena, mora ladja izobesiti zastavo (rumene barve), s katero se označuje, da je na njej kužna bolezen, in ta zastava mora biti izobešena, dokler ladji pristojno oblastvo ne dovoli svobodne vožnje, če pa je ladja na poti, dokler kužna bolezen ne prestane.
Člen 14.
1.	) Ko stopi finančna kontrola na ladjo, pozove njenega poveljnika ali starejšino, naj priobči ime ladje, zastavo (narodnost), število moštva, registrirano tonažo, vrsto tovora in namembno luko ter naj pokaže manifest ali druge carinske listine.
2.	) Ko je finančna kontrola odvzela vse listine in odpečatila manifest, pregleda ladjo tako, da v glavnem ugotovi, ali se smer vožnje in poedine vrste blaga (na katerih izbor poveljnik — vodja ladje nima vpliva) ujemajo z dokumenti, če pa je blago pod pečatom, ali so pečati nepoškodovani.
3.	) V prvi vrsti je treba vzeti v poštev ono blago, ki je zavezano največji carini.
mejah odobrenega kredita čas in smer križarjenja v teritorialnem morju; pri tem mora vpoštevati vse, kar je v prid državni službi, in navodila, ki so mu izdana po starejšinah in pristojnih vojaških oblastvih, po možnosti pa tudi uradna priobčila in želje ostalih oblastnih inšpektoratov finančne kontrole.
2.	) Poveljnik je povsem odgovoren tako za
vzdrževanje in nadziranje ladje kakor tudi za opravljanje službe.	r
3.	) S svojim moralnim vplivom in uporabljajo vsa zakonska sredstva, ki so mu na razpolago, mora vzdrževati na ladji strog red in disciplino; točno mora poznati njeno notranjo ureditev in pomorske lastnosti ter skrbeti za to, da je ladja in vse, kar je na njej, vedno v popolnem redu in v takem stanju, da se lahko opravlja služba ob vsakem času.
4.	) Poverjenega plovnega objekta ne sme poveljnik nikakor zapustiti, preden izčrpa tudi nap skrajnejša sredstva za njegovo rešitev.
5.	) Poveljnik motorne ladje finančne kontrole mora osebno voditi ladjo; poveljnik parnika finančne kontrole in njegov pomočnik pa vodita ladjo izmenoma.
6.	) Toda ob prihodu v luko ali odhodu iz nje, v tesnih kanalih, v vodah, kjer je brodarjenje otežkočeno, in ob nezgodah mora voditi poveljnik parnika finančne kontrole ladjo osebno.
7.	) Poveljnik ladje je odgovoren za točno izvrševanje luških in pomorskih sanitetnih predpisov.
8.	) Poveljnik parnika ali motorne ladje finančne kontrole mora vsaj vsakih osem dni točno« pre-
gledati svojo ladjo, kotel in stroje (motor) ter se pri tej priliki še posebe uveriti, ali postopajo strojniki (šoferji) po točki 3.) pod c) ali po točki 5.) člena 19. teh navodil.
9.) Ob pregledovanju plovnih objektov finančne kontrole mora obračati poveljnik parnika ali motorne ladje finančne kontrole posebno pozornost pouku zvaničnikov finančne kontrole v carinskih in luško-sanitetnih predpisih in o ribji lovi na morju.
Člen 18.
1.	) Starejšina oddelka finančne kontrole na parniku je obenem pomočnik njegovega poveljnika. Porazdeljuje službo zvaničnikov po naredbah in navodilih, ki mu jih daje poveljnik parnika.
2.	) Vzdrževati mora red, disciplino in čistoto v notranjščini ladje ter skrbeti, da so vse priprave na ladji (razen strojev), zlasti pa vrvi, jadra in sidra, vedno v popolnem redu in da se točno uporabljajo predpisi o usidravanju in o zadostni količini pitne vode na ladji.
3.	) Če vodi poveljnik po točki 6.) člena 17. teh navodil parnik osebno, mora bivati starejšina oddelka na spodnjem krovu in na takem mestu, odkoder lahko najbolje sliši in razumeva poveljnikove naredbe.
Člen 19.
1.	) Služba pri strojih in motorjih na ladjah finančne kontrole se opravlja po občih predpisih, ki veljajo o tem.
2.	) Službo pri strojih opravljajo strojniki parnika finančne kontrole in zvaničniki finančne kontrole; službo pri motorjih in kurjaško službo na Parniku finančne kontrole pa opravljajo zvaničniki finančne kontrole.
3.	) Prvi strojnik parnika finančne kontrole ima te-le dolžnosti:
a)	Nadzira in vodi strojno službo.
b)	Skrbi, da so stroji in kotel vedno v redu in v pravilnem stanju.
Dimnik se mora očistiti čez vsakih 150 ur, ko se je uporabljal parni kotel.
Vsako, tudi najmanjšo poškodbo teh priprav mora strojnik takoj prijaviti poveljniku parnika, popravila pa mora izvrševati, kolikor je to mogoče,'s pomočjo dodeljenega osebja.
c)	Skrbi, da se čim manj trošijo sredstva za pogon ladje in material za vzdrževanje strojev, vpoštevaje, da je za to v prvi vrsti odgovoren.
č) Ob prihodu v luko in ob odhodu iz nje vodi stroj osebno.
4.	) Drugi strojnik parnika nadomešča prvega strojnika, če je ta odsoten; pomaga mu voditi stroj ter ga podpira pri ostalem njegovem poslovanju.
Strojniki parnikov finančne kontrole opravljajo službo pri strojih izmenoma.
5.	) Šofer motornega čolna finančne kontrole ^odi motor; zanj veljajo odredbe v točki 3.) pod “) in c) tega člena.
Razen šoferja mora biti na motornem čolnu finančne kontrole vsaj še po en zvaničnik finančne kontrole, ki je sposoben za službo pri motorju ali Vsaj pozna to službo.
6.	) Kurjači parnika finančne kontrole vzdržujejo ogenj za kotel ter opravljajo vsa dela, ki so s tem v zvezi. Paziti morajo na stanje vode in na napon pare v kotlu, nedostatke, opažene na kotlu, pa morajo takoj prijaviti strojniku.
Člen 20.
Z« preprečevanje požarov na ladjah finančne kontrole velja to-le:
. L) Zvaničniki finančne kontrole, vkrcani na ^dji, ne smejo imeti na ladji raznesil, špirita, ben-‘na ali podobnih lahko zapalnih stvari, an "H stvar‘» ki se lahko vnamejo zaradi vlage i Drjtiska (n. pr. slama, bombaž, tule, oglje itd.), reba posebno paziti.
vkr •no a*' s snegom pomešano oglje se sme mor^ na ladjo samo v sili; uporabljati pa se Prvenstveno za gorivo.
(n. pr ^tvari, ki imajo tolščo, olje ali mastne barve uPorabit?e za čiščenje orožja itd.), se morajo takoj 4 \ o' Za Korivo ali pa vreči z ladje. a so'poj V^ri’ ki imajo olje ali smolo (katran itd.), možnncf- ne Za vzdrževanje ladje, se morajo po ie to , Pre^llkati ali raztopiti na kopnem; če pa rv^.1 nemogoče, se sme to storiti na ladji samo dncvi in kar najoprezneje.
' Bencin, nafta, terpentin in podobne stvari morajo hraniti na odrejenem kraju in v posebnih P°sodah, ki so dobro zaprte. Polniti in prazniti se mejo posode samo podnevi in jako oprezno.
6.	) V prostorih, kjer se hranijo stvari, omenjene j 4.) Organi finančne kontrole, uslužbeni na plov-
v točki 5.) tega člena, se smejo uporabljati, če ni nem objektu finančne kontrole, imajo pravico do električne razsvetljave, samo zaprte (varnostne), redne in zvišane stanarine, odrejene za stanišče svetiljke.	plovnega objekta; če pa so nastanjeni v kasarni
7.	) Kaditi je dovoljeno samo v onih delih ladje,! na kopnem, plačujejo stanovanje po predpisih, ki kjer ni blizu lahko zapalnih stvari. Cigaretne j veljajo za te primere.
ogorke je treba metati v odrejene posode.	i
8.	) Laterne in ostale svetiljke smejo snemati in |	Člen 25.
polniti samo osebe, ki so odrejene za to; polniti; i.) Noben zvaničnik finančne kontrole ne sme
pa jih smejo samo ob odrejenem času in na odrejenem kraju.
Člen 21.
1.	) Večji plovni objekti finančne kontrole se morajo kakor ostale ladje strogo ravnati po mednarodnih predpisih, kako se preprečujejo nezgode, če trči ladja ob ladjo na morju, kakšne svetiljke je treba imeti in kako se uporabljajo predpisani znaki za pozivanje pomoči in peljarjev (pilotov) ob nevarnosti ali kadar je treba.
2.	) Nedostatki, opaženi v tem pogledu pri ostalih ladjah, se morajo takoj prijaviti najbližjemu luškemu uradu. Vendar pa sme odrediti poveljnik ladje finančne kontrole izjemoma in po lastni iz-previdnosti in zaradi službene tajnosti, da plove ladja ponoči brez razsvetljave (da se ugase svetiljke na ladji); tedaj pa je tudi docela odgovoren za vse nezgode, ki bi se utegnile pripetiti, če bi trčila ladja ob drugo ladjo.
Člen 22.
1.	) Za prevažanje oseb in stvari s plovnimi objekti finančne kontrole velja to-le:
a)	Predsednik ministrskega sveta, ministri, državni podtajniki, pomočnik ministra za finance, generalni direktorji posrednjih davkov in carin in njih pomočniki smejo uporabljati za službene vožnje plovne objekte finančne kontrole brez vsake omejitve.
! b) Ostali generalni direktorji ministrstva za finance, upravniki državnih monopolov in njih pomočniki smejo uporabljati plovni objekt finančne kontrole samo, kadar potujejo v smeri in v krajine, kjer je plovnemu objektu odrejena služba.
c) Starejšine finančne kontrole, odposlanci generalne direkcije posrednjih davkov in carin, delegati ministrstva za finance, oblastni finančni direktorji in častniki vojne mornarnice — toda to samo, če nadzirajo delo finančne kontrole — smejo v nujnih primerih uporabljati plovne objekte finančne kontrole, če so dani pogoji predhodne točke.
č) Prevoz bolnih ali premeščenih organov finančne kontrole in njihovih ali državnih stvari s plovnimi objekti finančne kontrole se sme dovoliti samo, če je nujno potreben ali če se ne da izvršiti kako drugače ali če je to v prid državni blagajni.
Dovoljevati prevoz je pristojen oblastni inspektorat finančne kontrole, razen ob bolezni, ko ga sme presoditi in dovoliti tudi sam poveljnik dotičnega plovnega objekta.
2.	) Če je v prid službi, se sme sprejeti na motorne ladje finančne kontrole po en uslužbenec luškega urada, da nadzira izvrševanje predpisov in zakonskih naredb o ribji lovi na morju.
3.	) V izjemnih primerih in v korist državni potrebi se smejo prevažati tudi drugi državni organi na plovnih objektih finančne kontrole, toda samo s predhodno izrečno odobritvijo generalnega direktorja posrednjih davkov.
Člen 23.
1.	) Glede stražniške službe na plovnih objektih finančne kontrole in dolžnosti stražnikov veljajo isti predpisi kakor za vojno mornarnico, samo da odredi poveljnik ladje glede na število uslužbencev, s katerimi razpolaga, kakšne straže naj se postavijo, koliko naj bodo močne in kdaj naj se menjavajo.
2.	) Dokler je ladja usidrana ali privezana ob obalo, ima stražo na poveljniškem mostu ladje ali na obali po en zvaničnik finančne kontrole.
Člen 24.
1.	) Na večjih plovnih objektih finančne kontrole je odrejen za zvaničnike sprednji del palube, zadnji del palube (krme) pa je rezerviran izključno za uradnike.
2.	) Stopati na poveljniški most in bivati na njem je dovoljeno samo v uradnem poslu.
3.	) Osebe, ki na ladji nimajo posla, zlasti pa ženske, ne smejo prihajati na ladjo, če jim tega ne dovoli poveljnik ali njegov namestnik.
oditi z ladje, če mu ne dovoli poveljnik ali organ, na katerega je poveljnik prenesel to pravico.
2.) Uslužbencem, ki opravljajo službo pri strojih, se dovoljuje, odhajati z ladje, po predhodnem pristanku strojnikovem.
Člen 26.
Podpregledniki in pripravniki finančne kontrole, uslužbeni na plovnem objektu finančne kontrole, morajo opravljati vsa dela, ki jih opravljajo mornarji in strojno osebje in ki so ladji potrebna (n. pr. čiščenje, pleskanje ladje itd.).
Člen 27.
1.	) Na večjih plovnih objektih finančne kontrole se opravlja obča služba po dnevnem redu.
2.	) Dnevni red določa naprej poveljnik ladje, pri čemer vpošteva ta-le določila:
a)	Paluba se umiva in ladja in čolni se čistijo vsak dan v prvih jutranjih urah.
b)	Zunanji deli ladje, orožje, topovi in predmeti iz medi ali železa se smejo čistiti tudi med odmorom.
c)	Pouku zvaničnikov se mora posvečevati na teden vsaj pet ur.
3.	) Služba pod a) in b) se vpisuje v dnevnik.
Člen 28.
Vsak plovni objekt finančne kontrole ima svoje ime, ki je označeno na njegovem zunanjem delu (krmi ali bokih) z najmanj 10 cm visokimi črkami.
Člen 29.
1.	) Plovni objekti finančne kontrole imajo razvito zastavo, enako trgovski, in carinski znak.
2.	) Zastava plovnih objektov ima razmerje 1 : P5 ter je sestavljena iz treh vodoravnih polj, ki so enako široka.
Barve so: modra-bela-rdeča. Zastava je razvita na krmi ladje.
3.	) Carinski znak ima obliko trikotnika ter je razdeljen na tri polja modre, bele in rdeče barve.
4.	) Osnovnica* belega polja je enaka polovični višini znaka, osnovnica modrega in rdečega polja pa je enaka četrtinski višini znaka. Širina tega znaka je enaka poldrugi višini. Vrhovi teh polj se družijo v vrhu trikotnika.
5.	) Plovni objekti finančne kontrole imajo razvit carinski znak na jadreniku, če pa nimajo jadre-nika, na kljunu ladje.
6.	) Plovni objekt finančne kontrole ima razvito zastavo in razvit carinski znak:
a)	ob državnih praznikih, ob nedeljah in ostalih praznikih, ne glede na to, ali je usidran ali plove;
b)	ob navadnih dneh, in sicer:
I. V luki:
1.	) dokler je na ladji oseba, omenjena v točki 1.) pod a), b) in c) člena 22. teh navodil, in
2.	) če to odredi luški urad (poglavarstvo).
II. Kadar plove:
1.	) če prevaža osebo, omenjeno v oddelku I. pod 1.) tega člena, ali če se že vidi ladja, na kateri je ta oseba;
2.	) če sreča državno ladjo ali ladjo naše (v rednih razmerah tudi tuje) vojne mornarnice, ako plove ta ladja pod zastavo;
3.	) dokler pregleduje plovne objekte finančne kontrole;
4.	) ob prihodu v luko ali ob odhodu iz nje.
5.	) Parne in motorne ladje finančne kontrole, usidrane v luki, imajo razen zastave na krmi ladje in carinskega znaka razvito še zastavo na kljunu ladje v nastopnih primerih, in sicer:
a)	v primerih, navedenih v točki 6.) pod a) in
b), v primeru odstavka 2.) pod I. tega člena;
b)	kadar morajo biti ob svečanostnih prilikah razvite zastave male ali velike gale.
Zastava, ki je razvita na kljunu ladje, je ista kakor zastava na krmi, samo da je razmerje 1 : 1'25.
6.	) Na ladji, usidrani v luki, mora biti zastava razvita od 8. ure do solnčnega zapada. Toda ob jako močnem vetru ali dežju ali kadar je tega treba zaradi lažjega signaliziranja, se sme zastava sneti vsak čas, in sicer, dokler se ne poleže veter ali ne prestane dež ali dokler ni prestala potreba za signaliziranje.
7.	) Ladja, ki pride v luko pred 8. uro ali odide iz nje po solnčnem zapadu, ima prav tako razvito zastavo, če se domneva, da jo je mogoče razpoznati.
Člen 30.
1.	) Za razvijanje standart veljajo naredbe Njegovega Veličanstva kralja.
2.	) Standarte so razvite na glavnem jadreniku.
Člen 31.
1.	) Prapor ministra za finance ima razmerje 1 : 1 (kvadrat) ter je sestavljen iz treh vodoravnih polj enake širine. Barve: modra-bela-rdeča. Prapor je obrobljen z okvirom, katerega širina meri 33. del tega, kolikor znaša njegova osnovna dolžina. Zgornji in spodnji del okvira je razdeljen na 33 navpičnih polj tako, da so krajna polja modre barve, nad njimi pa se vrste polja belo-rdeče, belo-modro itd.
2.	) Levi in desni okvir imata prav tako po 33 vodoravnih polj, v katerih so barve razvrščene tako kakor pri zgornjem in spodnjem okviru.
3.	) V desnem oglu prapora sta na modrem polju beli črki «M. F.», nad njima pa je državna krona. Velikost te značke (s krono vred) se ravna po velikosti1 polja samega.
Člen 32.
L) Parniki in motorne ladje finančne kontrole se odevajo ob svečanih prilikah v galo.
2.	) Gala je velika in mala.
3.	) Ob mali gali so na krmi, kljunu in vsakem jadreniku (če ni izobešena standarta ali prapor) razvite zastave. Zastave na jadrenikih so iste kakor zastave na krmi.
4.	) Ob veliki gali sc izobesijo razen zastav male gale še predpisane signalne zastave.
5.	) V veliko galo se odevajo le parniki in motorne ladje finančne kontrole, in sicer samo, če so usidrani v luki:
j a) ob državnih praznikih;
1 b) ob uradnem bivanju Njiju Veličanstev kralja in kraljice, tujih regentov ali predsednikov tujih držav v kraju, kjer je ladja usidrana;
c)	kadar pridejo člani našega ali tujega kraljevskega doma uradno v luko ali odidejo iz nje ali se prevažajo v luki.
Če se odene ladja po odstavku b) in c) v galo zaradi tujih regentov, članov njih doma ali predsednikov tujih držav, je razvita na glavnem jadreniku (namesto trgovske zastave) zastava dotične ! države.
6.	) Prav tako je razvita na glavnem jadreniku zastava dotične države, če pridejo tuji regenti, člani njih doma ali predsedniki tujih držav na ladjo. Če pa ladja nima Standarte dotičnega regenta ali zastave dotičnega predsednika, se izobesi trgovska zastava.
7.	) Na morju se odenejo parniki in motorne I ladje finančne kontrole v galo, če prevažajo osebo, I navedeno v točki 5.) pod b) in c) tega člena, ali ! če se že vidi ladja, na kateri je ta oseba.
8.	) V znak žalosti se spušča zastava na pol droga.
Člen 33.
Za počastitev ob prihodu na plovni objekt finančne kontrole veljajo isti predpisi kakor za vojno mornarnico.
člen 34.
1.	) Ladje se pozdravljajo medsebojno s tem, da povesijo zastavo.
2.	) Če sreča plovni objekt finančne kontrole ladjo naše (v rednih razmerah tudi tuje) vojne niornarnice, na kateri je razvita zastava, je pozdravi s tem, da trikrat povesi zastavo.
3.	) Plovni objekt finančne kontrole in ostale j državne ladje pozdravljajo s tem, da povesijo za-I stavo enkrat.
4.	) Če pozdravi plovni objekt finančne kontrole ladja trgovske mornarnice, ji odzdravi s tem, da
I enkrat povesi zastavo do pol droga.
člen 35.
Katere beležnice mora voditi finančna kontrola, j ki opravlja službo na morju, predpiše generalna direkcija posrednjih davkov.
V Beogradu, dne 24. decembra 1924.;
št. 66.001'.	,	..
Minister za finance:
dr. M. M. Stojadinovlč s. r.
Razglasi osrednje vlade.
R br. 1158/25.	430 3—1
Razglas.
Na podstavi členov 82. do 98. zakona o državnem računovodstvu in odobritve gospoda ministra za šume in rudnike z dne 25. febrtiarja 1925., R br. 1158, se bo vršila dne 15. aprila 1 9 25. ob enajstih v pisarni direkcije državnih rudarskih podjetij v Sarajevu prva ofertna licitacija, na kateri se bo oddajala v zakup eksploatacija premogovnika v Majevici.
Pogoji, ob katerih se odda ta zakup, so navođeni v obliki pogodbe ter se lahko vpogledajo pri generalni rudarski direkciji v Beogradu ali pri direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 dinarjev, se morajo vročiti omenjeni direkciji v zapečatenem zavitku z oznako: «Ponudba za zakup premogov nika v Majevici» najkesneje do enajstih na dan licitacije. V ponudbi mora ponudnik navesti, koliko ceno ponuja za vsak kvintal izkopanega premoga, nadalje, da so mu pogoji znani in da pristaja nanje.
Vsak ponudnik mora položiti prod začetkom licitacije, najkesneje do desetih na ta dan pri blagajni omenjene direkcije kavcijo 100.000 dinarjev v gotovini ali v vrednostnih papirjih; tuji državljani pa morajo položiti 200.000 dinarjev.
Minister za šume in rudnike si pridržuje pravico, oddati zakup onemu, čigar ponudbo smatra za najugodnejšo in najzanesljivejšo.
Ponudbe, ki bi obsezale razen predpisanih pogojev nove pogoje, pridržke itd., se ne bodo jemale v poštev.
Vsak ponudnik mora predložiti na licitaciji po-I trdilo, da je plačal davek za tekoče trimesečje.
Ponudnik, ki mu ostane licitacija, plača vse j takse in pristojbine za sklenitev pogodbe.
I Iz pisarne generalne rudarske direkcije ministrstva za šume in rudnike v Beogradu,
dne (5. marca 1925.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Letni izkaz nalezljivih bolezni od dne 1. januarja do dne 31. decembra 1924. za ljubljansko oblast.
	Morbilli						Malaria					Pertussis					Parotitis epidemica				Typhus abdominalis					Paratyphus					Typhusexan-thematicus					Dysenterla						Scarlatina					Dlphterla et croup			
		g			S		i			S		£			'S		£			'2		2			S					B		jC			S					S		JZ			S		§			S
Politični okraj	Ostalih	1 I	Xi 5 š N O	Umrlih	Ostalih v oskr	Ostalin	1 0 1 i	Ozdravelih	Umrlih	Ostalih v oskr	Ostalih	<U jD O O O 03	Ozdravelih	Umrlih	Ostalih v oskrl	Ostalih	Na novo obole	Ozdravelih	Umrlih	1 > I o	Ostaiih	O O o g c /C	Ozdravelih	Umrlih	1 > !	Ostalih	o o o 03 Z	Ozdravelih	Umrlih	1 Ostalih v oskr	Ostalih	o o p o ca Z	Ozdravelih	Umrlih	i Ostalih v oskr	Ostalih	JU JD O O O ca £	Ozdravelih	Umrlih	Ostalih v oskri	Ostalih	JU O o p o ca £	• Ozdravelih	Umrlih'	1 > 1	Ostalih	1 I c.-"?.-:: 15	Ozdravelih	Umrlih	I Ostalih v oskr
Brežice				10		1		17 15			2		17	17									47	40	7|.												1	55	47	9		2	19	18	3				12	3	
Črnomelj													3	3									96	93	3		i	2	3						.			36	31	5			4	4							
Kamnik 								1	i														19	18	1			1	1									59	51	8		5	20	21	3	1		23	19	4	
Kastav			5	5		•		4	4				4	4									2	2																			5	4	1			5	5	,	
Kočevje													23	23				3	3				1	1														1	1		.		3	3				10	10		
Kranj			i?	ie	1			5	4	i			40	39	i									14	1			2	2									16	13	3			34	32	2			15	15		
Krško								4	1				2	2				3	3				31	26	1	4	,	1	1				2		2	.	1	2	3				8	2	5	i		8	5	2	i
Laško								9	9				5	5				49	49				37	31	3 3													4	4		.		42	36	5	i		9	7	2	
Litija	„		37	37									22	14		8		1	1				5	4		1											3	4	, 6	1			34	34			i		1		
Ljubljana (okolica) .											2	21	22	i							i	3	3	1													8	V			2	29	25	4	2		3	3	.	
Ljubljana (mesto) .		55	43		12		.		,		2	49	50		1							19	18	1												1	16	16	1	,	3	59	53	6	3		57	52	1	4
Logatec																,	.						3	3																			7	4	3	.		3	3	,	
Novo mesto ....		1	1	.			4		4								154	154			.	23	23				1	1									5	5				12	11	1	#		6	4	2	
Radovljica					.								8	8									5	5														8	6	2		1	20	18	3			7	7		
Skupaj . . .	.	126	112	1	13	.	44j37| 5			2	4	194 187 2			9	. I2I0!210					1 !306i28l|l8l8					i	7!8l .					2	.	2		6	214	191 [29		•	13 296,263|36l 8					1	161 14314! 5			
V Ljubljani, dne 26. februarja 1925.	Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Baltlč s. r.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
E. br. 46/26.
Razglas o zatiranju škodljivcev in bolezni naših kulturnih rastlin in o zaščiti koristnih živali.
Od leta do leta močneje se pojavljajo na naših kulturnih rastlinah razni škodljivci in razne bolezni.
Ne samo da naši posestniki na svoji zemlji ne uničujejo teh škodljivcev, kakor bi bila sice.r njih dolžnost po veljavnih zakonih, se tudi na drugi strani vse premalo skrbi za varstvo koristnih živali, zlasti manjših ptic, pevk. ki so naravni zatiralci večine teti škodljivcev.
Občinski uradi so dolžni, na podstavi deželnega zakonika z dne 10. decembra 1868., št. 5, in deželnega zakonika z dne 9. januar,ja 1882., št. 10, ukre-
niti vse, česar je treba, da zatira vsak posestnik na svoji zemlji spodaj imenoma navedene škodljivce in bolezni naših kulturnih rastlin, kakor tudi skrbeti za to, da se primerno ščitijo koristne živali^ njih naravni sovražniki.
Za zatiranje škodljivcev in bolezni kulturnih rastlin veljajo nastopna navodila; občinski uradi naj strogo pazijo na to. da se izvajajo dosledno in brez-izjeinno.
Navodila za zatiranje škodljivcev in bolezni knUnrnih rastlin.
V s a k p os e s t n i k ali najemnik in uživalec zemlje je po z a k to n u dolžan:
1.	) j z r v a t i in sežgati na s v iO j i zemlji 6 e s m i n o v o grmičevje (Berberibzenstrauch, Berberis vulgaris) in glogovo grmičevje (kozje češnje ali metuljeve jagode, Kreuzdorn, Weissdorn, Rhamnus eathartica), kar ga je blizu njiv (100 m); na teh dveh rastlinah namreč prezimujejo glivice, ki provzročajo s ne tl ji v ost žita;
2.	) z a t r e t i p o javljajočo se p r e d e -nico (hudičev bič, rekovec, Kleeseide. Cuscuta) na deteljiščih, travnikih, pašnikih, osredkih itd.; s pr«-denico porasli prostori se morajo, da se prodeniea ne razvija, pokositi in prekopati, vse skupaj pa sežgati;
3.	) i z r v a t i v e s o s a t (turek, Distel, Cardus) s koreninami vred, preden začne cvesti ali preden ocvete;
4.	) o: t r e s a t i v s a k o j u t r o sad ji a i n d ni- i ga drevesa hroščev v h r o š č e v i h I e t i h, j jih pobirati ter uničevati;
5.	) pobirati ogrce (ličinka rjavega hrošča, j čiv. kampus. Engerling) z a p 1 u g o m i n m e d i« b- i d e 1 o v a n j e m z e m 1 j e ter ji h uničevati;
6.	) očistiti svoje sadno in d r u g o drevje, grmiče v j e i n žive m e j e, zlasti pozimi, vseh g o s e n i č n i h gnezd in gosenic poleti ter j ih u n i č e v a t i;
7.	) očistiti sadno drevje m a h u, lišajev in stare skorje, v-katerih se skrivajo in prezimujejo razni drevesni škodljivci, ter v s o to zbirati in s e ž i g a t i.
Posestniki sadnih vrt o v in posameznih sadnih dreves so nadalje dolžni, zasledovati in po končevati spodaj navedene škodljivce, ki so:	j
a)	Fuzik ladij (krastavost in pegavost listja in; sadja, Fusiclaud.ium dentriticum ali Fusiclaiidiuni j pyrinum). Najboljše sredstvo za to bolezen jej škropljenje z 2%a»o zmesjo modre galice in apna. kakršna, se uporablja za peronosporo. Drevje, ki j so ga rada prime ta bolezen, naj s(> škropi, pro- I den, začne poganjati listje, ali najkasneje pred j cvetom prvikrat, hitro po cvetu drugikrat in 14 dni pozneje tretjikrat.
b)	Mali zimski p e d i c ali z m r z 1 i k a r j (Frostspanner, Cheimatobia bnimata). Metulj si j mec leta ob večerih in pomoči od meseca oktobra j do meseca decembra. Samica zleze ob očesa do j 250 jajčec, iz katerih izležejo sredi meseca aprila j deseteronoge, rumenkastozelene gosenčice. ki pri- j /.adovajo do meseca junija sadnemu drevju veliko i škodo. Spočetka objedajo popje, pozneje se lot'- j vajo tudi listja. Najboljše in najzanesljivejše sredstvo zoper tega škodljivca je, loviti samice, ki ne znajo letati. V to svrho se jim nastavijo sredi meseca oktobra na deblu limanice, ki morajo ostati lepljive do meseca decembra, I/. debelejšega, tako zvanoga ovojnega papirja se izrežejo 18 do 20 cm široki pasovi, ki se ovijejo okoli debla 1 do I Va m visoko ter dvakrat privežejo z žico ali motvozom. Prostor med obema vezema se namaže 2 do 3 mm na debelo s primernim lepi vom in limanice so narejene. Za lepivo se vzame tako zvani «brumati lim» ki se dobiva v trgovinah, ali pa se skuha iz treh do petih delov lanenega olja, enega dela pokvarjene masti in enega dela kolofonije. Pasovi se vsakih 14 dni pregledajo in, če je treba, iznova namažejo. Zoper gosenice je treba škropiti z enoodstotno do dvoodstotno mešanico tobačnega izvlečka s pridevkom 1 do 2 kg raztopnega mila.
Jabolčni c v e t o d e r (Apfelblütenstecher, An th on om us pomorum). To je hrošček, ki leže spomladi jajčeca v posamezne cvetove, preden se razcvete. Iz jajčec se izležejo ličinke, ki pozno notranjo dele cveta in ga s tem uničijo. Cvet zarjavi in odpade. Najzanesljivejše pokončevalno srodstvo je lov na hroščke. Hnoščke je treba ob ranih uira}| ;n hladnih dneh od srode meseca 1”ttrca vsak dan otresati raz drevje na razpre-, ^ Plahte, jih zbirati v posode ter uničevati. Za
"a hroščke služijo tudi dobro tako zvane ...r Pasti. To so krpe iz jute ali vrečevine, ki 1,1 Ov'j<>mo lokoli debla 1 m nad zemljo in kamor skrijejo obresoni hroščki, ki lezejo nazaj na . ®vo. Te [tasti je treba vsako jutro pregledati m hroščke polovili. Uspeh je še boljši, če se nastavijo nad temi pastmi tudi limanice. Kar nc ostane v pasti, se ujame na limanice.
T) Listne uši (Apbis), ki so najbolj nevarne mlademu drevju, se pokončujejo tako-le: Uši naj
se mečkajo v vršičkih zelenili poganjkov kar z roko, ali pa naj se močno napadeni vršički odrežejo Ln sežgo. Dobro je tudi, napadene vršičke imiočno škropiti z mešanico iz 1 kg tobačnega izvlečka in 1% kg apna na 1001 vode, ali pa jih pomakati v to tekočino. Škropiti je treba, preden ce listje zvije. Jajca listnatih uši se pokončujejo, če se namažejo mladice spomladi, preden poženejo, z mešanico ilovice in apna.
e)	J a b o 1 č n i z a v i j a č (tončič, Apfelwickler, Carpeeapsa pmnonella) provzroča črvivost jabolk. Dokončujemo ga s tem. da zatiramo gosenice, krvim n metulje in nastavljamo pasti. Najbolj priporočilo je «Urania zelenilo» (12 do 15 d kg, y2 kg Živega ali l%kg ugašenega apna na 1001 vode), is katerim škropimo hitro po cvetu in kon cem meseca julija. Metulje lovimo z vadami. V navadne čaše (kupice) se nalije do polovice pivo tpodčepina), ki se mu doda nekaj medu ali sladkorja. Te vade se nastavijo po priliki 10 m na razen koncem meseca marca in začetkom meseca aprila kolikor m goče visoko blizu drevesnih kron. Metulje, ki se nalove, je treba občasno V prazniti lasti se morajo nastavili na osnaženih deblih. Pasti so ali povresia slame ali pasovi iz jute (vrečnviiie) ali iz posebnega valovitega papirja. privezane 1 m nad zemljo sre# meseca junija. Sredi meseca julija in do konca tega meseca je treba pasti pregledovati in zalego uničevati. Glavno pa je. da se zarana odpadlo, črvivo sadje pobere in z zalego vred uniči, da se drevje pridnin im redno snaži mahu in stare skorje in da se ti odpadki sožgo.
f)	K r v .a v a a I i volu a t a u š (Schizoneura Innige ra) provziroča znano otekline na mlajših delih dreves, ki se zaradi njih večkrat postise. Naselbine uši, ki tvorijo belo prevlako. je treba odrgnili z debelo cunjo (vrečevino). namočeno v petroleju, v abnrinu ali v špiritu, ter na ta način uši uničiti. Odrgnjena mesta naj se namažejo s kožo od slanine, kar prepreči, da bi se uši iznova naselile. Oe se je 114 naselila na. korenine, kar se zgodi navadno le plitvo pod zemlje, je treba mlada drevesa do korenin odkopati, uši odrgniti in korenine pol redi s tobačnim prahom ali pra. bom živega apna.
g)	M o n i I i j a (črna in rjava uniloba sadja) napada različna plemena sadnega drevja ter tvori posušene in zguba učene' črne in rjave plodove, ki vise preko zime na drevju. Provzroča gnilqbo plodov, pa tudi se zaradi nje suše listi in vrhovi mladik. Suhe plodove in vrhove mladik je treba pridno zbirati in sežiga ti. Prav tako se mora preprečiti
h)	r o ž i č e n j e č e Špel j (Escoascus pruni) s tein, da pobiramo in sežigamo rožiče in pomlajamo krono.
b)	Löfflerjovi mišji tifobacili, ki se dobivajo pri državnem kmetijeko-kemijskem zavodu v Mariboru. Kulture se razmnože v kravjem mleku, s katerim se okužijo koščki kruha, ki se potem polagajo v mišje luknje.
Strihninovec ji* nevaren strup, tifobacili pa so za človeka in večje živali neškodljivi. Prav tako nevarni kakor strihninovec so tudi
c)	vsi fosforjevi preparati, ki se uporabljajo po nekaterih državah za pokončavanje tega škodljivca.
d)	Poleg navedenih sredstev lotoetajo dobro uspehe pri zatiranju poljskih miši tudi «Hora-aparati», v katerih se proizvaja s sežiganjem posebnih palron dim. ki -e. spušča v sveže mišje luknje in miši zaduši.
Da si* potroši manj pokončevalnih sredstev, je treba oranice aii travnike en dan ali dva dni, preden ; se začne pokončavanje. povaljati ter pokončevalna j sredstvi po'-igaii samu v sveže nastale mišje luknje. D o I z n o s t občinskih urad o v j e, na posestvih / a n i k a r n i h lastnikov izvesti j n n i č e v a nje vseh imenovanih š k o d 1 j i v-c e v. č e o g r a ž a j o k a t a s t r o f a 1 n o eno ali drugo naših kulturnih rastlin, ob stroških lastnikovi h.
Najboljši sotrudnik človeku pri zatiranju raznih škodljivcev in bolezni so nekatere živali, zlasti drobne ptice pevke, netopirji, krti. ježi. podlasice; med golaznijo: belouške 'kače, slepiči (Blindschleichen), kuščarji, žabe. krastače itd.; med žuželkami: najezd-niki (Schlupfwespen. Ichneumonidae), muhe goseni-čarke (Raupenfliegen. Tachinae), s exl m ero pi k čas ta polonica Marienkäfer, Cocinella septempunctata), murni (Urühoi. G ril us campestris), kačji pastirji (Libellen). lenč.'i'ice i F! rt fliegen. Chrysopa perla), muhe I trepelalko i Schwebfliegen. Syrphus): med hrošči: j brzei (LaiiU ii fer. Carabidae), stonoge (Tausendfüss-! fer) in pajki (Spinnen).
V prid vsakemu posestniku kakor tudi splošiioeti je, da vsak In te rivali kolikor mogoče ščiti, ne pa da hi jih zatiral in uničeval. Vsa kdo. zlasti pa p o d e ž e 1 s k o h č i t e! j s t v o, se pozivlje in prosi, naj o tem otroke primerno p o -u č i t er ji h u č i s p o z n a v a t i koristne ž i -v a I i. zlasti ž u ž e 1 k e, razne škodljivce i n bole z ni kulturnih rastlin, ki so še prebivalstvu man,* znane.
O,h e in s k i u r a d i p a so dolžni, skrbeti z a to d a z lasti m I a din a ne uničuje g n e z d, j a j c i n m I a d i č e v nad vsekorist-n i h m a rt j š i h p t i c p e v k in da ne uničuje k a č beloušk, slepičev, kuščar j e v, ž a b, k rast a č i n i m e n o vanih ž u ž e 1 k.
Občine so poklicane in dolžne, postavljati v letni proračun primerne vsote za nagrado javnih delavcev in drugih oseb, ki so si pridobile ali za zatiranje škodljivcev ali pa zn zaščito koristnih živali posebnih
8.) V s e vinsko trsje se m o ra os n a žiti stare s k orje in sl a rih č e p o v; n a d a 1 j e s e m ora j o z birati st a r e v e zi in ves les v vinogradih, ki odpade pri rezi. ter vse skupaj s c ž g a t i. To so skrivališča in prezimovališča raznih vinogradskih škodljivcev.
!).) Posestniki vinogradov se razen lega opozarjajo, da so dol ž n i. p r s v u c a s u o zatirali [i e r o n o s p o r o, o i d i j i n g r o z d n e g a s u -k a č. a n a s v o j i h t r t a h z galično-apneno zmesjo, oziroma z žveplovim prahom. Ob zatiranju peronospore morajo zlasti paziti na red n o š k r o p -ljenje gr o z d n i h nas t a v k o v iti grozdja, da preprečijo napad grozdja, ki ima za trgatev vedno katastrofalne posledice.
Veliko škodo prizadeva vinogradom tudi grozdni sukač (Totrix ambiguella). Ta je bolje znan pod imenom seneni črv (prvi zarod grozdnega sukača), ki zaprede grozdne cvetove ter jih uničuje, ali pod imenom kiseljak (drugi zarod), ki navrta jagode ter provzroča njih gnilobo. Zaptedetto grozdičje je treba preiskati in črvičke z iglami izvabiti ter uničiti, ali pa jih zmečkati s. prsti. Napadene jagode se morajo zbirati ter polivati z vročo vodo. Ali pa naj^ se grozdni nastavki škrope, preden se razcvete, s pršilnikom «Carinila libellav ki se pritrdi namesto navadnega pršilnika na škropilnico za peronosporo z raztopino 3 kg mazljivega mila in It^kg mrčestrega praška na 1001 vode.
10.) V z a d n j ih dveh letih se pojav-I j a j o 'poljske miši v tolikem števil u, d a o g r a ž a j o v is e p oljske s a d e ž e, p red vsem p a j e s e rt s k e s e t v e. Tudi zasledovanju tega nevarnega škodljivca, ki se izredno naglo plodi, morajo posvečati občine popolno pozornost, da se ne primeri ponekod katastrofa.. Sredstva za to so: a) Strihnin o vec (ophau oves, zastrupljen s strihninom). ki se polaga v mišje luknje.
zaslug.
V	Mariboru, meseca februarja 1925.
Veliki župan mariborske oblatsti:
dr. Pirkmaier s. r.
E. br. 323/4.
Ra/glas.
Po pravilniku o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva, odnosno o pospeševanju sadjarstva, so bodo vršili v času od dne 26. marca do dne
4.	aprila 1925. v državnih trtnih nasadih
1.	) v Pekrah, pošta Limbuš pri Mariboru (za vinarstvo in sadjarstvo),
2.	) v Šmarju pri Jelšah (za vinarstvo),
odnosno v državnih drevesnicah
3.	) v Konjicah (za sadjarstvo),
4.	) v Ptuju (za sadjarstvo)
spomladanski poučni tečaji za kmetiške in viničarski* sinovo in druge interesente, da se izurijo v rezi vinske trte in sadnega drevja, v cepljenju trt in dreves, siljenju cepljenk, napravi trtnic in drevesnic, zasajanju vinogradov in sadnih vrtov, pokon-čevanju trtnih in drevesnih škodljivcev itd.
Vsak mladeniški udeleženec dobi prosto stanovanje in dnevno 10 Din kot prispevek za hrano. Razen tega se razdeli med naj pridne jše na koncu tečaja več nagrad, in sicer cepilno orodje, trtne m drevesne škarje itd.
Udeležbo je prijaviti čimprej (pristop je omejeni.
najkesneje pa do dne
2 4. marca 1 92 5.
ustno ali z dopisnico dotičnomu nasadu ali pristojnemu sresffemu ekonomu ali pa vinarskemu in sadjarskemu nadzorništvu v Mariboru.
V	Maribor u, dne 11. marca 1925.
Veliki župan mariborske oblasti, dr. Pirkmaier s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Razglas o razporedu predsednikov oddelkov državnega sveta.*
Zaradi smrti predsednika III. oddelka državnega sveta, pok. Miloša Paunoviča, se je izvršil na podstavi člena 10. uredbe o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih nov razpored predsednikov oddelkov na ta-le način:
Za predsednika III. oddelka državnega sveta namesto pok. Miloša Paunoviča je odrejen predsednik IV. oddelka Pera P e)t r o v i č; na mesto predsednika IV. oddelka Pere Petroviča je odrejen predsednik V. oddelka Velislav B u 1 o v i č; na mesto predsednika V. oddelka Velislava Buloviča je odrejen predsednik VI. oddelka Milisav R a i č o v i č; na mesto predsednika VI. oddelka Milisava Raičo-viča jo odrejen za predsednika oddelka po činu najstarejši član državnega sveta dr. Aleksa Stani š i 6.
Z odhodom drja. Alekse Stanišiča, prvega člana
I.	oddelka državnega sveta, za predsednika VI. oddelka je ostal razen predsednika državnega sveta, drja. Mihaela Polićevića, v I. oddelku samo član državnega sveta Ivan Škarja, tako da I. oddelku ni mogoče funkcionirati; njegovi predmeti so se porazdelili na ostale oddelke državnega sveta tako-le: II. oddelku so dodeljeni predmeti ministrstva za agrarno reformo, III. oddelku predmeti ministrstva za trgovino in industrijo, IV. oddelku predmeti ministrstev za narodno zdravje, za prosveto, za poljedelstvo in vode, V. oddelku predmeti ministrstva za vere in VI. oddelku predmeti ministrstev za socialno politiko in za izenačitev zakonov.
Iz pisarne državnega sveta v Beogradu,
dne 3. marca 1925.; št. 5661.
Preds. 1527/12/24—2.	3—1
Razpis.
Odda se mesto sodnega slugo pri okrajnem sodišču v Radečah; prav tako se oddado vsa druga mesta sodnih slug, ki bi se izpraznila zaradi razpisa ali tekom razpisa.
Prosilci naj vlože pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, po službeni poti najkesneje do dne
2 0. aprila 1 925. pri podpisanem predsedništvu.
Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo označiti po členu 12. uradniškega zakona v prošnji: ime in priimek, kraj, dan, mesec in leto rojstva; državljanstvo; dosedanji poklic; šolsko izobrazba, ki jo imajo; jezike, ki jih govore in pišejo; zakonsko stanje; število otrok in njih rojstna leta ter priložiti prošnji: izpričevalo o rojstnem dnevu; o zakoniti zakonski zvezi; o letih otrok; šolska izpričevala; potrdilo pristojnega oblastva o državljanstvu, dosedanjem poklicu in vedenju; zdravniško izpričevalo o zdravju; potrdilo pristojnega obladva o ureditvi vojaške obveznosti in, če je prosilec nedoleten, roditeljsko ali varuško dovolilo.
Vojni invalidi se opozarjajo na naredbo celokupne narodne vlade z dne 20. novembra 1918., Uradni list z dne 23. novembra 1918., št. 115/12. vojni dobrovoljci pa na zakon o dobrovoljcih z dne 30. decembra 1921., Uradni list z dno 7. aprila 1922., št. 90/34.
Ker se oddado tudi mesta, ki se morda izpraznijo po objavi natečaja ali po premestitvi, naj invalidi in dobrovoljci v svojih prošnjah izrečno navedejo vsa mesta, za katera prosijo, ako bi se izpraznila.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu, dne 11. marca 1925.
Gg la 183/25—1.	390
Oklic.
Janez Koderman, posestnik v Nadgorici št. 29, je vložil zoper Ignacija Paternostra, posestnika in mesarja v Št. Jakobu ob Savi št. 5, tožbo zaradi
6500 Din.
Prvi narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 6. m a r c a 1 9 2 5.
ob [>ol devetih pri tom sodišču v sobi št. 124.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata iSke venaca» z dne 7. marca 1925., št. 51.
Ker je (sedanje bivališče Ignacija Paternostra neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Josip Jerič, odvetnik v Ljubljani.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek I. a,
dme 21. februarja 1925.
Cg la 157/25—2.	442
Oklic.
Josip Plantarič, dekan v Trebnjem, je vložil zoper Vendelina iStare.ta, trgovca v Ljubljani, odnosno njegovo zapuščino, tožbo zaradi 9750 Din.
Ker se k toženi zapuščini niso oddale dedne priglasitve, se ji postavlja za kuratorja dr. Emil Stare, odvetnik v Ljubljani, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in na njene stroške, dokler se no oddado dedne priglasitve.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek I. a,
dne 6. marca 1925.
Cg la 100/25—1.	399
Oklic.
Avgust Val.ner, železničar v Mariboru, Meljska cesta št. 57j je vložil zoper Pavlo Valnerjevo, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi ločitve zakona.
Naroki za spravne poizkuse so se določili na dni 18. marca, 1. in 8. aprila 1 92 5., vselej ob četrt na devet, pri tem sodišču v sobi št. 27.
Ker jo bivališče Pavle Valnerjevo neznano, se ji postavlja za skrbnika dr. Juro Jan, odvetnik v Mariboru.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek I. a,
du© 1. marca 1925.
C 141/25—1.	418
Oklic.
Marko Banko, posestnik in usnjar v Rečici ob Savinji, je vložil po Franu Košenini, notarju v Gornjem gradu, zoper Alojzija B r š n j a k a (Beršnjak), bivšega čevljarskega mojstra v Rečici ob Savinji, tožbo zaradi 2493 Din 75 p s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 31. marca 1 925. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 2.
Ker je bivališče Alojzija Bršnjaka neznano, se mu postavi,ja za skrbnika Vekoslav Juršič, pisarniški ofi-cial v Gornjem gradu.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, oddelek L,
dne 5. marca 1925.
C I 37/25—1.	419
Oklic.
Janez Vršnik, p. d. Obojnik, posestnik v Raduhi, je vložil po Franu Košenini, notarju v Gornjem gradu, zoper Nežo Suhadovnikovo (Suhadou-nig), ad,nosno njene dediče, neznanega, bivališča, tožbo zaradi zemljiškoknjižnega izbrisa.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 31. marca 1 925. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 2.
Ker je bivališče Neže Suhadovnikiove neznano, se ji postavlja za skrbnika Vekoslav Juršič, pisarniški oficial v Gornjem gradu.	•
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, oddelek I.,
dm© 4. marca 1925.
C 28/25—1.	437
Oklic.
Obrtna hranilnica in posojilnica v Šoštanju, r. z. z o z., je vložila zoper drja. Henrika Wasikie-w i c z a, posestnika v Belih vodah, tožbo zaradi 4229 Din 14 p s pripadki.
Ustna sporna razprava se je določila na dan 21. marca 1 925. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 9.
Ker je bivališče drja. Henrika Wasikiewicza neznano, se mu postavlja za skrbnika tusodni kanclist Josip Drevenšek.
Okrajno sodišče v Šoštanju, oddelek I.,
dnu 7 marca 1925.
T 12/25—2.	381
Amortizacija menic.
Na prošnjo Petra Š a r m a n a, lesnega trgovca pri Sv. Ožbaldu ob Dravi, se uvaja postopanje za
amortizacijo spodaj imenovane, baje izgubljene menice in njen imetnik se pozivlje, naj jo v 4 5 d n e h od dne dospelosti, t. j. dne 4. julija 1925., predloži temu sodišču, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je menica amortizirana in da nima moči.
Menica je bila izdana dne 20. februarja 1925. z dospelostjo dne 20. maja 1925. na 25.Ö0Ö Din; iz-plačna je pri Narodni banki, podružnici v Varaždinu, podpisala pa jo je firma: Uylaky-Hirschler i sin v Dolnji-Dubravi.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L,
dne 25. februarja- 1925.
Ne I 223/25—4.	435
Amortizacija.
Na prošnjo, ki jo je vložila Jožefa C v e r l e v Loki pri Zidanem mostu, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prositcljica baje izgubila: Vložna knjižica št. 542 Narodno hranilnice in posojilnice v Radečah z vlogo z dne 23. januarja 1924. v znesku 8461 Din 50 p.
Imetnik te hranilne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da knjižica nima več moči.
Okrajno sodišče v Laškem, oddelek I.,
dne 6. marca 1925.
Nc I 231/24—5.	i72
Amortizacija.
Na predlog Jožefa Grma, zasebnika r Marči-dolu št. 16, se uvaja postopanje za amortizacijo izgubljene vložne knjižice št. 1412 Češke industrijalne banke, podružnice v Ljubljani, z vlogo 2000 Din, glasečo ise na ime: Jože Grm.
Imetnik te vložne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v š o s t i h mesecih od danes, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je ta vložna knjižica nična.
Okrajno sodišče v Trebnjem, oddelek I.,
dne 20. februarja- 1924.
E 704/24—7.	430
Dražbeni oklic.
Dne 2 3. marca 1925. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga za občino Nevlje, vi. št. 82, 146. 295, 307 in 329.
Cenilna vrednost: 102.847 Din 25 p; najmanjši ponudek: 68.565 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščalo dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamnika,
dne 3. marca 1925.
E 436/24—9.	422
Dražbeni oklic.
Dne 2 3. marca 1 925. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga 1.) Bovec, vi. št. 1, 2.) Sv. Miklavž, vi. št. 123.
Cenilna vrednost: ad t.) 80.217 Din, ad 2.) 15.449 Din; vrednost pritekline: 42.266 Din; najmanjši ponudek: 91.956 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki jo ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit ma uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ormožu, oddelek IL,
dno 18. februarja 1925.
P 4/25—1.	873
Razglasitev preklica.
S sklepom podpisanega okrajnega sodišča b dne
8.	januarja 1925., L 3/24—6, je bil Franc Sa moto rča n, posestnik na Stari Vrhniki št. 3, zaradi pijančevanja omejeno preklican.
Za pomočnico mu je postavljena Frančiška Samo-torčan, posestnikova žena na Stari Vrhniki št 3.
Okrajno sodišče na Vrhniki, oddelek L,
dne 4. februarja 1925.
St. 12.168/1—25.	371 3—3
Razpis oddaje gradbenih del.
Po tej poti razpisujemo javno pismeno licitacijsko razprava za zgradbo poslopja za signalno delavnico v Ljubljani, gorenjski kolodvor.
Ta razprava se bo vršila dno
4.	aprila 1 925.
ob 10. uri pri podpisani direkciji v sobi načelnika gradbenega oddelka v I. nadstropju «Ljubljanskega divora».
Pravilno kolkovane ponudbe z računsko čitnim in brezpogrečnim proračunom se morajo brezpogojno do imenovanega dne predati ali pravočasno po pošti poslati direkciji državnih železnic v Ljubljani v zapečatenem ovoju z naslovom: «Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani» in z označbo: «Ponudba za zgradbo signalne delavnice v Ljubljani».
Ponudbi mora biti priloženo potrdilo glavne blagajne direkcije državnih železnic v Ljubljani, da je ponudnik položil varščino 40.000 Din v gotovini ali v državnih in državno garantiranih vrednostni}] papirjih. Ta varščina se po ofertni licitaciji vrne onim ponudnikom, katerih ponudbe komisija ni vpošte-vala; ponudniki ne smejo zahtevati nikakih obresti za vloženo varščino.
Varščina ponudnika, ki se mu poveri zgradba, se dopolni na 5 % končnega proračuna zneska za novo Kgradbo in ostane kot kavcija v glavni blagajni direkcije državnih železnic v Ljubljani, dokler se ne izvrši brezhibna superkolavdacija zgradbe po poteku Predpisanega jamstvenega roka.
Direkcija državnih železnic si pridržuje pravico, iamed prispelih ponudb usvojiti eno, ali pa v ne-povoljnem primeru tudi ne sprejeti nobene ponudbe, >n sicer ne glede na višino ponujene vsote.
Zgradba mora biti dovršena najkesneje v šestih mesecih po odobritvi ponudbe.
Pripomočki za ponudbe, in. sicer: obrazec ponudbe, načrti in stroškovnik (popis posameznih del), se bodo dobivali izza dne 2. marca pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani, odseku 1/5 za visoke stavbe, v III. nadstropju «Ljubljanskega dvora» za 150 Din. V tem uradu bodo v-i pripomočki strankam na razpolago. Zamujene ali nepravilno opremljene ponudbe se ne bodo vpoštevale.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani,
ilne 24. februarja 1925.
Direktor: dr. Borko s. r.
3t. 1481.	'	388 3—3
Razglas o ponovni ofertni licitaciji za Prevzem adaptacijskih del v poslopju glavne pošte v Ljubljani.
Po nalogu ministrstva za gradbe št. 2858 z dne februarja 1925. razpisuje gradbena direkcija v -'jnbljani na podstavi členov 86. do 98. zakona o mžavnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in nje-£0vih izprememb, odnosno dopolnitev, natisnjenih v •Službenih Novinah» z dne 16. februarja 1922., in Pravilnika, natisnjenega v «Službenih Novinah» z 4ne 25. novembra 1921., ponovno ofertno licitacijo za Prevzem adaptacijskih del v poslopju glavne pošte namestitev avtomatične teleforeske centrale v Ljubljani
Licitacija je pismena ter so bo vršila <1 n e 2 0. marca 1925. ob 10. uri St. 2 odseka IV. gradbene direkcije v Ljub-
•Jani.
t "av 86 dobivajo med uradnimi urami po-tl'>n* Podatki, pojasnila in ofertni pripomočki. Ponudbe se glase lahko na vise ali pa na posa-«kupine del.
oblik. v«ako< skupino del pa je treba oferirati v ^ui;;n Popusta v odstotkih na enotne cene dotične stvn ne Ura4nena proračuna, odobrenega po ministr-I ^ ^radbe, ki znaša: in Želen"1 ,*<v^a^ka, zidarska, betonska
2) ”, tonska dela............. 148.174	Din,
3.) za -arska <lela............ 25.952	»
4 ) n'lzar«ka in parketarska	dela	8.180	»
litneoi h , a,ganje asfaltnega in kisilo-
t,aka ......................... 42.440	»
■> za pečarska dela........... 24.500	»
/"a Puškarska in	slikarska	dela	16.810	»
skupaj .	. 266,056 Din.
lonudbe same, opremljene s kolkom za 100 Din, i oge pa g kolkom za 5 Din za polo, morajo izročiti Hudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije v
zapečatenem zavitku in z zunanjo oznaJco: «Ponudba za prevzem adaptacijskih del v poslopju glavne pošto v Ljubljani ponudnika N. N.», in sicer neposredno v roke predsedniku dražbene komisije med 9. in 10. uro; poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe se ne bodo vpoštevale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na stavbne pogoje, ter- mora položiti kot kavcijo 10 % (inozemci 20 %) ponujene vsote.
Kavcija se mora položiti pri blagajni delegacije ministrstva financ v Ljubljani najkesneje do dne 19. marca 1925. ob dvanajstih, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu člena 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v zmislu člena 24. pravilnika za izvrševanje odredb >z oddelka «B». O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico, ki jo mora ob vročitvi ponudbe pokazati predsedniku dražbene komisije.
Obenem z blagajnično (»oloižnico o položenem vadiju je treba predložiti predsedniku komisije potrdilo davčnega urada, opremljeno s kolkom za 20 Din, da so plačani vsi davki, in potrdilo ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati ofertnih licitacij.
Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati dela ne glede na višino ponujene vsote.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 dni po
dražbi.	, .
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 2. marca 1925.
Št. 1482.	394 3—3
Razglas o ofertni licitaciji za prevzem adaptacijskih del v poštnih poslopjih v M triboru.
Po odloku ministrstva za gradbe št. 2293 z dne 28. februarja 1925. razpisuje gradbena direkcija v Ljubljani na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, natisnjenih v «Službenih Novinah» z dne 16. februarja 1922., in pravilnika, natisnjenega v «Službenih Novinah» z dne 25. novembra 1921., ofertno licitacijo za prevzem adaptacijskih del v poslopju glavne pošte in v hiši poštne uprave na Aleksandrovi cesti v Mariboru za namestitev avtomatične telefonske centrale.
Licitacija je pismena ter se bo vršila d n e 20. marca 1 925. ob 10. uri v uradnih prostorih okrožne gradbene sekcije v Mariboru v županijski palači.
Prav tam se dobivajo med uradnimi urami potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki.
Ponudbe se glase lahko za obe poslopji ali samo za eno poslopje, pri obeh pa ali na vse ali pa na posamezne skupine del.
Za vsako skupino jo treba oferirati v obliki popusta v odstotkih na enotne cene dotične skupino uradnegk proračuna, odobrenega po ministrstvu za gradbe, ki znaša:
I. Pri poslopju glavne pošte:
1.) za zidarska in težaška dela .	Din	76.547*58
2.) za tesarska dela			6.677*11
3.) za mizarska dela		»	22.441*37
4.) za dobavo in polaganje linoleja		18.792*80
5.) za kljueaničarska dela . . .		3.100—
6.) za steklarska dela . . . .		1.232—
7.) za slikarska dela		»	10.014-77
8.) za pleskarska dela . .	. .		27.336-60
9.) za pečarska dela		»	6.400—
10.) za napeljavo električne luči .	»	30.900—
11.) za pnevmatično napravo .	.		31.436—
skupaj .	.	Din 234.878-23	
Pri poštnem poslopju na Aleksa n-		
drovi cesti:		
1.) za zidarska in težaška dela .	Din	31.453-46
2.) za tesarska dela			8.293-88
3.) za krovska dela			259-44
4.) za kleparska dela .	•	•	.		316-20
5.) za mizarska dela		»	10.100—
6.) za ključaničarska dela .	.	.	>	’ 1.200—
7.) za steklarska dela . .	.	.	»	1.960-80
8.) za pleskarska dela .	.	.	.	»	1.621*61
9.) za pečarska dela			900—
10.) za napeljavo električne luči .		5.340—
11.) za instalacijo vodovoda .	.	»	2.107-60
skupaj .	.	Din	63.552-99
Za obe poslopji pa skupaj .	.	Din 298.431*22	
Ponudbo same, opremljene s kolkom za 100 Din. priloge pa s kolkom za 5 Din za polo, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije v zapečatenem zavitku in z zunanjo oznako: «Ponudba za prevzem a da p taci j škili del v poštnih poslopjih v Mariboru ponudnika N. N.», in sicer neposredno v roke predsedniku dražbene komisije med 9. in 10. uro; poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe se ne bodo vpoštevale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na stavbne pogoje, ter mora položiti kavcijo 10 % (inozemci 20 %) ponujene vsote.
Kavcija se mora položiti pri blagajni delegacije ministrstva financ v Ljubljani ali pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru najkesneje do dne 19. marca 1925. ob dvanajstih, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu člena 88. za kona o državnom računovodstvu in registriranih v zmislu člena 24. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka «B». O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico, ki jo mora ob vročitvi po nudbe pokazati predsedniku dražbene komisije.
Obenem z blagajnično položnico o vloženem vadiju je treba predložiti predsedniku komisije potrdilo davčnega urada, opremljeno s kolkom za 20 Din, da so plačani vsi davki, in potrdilo ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati ofertnih licitacij.
Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, od dati dela ne glede na višino ponujene vsote.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 dni po
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 2. marca 1925.
Št. 1921/4.
Razglas.
Seznamek najdenih stvari, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 16. do dne 28. februarja 1925.:
1 denarnica z 61 Din 50 p; 1 «Raglan»-suknja z moinogramom «I. R.» in 1 temnorjav klobuk; 1 zlat prstan z 1 briljantom; 1 denarnica, v njej razna pisma na ime: Blatnik Ivanka in 50 do 100 Din; 1 ženski svilnat dežnik; 1 srebrna ženska ura in denarnica s 150 Din in 2 ključkoma; 1 ročna torbica, v njej 2815 Din, 1 blagajniški ključ in 1 amerikanisko pismo; 1 jugoslovanski potni list, izdan po redar-stvenem ravnateljstvu v Zagrebu na ime: Blaževič Franjo; 1 denarnica, v njej okoli 100 Din in več listin na ime: Škerbinc Alojzij; 1 denarnica z 80 Din; en zlat zapestni gumb z vdelano ploščico iz biserne ma tiče; 1 ročna torbica za spise; 1 zlata damska zapestna ura; 1 zlat uhan z velikim rožnatim biserom: 1 poselska knjižica na ime: Sotler Cecilija.
Seznamek izgubljenih stvari, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 16. do dne 28. februarja 1925.:
1 damski suknen pas; 12 kg 75 dkg cevi iz medi; 1 srednja vsota denarja; 1 i>es dobermanske pasme; 1 zlat uhan z velikim belim biserom; 1 ščipalnik; en zlat ženski prstan z briljantom; 1 srebrna damska ura; 1 črna lakasta ženska ročna torbica z manjšo vsoto denarja; 1 par deških telovadnih čevljev; en črn obnošen moški klobuk; 2 kitara dežnika; 1 škatla pisemskega papirja; 1 par zapeetnikov; 1 ščipalnik s pomišljanim okvirom; 1 cigaretni ustnik; 1 žepni nož.
V železniških vozovih se se našli ti-le predmeti: 1 zapestnica z uro, 1 damski klobuk, 1 toplotna steklenica, 1 orožniška čepica, 1 del droga za zastavo, 1 denarnica, 1 čopiča in 1 dežni plašč.
Policijska direkcija v Ljubljani,
dne 4. marca 1925.
Št. 157/25.	452
Razpis.
Na podstavi odloka gospoda inšpektorja mini strstva za narodno zdravje v Ljubljani št. 2246 z dne 7. marca 1925. se oddado pri državnem zdravi ligču v Rogaški Slatini v najem dva trgovska *!okaI.-t za prodajo različnega blaga, izvzemši manufakturo in galanterijo, in en lokal za delikatesno trgovino.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože do vštetega dne 2 0. marca 1 92 5. pri podpisanem ravnateljstvu, kjer so na razpolago podrobnejši oddajni pogoji.
Ravnateljstvo državnega zdravilišča v Rogaški Slatini, dne 11. marca 1925.
Ravnatelj: dr. Šter «> r.
Št. 22.	450
Razpis.
Krajni šolski svet v Zvirčah razpisuje javno zmanjševal n o dražbo za oddajo gradnje novega šolskega poslopja v Zvirčah.
Gradbeni stroški so proračunjeni s 400.000 Din. Podatki, pojasnila, načrti, obči in posebni pogoji kakor tudi popis poslopja so na razpolago pri podpisanem krajnem šolskem svetu.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, naj se vlože najpozneje do dne 25. marca 1925. ob 10. uri predsedniku krajnega šolskega sveta, in sicer v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: «Ponudba podjetnika N. N. za gradnjo novega šolskega poslopja v Zvirčah».
Licitacija se bo vršila dne 28. marca )192 5. ob 10. uri pri krajnem šolskem svetu v Zvirčah.
Vsak ponudnik mora v ponudbi*izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na načrte, obče in posebno stavbne pogoje in na popis poslopja, ter mora položiti kot kavcijo 10 % ponujene vsote.
Kavcija se lahko položi v gotovini, hranilnih knjižicah pupilarno varnih hranilnic, odnosno vrednostnih papirjih ali v garancijskih bančnih pismih.
Obenem s ponudbo se mora predložiti dokaz o usposobljenosti za izvrševanje visokih gradenj.
Krajni šolski svet si pridržuje pravico, oddati gradbena dela ne glede na višino ponudbe.
Krajni šolski svet v Zvirčah, dne 2. februarja 1925.
457 3-1	Natečaj.
Odbor za gradnjo šole 7Ä higieno v Zagrebu razpisuje natečaj za izdelavo idejnih skic za zgradbo te šole. Zgradba se postavi na Zelenem bregu v Zagrebu, blizu nove zgradbe epidemiološkega zavoda.
Natečaja se smejo udeležiti vsi strokovnjaki, ki so državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Razsodišče sestavljajo: inž. M. Forič, direktor gradbene direkcije v Zagrebu; prof. arh. C. M. I veko v i č, profesor na visoki tehnični šoli v Zagrebu; prof. dr. E. Praš e k, profesor za higieno na medicinski fakulteti v Zagrebu; prof. dr. A. Štampar, načelnik ministrstva za narodno zdravje v Beogradu; arh. M. Vidakovič, pooblaščeni civilni arhitekt v Zagrebu.
Za najboljši načrt so določene tri nagrade: I. 20.000 Din, IT. 15.000 Din in TIT. 10.000 Din. — Razen tega se odkupijo štiri projekti po 3000 Din.
Natečajna dela se morajo izročiti najkesneje do dne	2 2. aprila 1 925.
opoldne v epidemiološkem zavodu v Zagrebu, Mlinarska cesta št. 14, IT. nadstropje. Tam se dobivajo tudi vsi podrobnejši pogoji in program natečaja. Vse potrebne podloge za osnutek se dobivajo za 100 Din.
Odbor za gradnjo šole za higieno v Zagrebu.
Tajnik: dr. Borčič s. r.
—------- - -
Razne objave.
Opr. št. 1—27.084/24—13.	454
Razpis.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje za svoje uradno poslopje v Ljubljani ob Miklošičevi cesti pogodbeno službo za kurjača.
Prosilci morajo biti izučeni strojni ključaničarji z najmanj šestletno pomočniško prakso ali pa monterji pri firmi za centralno kurjavo in vodovod ter morajo izpolnjevati te-le pogoje: -
1.	) Imeti morajo naše državljanstvo ter ne smejo biti stari manj nego 18 let in ne več nego 40 lei.
2.	) Za kurjaško službo morajo biti duševno in telesno popolnoma sposobni; zlasti pa ne smejo imeti telesnih hib, ki bi jih ovirale pri izvrševanju njih poklica.
3.	) Biti ne smejo pod kuratelo in tudi ne smejo biti v preiskavi ali pa pravnomočno obsojeni zaradi hudodelstev iz koristoljubja.
Prednost imajo ob sicer enakih pogojih izprašani kurjači ali strojniki, ki so oženjeni in ki bi poleg svojega dela še opravljali hišniške posle.
Prošnje, ki jim je priložiti vse osebne listine iu izkaze o dosedanjem službovanju in ki morajo navajati točne prosilčeve zahteve, naj se vlože do dne 31. marca 192 5.
v pisarni podpisanega urada v Ljubljani, Turjaški trg št. 4.
Prošnje, ki bi došle pozneje, se nikakor ne bodo jemale v poštev.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani,
dne 10. marca 1925.
Predsednik:	Ravnatelj:
dr. Golia s. r.	Kocmur s. r.
455	Narodna banka
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev
bo izplačevala po sklepu V. rednega zbora delničarjev Narodne banke dividendo za minulo. 1924. leto, in sicer na stare delnice in na nove, ki so bile popolnoma vplačane do dne 1. januarja 1924.,
Din 40 0-— (štiri f^t o) z a v s a k o delnico, a na delnice, ki niso bile v zgoraj navedenem roku popolnoma vplačane, sorazmeren del, in sicer po tem, kdaj in koliko vplačil je položenih.
Dividendo bodo izplačevale vse bančne blagajne pri centrali in podružnicah počenši z dnem 14. marca 192 5.
Ker je kuponska pola na starih delnicah izčrpana, a se nove še ne bodo izdale, naj se predlože zaradi izplačila dividende same delnice kakor tudi stalna potrdila, ki veljajo kot začasne delnice Narodne banke, izplačilo dividende pa se bo zabeležilo na njih s štampiljko.
V Beogradu, dne 9. marca 1925.; št. 26.102.
Uprava Narodne banke.
425	Stanje Narodne banke
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencem dne 28. februarja 1925.
Aktiva:	Dinarjev
Metalna podloga............... 441 618913 82
Posojila	.............. 1.354.886 358 63
Račun za odkup kronskih nov-
Čanic	........ 1.186 367 9n6-7c
Račun začasno zamene ....	367 964 525 24
Dolg države .................. 2.966,355.034' —
Vrednost državnih domen, založenih za	izdajanje novčanic . 2.138.377.163 —
Saldo raznih računov ....	489.743.607*26
Pasiva:	8945 313 508 71
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano 25 635 400
Rezervni fond ............... 5 844 778 48
Novčanice v tečaju ....	5 759,867.560 —
Državni račun začasne zamene 367.904 525 24 Terjatve države po raznih računih	—
Razne obveznosti.	•	■ öSS^.^.Söl'99
Terjatve države za založene domene .	2.138,377.163 —
Nadavek za kupovanje zlata za
glavnico in fonde ....	64 201 230 —
8.945 313 508 71
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za dinar, švicarski in francoski frank za dinar, dinar v kovanem srebru za dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto.
451 Vabilo na V. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Tovarna za špirit in drože, d. d. v Račjem,
dne 31. marca 1 92 5. ob šestnajstih (ob štirib popoldne) v družbeni pisarni v Račjem.
Dnevni rpd:
1.	) Računsko poročilo upravnega sveta.
2.	) Potočilo nadzorstvenega sveta.
3.	) Odobritev bilance.
4.	) Dopolnilna volitev v upravni svet.
* * *
Gospodje delničarji naj poleže delnice najkesneje do dne 24. marca 1925. pri Kreditnem zavodu v Ljubljani, kjer dvignejo dotične izkaznice.
Upravni svet.
458 Vabilo na H. redni občni zbor,
ki ga bodo imele
Združene mlekarne, d. d. v Ljubljani,
v sredo dne 1. aprila 192 5. oh sedemnajstih v poslovnih prostorih v Ljubljani, Maistrova ulica št. 10.
Dnevni red:
1.	) Poročilo upravnega sveta.
2.	) Poročilo nadzorništva.
3.	) Predložitev letnega zaključka in bilance za leto 1924.
4.	) Razdelitev čistega dobička.
5.	) Volitev članov upravnega sveta.
6.	) Volitev enega člana nadzorništva.
7.	) Slučajnosti.
* * *
Posest 25 delnic upravičuje do enega glasu. Da sme delničar glasovati, mora založiti vsaj šest dni pred občnim zborom potrebno število delnic v pisanu Združenih mlekarn, d. d. v Ljubljani.
Upravni »vet.
438 Vabilo na VI. redni občni zbor
Mariborske tiskarne, d. d. v Mariboru,
•K*
ki bo v četrtek dne 2. aprila 1 92 5. ob enajstih v ravnateljski sobi te tiskarne v Mariboru, .Jurčičeva ulica št. 4, I. nadstropje.
Dnevni red:
1.	) Poročilo ravnateljstva in eksekutive o poslovanju za leto 1924: in predložitev bilance z zaključkom z dne 31. decembra 1924.
2.	) Poročilo nadzorstvenega sveta.
3.	) Odobritev bilance za leto 1924., razdelitev čistega dobička in absolutorij upravnemu svetu.
4.	) Volitev upravnih svetnikov namesto članov upravnega sveta, izstopivših po § 10. družbenih pravil.
5.	) Volitev nadzorstvenega sveta.
6.	) Sklepanje o eventualnih pravočasno podanih
predlogih;	Upravnl 8vet
Pc § 27. družbenih pravil imajo glasovalno pravico na občnem zboru oni delničarji, ki založe najkesneje tri dni pred občnim zborom delnice, katere tvorijo podstavo za njih glasovalno pravico, pri ravnateljstvu Mariborske tiskarne ali pa pri Slavenski banki, d. d., podružnici v Mariboru.
§ 26. Vsakih 10 delnic dajo pravico do enega glasu. Glasovalno pravico na občnem zboru lahko izvršuje vsak delničar osebno ali pa po pooblaščencu.	—
444 Vabilo na XXV. redni občni zbor delničarjev
Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani,
ki bo v soboto dne 4. aprila 1 925. ob petnajstih v bančni dvorani Ljubljanske kreditne banke '
Ljubljani, Dunajska cesta št. 1, z nastopnim dnevnim redom:
1.	) Nagovor predsednikov.
2.	) Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1924. in predložitev letne bilance z dne 31. decem bra 1924.
3.	) Poročilo nadzorstvenega sveta.
4.	) Odobritev ‘ bilance za leto 1924. in sklepanje o predlogu upravnega sveta glede uporabo čistega dobička.
5.	) Dopolnilna volitev v upravni svet.
6.	) Volitev nadzorništva.
7.	) Slučajni predlogi.
* * *
Pripomba. Po določilih § 13. pravil so smejo udeležiti občnega zbora, tisti delničarji, ki polože v to svrho pri družbeni centrali v Ljubljani, pri njenih podružnicah v Brežicah, Celju, Črnomlju, Kranju, Mariboru, Metkoviću, Novem Sadu, Ptuju, Sarajevu, Splitu, Gorici ali Trstu ali pa pri Hrvatsko-slavon-ski zemaljski hipotekarni banki v Zagrebu osem dni pred zborovanjem vsaj deset delnic, odnosno tisti, ki prejmejo na svojo zahtevo osem dni pred zborovanjem vstopnico za občni zbor na podstavi svojih delnic, shranjenih pri navedenih poslovalnicah.
V. Ljubljani, dne 11. marca 1925.
Upravni »vet.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.