Kje so rezerve za povečanje proizvodnje Nad 80 odstotkov ak.upiD.iih iiivesticdi v industrijo smo v povojnem razdobfu ylo-žili v eaergeiiko in bazično iiiKlustrijo. Kontiiniuiiiteto praizvodnje i>a je kl'i te-m.u pojrosto ovirala preinajh.ua preakrb-ljenost z eners-iio iu re^jrotlakcijekini ma-terialom. Zaostajanje kiuetijisike p>roi'zvod-nje sairOTain iin steilna def:icitino6t v auro-vinah iz g-ozdarstva sta še boli zaostrila probleme v zvezi z zalo/.enastjo kiduetri-je. Taika deficitnost je bila v foistvu p<>-aledAca majh.neiLa izikoriščanja doniaeih surovimsikiih izvorov. Zadmja leta xi>i iz.ko-Mšoanje teh stirovinfiiki.h Uvorov preseKalo siop.ujo porasta 6 odstotkov. Po dru#i str&ni je bi-1 razvoj itidiistrijske proizvod-uje, ki je zazina.inovail povprečni porast 10 odstofakov na leto, v znatni me>r;i odvi-sen od uvoza s-urovin iu poliizdellkov. V akiapni potTošnji reprodmkcijskega nurte-riala je znašal dclež iz uvoza približno 17 odistoikov, a da pri tem ni prišla do iz-raza tcžnja, !n bi uvoz počai9ii€.ie na-raščail, kakor ;e naraščala iodiu^iriiska proizvodnja v celoti. Še več celo. uvoz surovin je naraščal v zadnjiih lotih hi-treje: kakor iiideiks i,ndiustrijfi;ke proizvod-nje. potemtakem pa tudi hiitre.ie od po trošnje surovjiii domače^a izvora. V prihodnje bomo uporabljali več domačih surovin V zveai z navtvdeiutinii sumarnimi po-dackj rnoTamo pripo-nmiti, da se bo ta položa j z^natno spreuiemil, kadar bomo po-polnonia a-ktiviirali' pre.jšn.je inva*ticije, z nadajjnjiin investiranjem v tist-e indu»tri.j-ske veje, ki naj zavrejo naraščauie uvoaa reprodukcijskega niatoriala, in k»nčuo s spremeimbo stniikturc investici jskih na-lož-b tako, da b-t>im> povetaln investicijske naložbe v kineti jstvo. Na temelju teffa računamo. da bo uporaba doniači.h suro-yiin naraščala z lcliio stopnjo priibližno 10 odstotlkov. Razen tega račuaamo s ta'kimi ttsinoviiimii smermi investiranja v iinosU'-Tosti, kii bod<> innosočiJe buljše in racio-.nalnejše uporaibl.iuinje enersvie in suro-vin. Tako ra<--ii'na.nio v i>roizvodnii ko.ksa. da bomo zameujati del trvo/enes-a pre-inosra za koks^irauiie z uporalK) domačejra premo»a; z z.graditvi jo plinovodov za poaoVnoma n.pošTe-vati. katerih a'ktiviran ie pa bi lahko znat-do volivalo na povečanif dohodika. de-lovno st»rilno5t in. kan ie oosebno oo- nieniibiio, na iaboljšanje ziiinanjetrKOviin-&ke biJaooe. S prevzemaujem tehiiiionit rešitev in t-eh-nol-OiSkiih fw>*!«pkov industrij-sko razvitejših držav iji v raz-merah Se vedrno iiegos.podars.kih razinerij mod ce-iiaiui nokateri.li reproduikei jskiJi nmteria-lov, sc je obli-kovala ta.ka proizvodna po-trošm.ja, k.i se zelo pojcosto krije s speci-f.ičiiimi prednasimi. .ki bi j-ih lahko ii'ud>ila naša surovinska osinova. Ta probl«n pa se še vedno zaoislruje zaradi proizvodne kooperac-ije z inoze-mstvcm v okviru 't&/.-iiiih licenc. im to posebno v začelnem raz-dobju, doikler rie pridc do veljave do-nvača proi«v<)dmja. Po dpu^i stra.ni iinanio veli.ke niožnosti za g<»[>odarsiko opravi<:e.no razš.iritev do-mače su.roviinske o&nuve in soTazrnerno zmanjšanjc uvoza. pri čemer pa Iji pro-izvodno polroš.njo papoliuoma zadovoljali. To so predvsem: varčeva.nie z materialom in nadomestitev deficitnih -m uvoženiih materialov s ta.kiirai, Li ne pomenijo d>-čuitnejše obremenitve nažih bilaaic. Razen tega ui.oramio račmnatj s teni, da naan bodo v p-piikodiioistii na voljo z.natmejše ikoliičime repr-udiuikcijskega materiaila (na primer al.umiinija, ujneinih plošč itd.), kateriii uporabljanje je doslej zaostajalo. a lahko nud:i naši iiiulustrjjeiki pToizvodiojti ffospo-darskc prednosti. Da bi uro&ničili doeego op.timiuiina t frošenjiu domačesa rcppodimkcij&keiga ma-teriala, bo neazas.iibno, da se lotimo razen iinvesticijskih riaJožb na zelo š-iroki fr<«iti ui ob sodeilo-vanju vseh ciin.itel.jev, ,ki vipli-vajo na proizvodnjo, reševanja leih vpra-šaiij. Tako usuierjeno varčevanje, nado-inešča« j% in uvajamje novih siuirovim Tse-ka.kor zahteva, da usinerimo znaastveino raziskovalno delo v iskanje ustreanih te"h-noloških rešitev in uvedibo noviih kon-strukci.jistkih rešitev po e>ni straiii, po dra-ffi frtrani pa v ustrezino orgainizaoijo pro-i^vodinje i-n ii*trezne go&podanske uicre-pe, ki bodo vzpodbu jali dosejro teh stno-trov. Ing. Ervin Šalamon