4. številka.
Trst v petek 5. januvarja 1900.
Tečaj XXV.
.,Edlno»t" izhaim eii«rat "a <i:m. razuti ue»ieij in praznifcov, ob <». uri zvečer.
Za eelo leto........24 kron
7J& jk)1 leta.........12
za eetrt leta........ fi _
z.t en mesec....... . ± kroni
>aroct.rn<> ;e . talfVKti naprej. N* na-ro^he hrf-7 pr!« r.rjne narojfrmie nt>r»r» ne rrr.i:a
:'•> toliakarnah v Trstu se prodajejo ]>o--mezne -t^vilke « -totiuk nvr.<; izven Trsta pa po s stotink 14 nv«\)
Friefon -»it. ><(».
&dincst
Glasilo političnega <1 rušiva ^Edinost" za Primorsko.
V odliioMtl je m o i1!
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in iavne zahvale, domači osrlasi i t« 3. se računajo po pogoditi.
Vsi dopisi naj se p<>šilj»io uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ;ie vračajo.
Naročnino, reklamacije in ot£iiu«e sprejema upravnistvo. Naročnino in oglase je plačevati loco l rst.
Vredliištvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia >tv. I i. VpraviiiStvo. in sprejemanje inseraiov v ulici Molin piccolo stv. :», II. midstr.
I daj^ttlj :r. dgxworni urednik Fran Ciodnžic.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsoretja lista „Kdinust" v Trstu.
Dve oblasti — stranki.
(Prispevek k jezikovnemu vprašanji! n :t Primorskem.!
Nekoliko «"asa je tega — mislim, da je bilo leta 1 sl*s —, kar sta državni pravd-ni-tvi c Trstu in Rovinju dobili ukaz. da morata tudi ti oblasti proti slovenskim. od-n -n-» i*rvat-kim obtožencem postupati v slovanskem, 07 roma hrvatskem jeziku. Neznatna n pravična stvar, in vendar so jo smatrali »:ikor strelo iz jasnega neha ne le v krogih ta: aitskili odvetnikov, ampak tudi v samih dot i«'* ni h državnih pravduištvih.
No, Graničar bi rekel, *I»efehlje Betehl«, in •'•uli -mu i/ usi javnih tožite!jev v Trstu :i Iiovinju par I>esed v našem jeziku, kedar -o hi Hli naše ljudi. Pravim par besed, kajti dr/ 1 v ni pravdniki >0 razlagali svojo nalogo j«.v*-« ;n restriktivno: na razpravah so postopa baš tako kakor poprej, olteevali so z
-	i ~<"-ein, imeli so svoje rekvizitorije le v italijanskem jeziku, a še le na koneu so predlagali — kolika milost ! — hrvatski ali -' »venski, naj obtoženca prr »glase krivim, kakor zahteva obtožnica.
K » italijanski odvetniki videli to, so za«*-« Ti kričati, a naši državni pravilniki
-	» res pozabili na ministersko naredbo ter p- -tavili stvari v prejšnji stan. In naši ljudje,
s«-<ie na zatožni klopi, ne č u jejo več iz ust * •/ telja niti konečnega predloga v sv« »jem jeziku. ampak se morajo zadovoljiti s tem, da j tu je predalnik razložil razsodih> z suhim : Dobi Ji ste toliko meseeev«, in to je vse. Kajti treba znati, da se le v italijanskem jeziku vodi tudi vsa konečna razprava in projflasi razsodba.
Stvar je zeId koeljiva in velika je skušnjava, da bi prekoračil meje ter zamahnil z ..-trei^o ~:1m>, nego so suhoparni paragrafi, ali za danes nočem zapaziti na nanwlno-j»o-!:" "-no |N»lje: jaz hočem samo v jezikovnem i/iru in z strogo pravnega stališča — nava-jaje dejstva in stalne določile zakona — pokazat; na neprilike v delenju pravice med S »venci in Hrvati a v str« »-ilirskega Primorja.
Marsikdo se oglasi, da je to vendar-le p-1 tična stvar, a to so strahojtetneži in kle-"plazi, ki ~e l »oje svoje lastne senee: tu nima jtolitika ničesar opraviti, tu ne gre za prepiru«! vprašanje med dvema strankama, ki -<* 1 ieta na političnem l»ojišču, tu :ii spor me l nami in med Italijani, ampak tu gre za v zakonu ustanovljeno pravico, za razmerje
O I) L 1
T K K
Samostanska slika.
—	Po.est. — -•pisal Janko Kotlar.
III.
—	— — — stopila tedaj
V tihoto "«'111 celice skrite:
Za mano zaprite se vrata st^laj !
—jtoniini in želje .... mok-ite !
Funtek.
Takrat je slonel v prostorni sobi severnega -amostaii-keira dela mlad jezuit pred veličastna sliko Marije venčane. Držaje paleto v jedni. čc»pič pa v drogi roki, je strmel nepremično v Madono, kateri je s tolikim ti ud< ti vdihnil ono rajsko milino in vzvišen1 ki jo le pravi umetnik more vliti
v svoja <lela.
Dolgo -t* je trudil, predno je naslikal
i*ilk«». _sliko, katero naj bi oltčudoval ves svet.
O- :ai je jasne, nebeske obnuse, ali med njimi 1, bilo podobe, ki bi jo mogel »lati sv«»ji rajski kraljici. Pred očmi mu je plaval sicer np obraz, poln anjreljsKe mil«»!>e; srledal <ra je n<»č in dan. bde in v spanji, ali bal se je na-hkati jra. <VŠ: to ni prav, da hi Marijo slikal z obrazom svoje nekdanje ljubljenke.
med našim narodom in c. kr. oblastjo, z a pravo drž a v 1 j a n ov i n d o 1 ž n o s t oblasti.
Pa kaj nam koristijo zakoni, če se ne smemo sklicevati nanje, kaj pravo, če ija ne smemo zahtevati, odnosno izvrševati? Oblast pa je za to tukaj, da pazno bdi nad zakonom, nad vršenjem pravic ali dolžnosti, ki potekajo iz njeira ali so osnovani v njem.
A moiflo bi se mi reči, da sem zašel s pravega pota, da s£m pozabil na naslov teh vrstic, če se ne obrnem do razpravljanja o dveh oblastih, ki sta ob jednem tudi stranki.
Vsakdo spozna prvi hip, da hočem govoriti o državnem pravdništvu in o finančni prokuraturi : obe sta oblasti po značaju in uredbi, po imenu in namenu : a vendar sta obe ti oblasti h kratil tudi stranki po svojem nastopanju v pravnih razmerah mej državljani z jedne in državo z drusje strani: državno pravdništvo na kazenskem, finančna prokuratura na civilnem polju.
V	nas na Primorskem vladajo čudne razmere trlede jezika ; zato se ne smemo čuditi temu. kakšno mesto in kakšno spoštovanje dajajo državna pravdništva in finančna prokuratura našemu jeziku, to je ogromne večine prebivalstva. Dozdeva se, da za nje ne velja člen 11'. temeljnih državnih zakonov, da je enakopravnost za njih mrtva beseda, ter da ni smeti rušiti čistega italijanskega značaja njihovega. Trideset let je minolo, kar je enakopravnost proglašena, a državni pravd-ništvi v Trstu in Rovinju do današnjega dne ni-ti uložili nijedne obtožnice v hrvatskem ali slovenskem jeziku, da-si je, žalibog, resnica, da so tožila mnogo več Hrvatov in Slovencev, nego pa ljudi druge narodnosti. Kdor pozna naše temeljne državne zakone, kdor ve za določbe našega kazenskega postopka, kdor na drugi strani vidi, kakšne so narodnostne razmere v naših krajih, ta ne more umeti takega juridičnega »nonsensa«.
Obtoženec je v kazenskem postopanju tista točka, okoli katere se ima vrteti vse; jezik obtoženca ima uravnavati postopanje, seveda, ako je ta jezik ob enem navaden v okrožju dotičnega sodišča. Pa kaj obtoženec in njegov jezik? Človek naj le molči, pravico krojijo brez njega, njemu zadostuje, če ve, koliko ima odsedeti in da-li pride na vislice! Preiskovalni sodnik izprašiije obtoženca po sodnem slugi kakor tolmaču ; na konečni razpravi ne sme manjkati tolmač. Ne gleda se na to, da bi obtoženec izvedel, kaj se godi
Kar je naslikal čez dan, uničil je na večer in to >e je vršilo mnogo dnij zaporedoma.
V	tej silni duševni stiski je molil, naj mu Bog da svoje moči; no. vsaka poteza na Marijinem obličji je bila slična oni na njenem obrazu. Strahotna je čakal trenutka, ko odloži čopič in barvila, ko bo zrl v dovršeno sliko na stojalu.
Se nekaj potez in slika bo dovršena . . .
(ilobok vzdih se mu je izvil iz prsij, ko je odložil paleto.
To je bil — njen portret! —---
V	sobi se je zmračilo. Lahna večerna sapa je odrinila priprto okno ter pihljala po sobi. igraje se z njegovimi lasmi, ki so se mu v temnih kodrih usipovali žez tilnik.
»Madona«, je začel konečno, pripognivši koleno do tal, »oprosti. Nehote se mi je storila v tebi njena slika. Ti, ki poznaš moje borno srce, vidiš bol in gorje, ki je polnilo moje prsi, veš tudi, da tega nisem hotel storiti.
Morda senr se premalo trudil, da bi pozabil njen spomin, izril si njeno sliko iz nesrečnih prsij : pa kazen za to grehoto ne izostone. Vselej, kadar bom zri Tebe, spominjal se bom nje: srčna rana se mi bode
krog njega: dosti je, da zvedo gospodje, kaj on pravi, a vse ostalo je njihova skrb.
A naši državni pravdni ki grešijo še več. Zadnji čas pišejo na nekih sodiščih v slovenskem jeziku zapisnike v preiskovalnem postopanju, kakor n. pr. v Komnu, Sežani, Pod gradu. To se godi deloma zato, ker se nekateri mlajši sodniki zavedajo svojih dolžnosti. Vsekako je to dober začetek.
Ko je tako preiskovalno postopanje prišlo v roke državnemu pravdniku v Trstu, ali ne bi bilo povsem naravno, da isti sestavi obtožnico v slovenskem jeziku ? Ako ne stori tega. krši zakon in zanika pravo Slovencev, kajti: ali zna slovenski, in tedaj je njegova italijanska obtožnica kljubovalna protizako-tikost — ali pa ne zna slovenski, in tedaj njegova obtožnica ne temelji na spisih o preiskovalnem postopanju. V obeh slučajih krši zakon, in n i h č ene m o r e j a m č iti, d a obtožnica o d g o v a r j a v s p e h o m p r e i s k a v e.
Ostracizem, ki vlada na državnem pravdništvu proti našemu jeziku, vlada v isti. če ne v veči meri, tudi na finančni prokuraturi.
V Trstu.	Dr. I. Z.
IZ vrše tek pride.)
more dajati,nima. Tudi društvo »Edinosp<«e,i^n;£^elati čudežev, ako ne dobiva podpore iz m frfcd a. Ze imena, ki stoje na čelu društva, pravijo, koliko bi to društvo storilo za našo narodno stvar v Trstu in v Istri, ako bi imelo dovolj sredstev na razpolago, kakor jih — nima! A koliko bi jih lahko imelo, ako bi vsakdo storil svojo dolžnost! Le preveliko število je tacih, ki ne vrše svojih dolžnosti, da-si bi prav lahko. Neznatna svotica je, ki bi jo morali žrtvovati in vendar se odtegujejo toli važnemu društvu !
Rojaki ! Zavedite se resnosti časa, zavedite se svoje dolžnosti ! Ako želite, da se ubranimo sovražnikovih naskokov, in ako nočete, da nas in našo narodnost u duše v morju latinizma, storite svojo sveto dolžnost ! Vsakdo naj žrtvuje po svoji moči ! Kedor ne premore 12 kron, naj da (5! Kedor ne more l>, naj da "2 kroni! A koliko veči je tudi moralni ugled društva, ako mu je število členov j razmerno veliko?!! Potem še le, ko bo dovolj moralne in materijalne zaslombe, boste videli, kaj vTsc se da storiti!
Nove ude za politično društvo »Edinost« vsprejema gosp. Ante Bogdanovid, ulica Stadion št. <S. Lahko se pa vpišete tudi v > Delavskem podp. društvu«.	K—s.
Trst, dne 5. januarja 1900.
Delajmo ! Sedaj smo nastopili novo leto, leto, ki utegne postati jako kritično za Slovanstvo sploh in za Slovenstvo posebe. Osobito nam tržaškim Slovencem treba v tem letu, da pokažemo vso svojo moč in energijo, kajti haš letos se bo bil volilni boj, v katerem nas bodo hoteli popolnoma iztisniti iz mestne in deželne zbornice. Sedaj je vseh šest okolica nsk i h mandatov v naših rokah, kar je povsem naravno, ali naši nasprotniki preže tudi na to skromno številee naših narodnih zastopnikov, in zanašaj, se na administrativni aparat in računajo na slovenske izdajice. Mi se ne plašimo boja sploh, pač pa boja s — prazno roko, brez orožja; in to celo proti tako dobro oboroženemu nasprotniku, kakor so oboroženi naši nasprotniki ! Naši okoličani, kolikor jih je nepremično naših, so res junaki, ki krepko branijo svojo slovensko zemljo, ali tudi njim treba zraven junaštva tm'i orožja in bojnih sredstev ter — jednotnega vodstva. Z t vodstvo in sredstva pa mora skrbeti naš; politično društvo »Edinost«. Ali nikdo ne
obnavljala ter zadostovala za moj pregrešek«. Keksi je svojo desnico bolestno položil na srce, ki 11111 je krilo toli gorja in svetla solza mu je prikipela v lepo oko.
»Ti si bila, ki si me v svoje zavetje sprejela, edino Tebi sem tožil svoje gorjfc v trenutkih malosrČnosti in prejemal sem Tvojega blagodejnega tolažila v obilni meri«.
»Zdravje si mi izprosila, dasi ga nisem več želel in maral v svoji pregrešnostL Svoje življenje sem premenil in se posvetil Tebi in Tvoji službi ; postal sem Tvoj častilec. Upam torej«, glas mu je postal otroško proseč, »upam, da mi odpustiš to grehoto in ne za-vržeš svoje sirote!« I11 pogledal je tako milo-proseče izpod visocega čela, da bi se smilil tudi kamenitemu srcu.
Z nagneno glavo, v beli in temno-viš-njevi obleki, s plapolajočim pasom, je Stala Devica pod vencem, s katerim jo diči sv. Trojica. Rajska milina in krasota ste bili združeno razliti na Njenem obličji, da je človek, gledajoč to krasno sliko, splaval nehote nad zemljo, v kraje nebeške. In zazdelo se mu je, da je zadnjim goreče in iskreno govorjenim besedam rajska vladarica prikimala, kakor da mu odpušča storjeni pre-<rrešek — — — —
Slovanski pregled« o južnih Slo vanih. Ta odlična revija prinaša znamenit dopis o južnih Slovanih iz peresa g. Štefana Radiča. Odstavek o Slovencih zaključuje : »Ko bi v Slovencih in sploh malih narodih toliko mislili, kolikor čutijo, toliko delovali, kolikor govore, in toliko računali, kolikor fantazirajo, ne bi bilo četvero vrst slovenskih domoljubov, ampak bili bi vsi Slovenci, jedna bojna vrsta, opirajoča se o b enem na ljudstvo slovensko, na zvezo češko-poljsko in bratstvo hrvatsko, poštevaje vedno in povsod ne le ovire malega naroda, marveč tudi notranje krize velikih narodov. Doba je kritična in nevarnost zahteva nagle odločitve : (Od tu naprej razprtimi črkami) Ce Slovenci ne u mejo, da morajo postopati povsod in v vsem složno kakor narod in da strankarske razlike morajo pustiti močnejšim sosedom i svojim, videl se bo narod slovenski mahoma,, pa prej nego mislimo, razdeljenega na toliko gospodstev, kolikor je zdaj iz njega narejenih provincij. V tem slučaju bi velike ribe utegnile pogoltniti male...«
I metnikovo lice se je zjasnilo hipoma in vzdihnil je, globoko se priklonivši : »Deo grat i as«.
Malo kasneje je ogrnil svoj plašč ter stopil na mračno hodišee, hote se na vrtu odpočili od trudapolnega slikanja.
Mladega slikarja, jezuita S a le z a, so prejšnjo jesen iz ljubljanskega kolegija pripeljali v Pletrije.
Tafkrat je bil na smrt bolan in nihče ne bi bil verjel, da bo še pred letom zopet čil in čvrst kakor nekdaj. Hiral in venel je za nevarno prsno boleznijo in še hujšo duševno otožnostjo, za katero pa pozemski zdravnik nima nikacega leka in zdravila.
Sicer si je pater Silvester, samostanski zdravnik, vse prizadel, da bi ozdravil mladega Saleza, ali vse je bilo zastonj. Mladi jezuit je pojemal.
Silvester je prehodil vse loge, gaje, gozde, loze, prisoje in iivade, da bi nabral zdravilnih koreninic za mladega prijatelja^ vendar vse je bilo zastonj. Tudi Silvestru, ki je bil učitelj mojemu stricu Evzebiju, in ki je povedal njemu vso povest, kakor jo je on meni pravil in jo vain baš pripovedujem, tudi on mu ni mogel pomagati.
(Pride še).
Ocena v Ljubljanskem Zvonuc opaža: A pri nas -e -lave < ine vi, ko je zmagala ena >tranka, in m kupi knjig« le tedaj, če je iz domačega (^trankarsketra) tal>ora, češ, saj imajo ljudje nase -tranke celo druge oči, drug ol.raz... Sploh veje p<» tem spisu kakor |»o v-'m li-tu nepristranski duh brez fantazmo v, k dobro de vsakemu, kdor še ni otrpnil v zaslepljen«isti »načele !
P«> naši ~ dbi, kolikor liesedi, toliko zlatega zrnja. Zato pa kličemo slovenskim prvakom : premišljajte tr**zn<* in pazite. da sl«»-v«-osko ljudstvo ne jnireče kedaj. da v l>oju za načela (f!I sm<» zamudili in preprečili, kar nam je itonujal ugoden čas!
Slovenka t Slovencu . V svoji številki «m! .'». jannvalja t. L izreka cenjeni ljubljanski SU»venee< d« »m ne v a nje, da resnična urednica Slovenki« ne bom jaz, am-pnk gos; m »d Ethin Kristan: radi tega da ne more priporočati »Slovenke«.
Temu nasproti izjavljam |>odpisana naj-*> iiočneje, da je to Slovenčevo« domnevanje j h. vsem krivo. I redili ca »Slovenki« boni ja/ in nikdo drugi. Sprejemala boni pač -p >e od vsakogar ne mene se za osebo avktorjevo —, ako le <»dg<»varjajo namenom > loven ke , ali odločevala bom le jaz ! Sicer pa je Slovenka« lastnina konsoreija »Kdi-ti«»*ti«, kar je menda v dovoljno jamstvo, da n<- lx> sledila kakim tendencija m, ki bi bile v navskrižju z smetjo »Kdinoeti«.
Ivanka A n ž i č.
Politični pregled.
TKST, "». j an livarja lbOO.
K položaju. Torej ne le novih |>oga-janj med ( ehi in Nemci, nove spravne akcije, ne le novega ministerstva, ki pa bo zoj>et .melo nalogo gladiti |n»t novemu ministerstvu, parlamentarnemu in res definitivnemii, nam je pričakovati za prihodnje dni. ampak tudi snidenja državnega zbora. Ta o sklepajo poli-tiK in parlamentarni proroki po dejstvu, da je krona kvoto mej obema polovicama države določila le za »*> mesecev, zbok Česar skoro nastane potreba, da se deputaciji, izvoljeni od ■ <-h parlamentov, -nideti skoro na pogajanja kvoti za nadaljnjo l»(»dočii(»st.
Nadalje trde oni, ki h (»te biti dobro ol>ve.-čeni, da irlede sestave bodočega ministerstva se že vrše podajanja z možmi od desne in 'leve. < iiu se sestane parlament | »red lož i vlada načrt jezikovnega zakona za v-» državo, ali vsaj za Češko in Moravsko, in s tem se težišče vse krize preloži v jezikovni odsek državnega /bora.
Vse prav, do tu utegne iti tudi točno po načrtu, ali kako |>ojde dalje? Ali pride v jezikovnem odseku do ra zmota nj a zamotanega klo|K*a, ali je pričakovati, da pogajanja v tem odjeku dovedejo do sporazumljenja ? ! Menda ga ni politika v Avstriji, ki bi si upal (lane- potrditi to vprašanje. Predaleč gredo — nameni navskriž. Nemci bi morda kaj kon-e« dirali Cehom na Č eškem in kako mrvico na Moravskem. o Cehih v Šleziji pa niti čuti nočejo. Nasprotno pa zahtevajo Cehi, da je v razprave pritegniti Češko, Moravsko in Slezijo, dočim moramo zahtevati mi Jugoslovani in Malorusi, da se jezikovno vprašanje mora rešiti za vso d r -ž a v o. In ker oi» razd raže nju, ki je zavladalo. ni misliti, da bi katera stran hotela odnehati od svojega stališča, je pač možnost prav blizu, da se |»ogajanja razhijejo že ob vprašanju, kako daleč naj seza poskus za «|H>razu m ljenje? !
»Information« opaža izborno: Kolik«« uradniških ministerstev naj še rešujejo to z mučen i > Avstrijo?! Vspehi takih ministerstev so jednaki ničli in vendar se še trdovratno drže te*ra recepta!! Menijo, da so uradniki nevtralni, ali tudi oni so ljudje od mesa in krvi in vsaki ima svoje politično prepričanje. Ker Slovanov iti konservativnih Nemcev, ki imajo večino, ne puste do vlade, a Nemci ne morejo prevzeti vlade, pa si (»omagajo z uradniškimi ministerstvi. To je vladanje brez večine in proti večini. V tem je zlo. Povrnejo naj se k prvotni obliki parlamentarizma, k vladanju |m» večini in pojde gotovo. To i-to misel izraža celo glasilo ogerske vlade, »IV-ter Movd . ter svari, naj !»i enkrat opustili misel na vladanje v Avstriji v nasprot-stvu z večino v parlamentu, ki zastopa tudi ogromno večino narodov.
Iz južne Afrike. Laž ima kratke
noge. To so doživeli Angleži v zadnji vojni že večkrat. Dne 2. t. m. je javljal brzojav velikansko zrnato generala Freneha nad Ko-
erci. Mi nismo verjeli tem vestem in smo že v opazki k dotični širokoustni brzojavki izrekli svojo misel, da jo je narekovala an-gležka domišljija. Prav smo imeli, to se je pokazalo že med tem. General Freudi namreč ni zasedel Kolesi »erga; boerske patrole, katere je pregnal iz mesta, so alarmirale glavni taI>or, lioerci so se vrnili v mesto in l>cžati so morali — Angleži. Sam uradni brzojav britanske vlade priznava, da je pi»-ložaj generala Freneha isti. kakor je bil pred »zasedanjem« Koles I »erga, a da French upa, če bi dobil malo pomoči, da zapodi Boerce iz mesta. Neka londonska brzojavka, došla iz privatnega vira dunajskim listom, pravi hudomušno, da so tisti brzostrelni topi, o katerih so mislili Angleži, da so jih v bitki pri Kolesbergu uničili, veselo streljali drugi dan zopet na Angleže.
Podobno se godi Angležem tudi drugod. Boerci jih zalezujejo po vsoti i, plašijo jih sredi noči, jemljejo jim živila in — izginjajo. Ta boj v malem lahko trpi dolgo časa. Vprašanje je le, kdo se prej utrudi?
Tržaške vesti.
Nov odvetnik v Trstu. Dr. Radoslav Kvekič je preselil svojo odvetniško pisarno v Trst.
Ihoga slovenščina! Včeraj sem šel na tukajšnjo centralno pošto, da bi kupil nekoliko poštnih tiskovin. Prvo sem zahteval dopisnice. Gospića je takoj začela šteti, ali — laško-nemške ! Opozoril sem jo, da kupujem dopisnice. I'stal.; je in šla v neko malo zaprto blagajno ter izvlekla neki omot v starem popirju in povezan z vrvico ! I am so šele bile one tiskovine, katere sem zahteval jaz ! Sram me je bilo, ko sem videl, kje in kako se hranijo naše tiskovine! Gospića ni kriva temu, to vem za gotovo, zato je ne mislim tu r prijemati*, ali to že rečem, da ni prav, ak<> osebi, ki izrecno zahteva toliko in toliko dopisnic, usiljujejo *Cartoline postali*! Zahtevati moramo torej, naj poštno vodstvo ukrene potrebno, da slovenske tiskovine ne bodo hranili na tak. za Slovence sramoten način, prav kakor da bi bili kaki kužni bacili.	K-s.
Iz-pred naših sodišč. Včeraj je bil na tuk. deželnem sodišču že večkrat kaznovani 20-letni Ivan Ruggier zopet obsojen v šest mesecev ječe zaradi tatvine. — Jstotako radi tatvine so dobili: 22-letni Karol Majcen iz Štori j. 27-letni Ivan Fischei iz Trsta in Peter Signoretti iz Kopra, vsaki po tri mesece ječe. Hl-letni mornar Karol Meskalin z Reke, ki je ulomil v sobo nekega vratarja ter razžalil stražarja, je bil obsojen v S mesecev ječe ; po prestani kazni pride pod policijsko nadzorstvo.
Samomor. Neki čuvaj južne železnice je videl včeraj po pol u d ne, kako se je neznan mlad mož na Miramarski cesti ustrelil iz revolverja v prsi ter v istem hipu skočil v morje. S pomočjo nekega sprehajalca ga je jM»teirnil iz vode, a nesrečnež je bil že mrtev, Iz listin, najdenih pri nesrečnežu, sklepajo, da se samomorilec piše za Ivana Scharnerja ter da mu sorodniki živijo v Hadenu.
I/, krosov naših trgovskih podimenikov nam pišejo: Odsek slovenskih trgovskih pomočnikov naznanja slavnemu občinstvu, da bo imel dne 4. februvarja t. L svoj veliki ples v gledališču Armonia.
Trgovski pom<»čniki. ki so že pristopili in isti, ki mislijo še pristopiti kakor udje iistanovljajočemu se društvu »Zveza slov. trgovskih pomočnikov v Trstu«, so naprošeni, da se udeleže prvega občnega zbora, ki se bode vršil v nedeljo dne 7. t. m. ob 4. uri p »po-ludne v Slovanski čitalnici. Via S. Franceseo št. 2. I. nadstr.
() s n •» v a l n i odbor.
Slovenei pozor! Ženska podružnica družice sv. Cirila in Metoda v Trstu išče že črez pol leta primernega stan o v a n j a za otroški vrtec, a do sedaj je bilo vse iskanje brezvspešno.
Slavno vodstvo v Ljubljani nam je dovolilo šolsko opravo in stanarino, a otroci, ki bi obiskovali vrtec, naj bi prispevali po svojih močeh (t. j. sta riši) za plačo g. vrt-narice.
Obračamo se torej tem potom do slavnega občinstva, naj se vsak potrudi, da najde ali na katerikoli način pomaga iskati sobo in v r t, ki bo po velikosti odgovarjala zakonu, ali pa dve s (»bi.
Naši sodežehtni vedo dobro, kako korisni in kako potrebni so otroški vrtači, zato
jih ustanavljajo povsod. In vendar njih jezik	lena Dolenc, Ivanka Hanuš, l. Pušel, I. Hart-l,
in i.jih kultura nista v nikaki nevarnosti, ker	Karla Ponikvar, I. Hvala, Marica Bartol,
imajo pač dovolj protekcije od zgoraj in od	Marija Puntar, Marija Siškovič; po 4 K. strani. Pri vsem tem pa je bil njih prvi poziv j Zinka dr. Rvbar eva in Ana Puntar; 6 K
na novega leta dan — Lega! Kaj naj sto-	Fani Verne. Hvala vsem blagim dobrotni-
rimo pa mi? Ali nas ne sili zunanji pritisek,	kom ! Bog povrni!
da se združimo bolj in bolj, da varujemo in	Občili zbor c Tržaškega Sokola» !»(»
ščitimo svoja prava!? O ironija, š č i-	jutri ob 1?. uri popoludne, na kar posebno
t ; m o s v o j a prava! Kje ji h p a	opozarjamo vse brate «Sokole». Opozarjamo
i m a m o? Priboriti si j i h mora moj	vzlasti tudi, da sc bodo pred občnim zborom
še le! Vsakdo je dolžan nastopati in j	vsprejemali novi udje. Snidimo se jutri v
delati za našo svet(» stvar!	velikem številu: v znak pomlajenja našega
Ne samo, kar veleva mu stan, j	«Sokola», v znak. da se pričenja novo krepko
Kar more, to mož je storiti dolžan!	delo v širjenje plemenite sokolske ideje, v ka-
Za odbor podružnice sv. Cirila in Metoda :	ter i sti izraženi zavest in moč — duševna in
Sv. Ivan, Trst. j	telesna — Slovanstva.
Kari a P o n i k v a r,	Shod se bo vršil v ^Tržaškem podpor-
predsednica.	nem in bralnem društvu» in ne v telovad-
Božičuiea otroškega vrten pri Sv.	niči, ker slednja ni še urejena.
Ivanu bo na dan sv. Treh kraljev ob 4. uri	Opozarjamo še na to, da v slučaju, da
popoludne. Ta veselica seje imela vršiti že j	jutri občni zbor ne bi bil sklepčen, se bo
pred prazniki, a ker je bilo hudo vreme in	vršil zopet v nedeljo z istim dnevnim redom
šola slabo obiskana, morala se je za v leči do	(pozdrav staroste, poročili tajnika in blagaj-
tega dne. Na programu je več deklamacij in j	nika, prememba ptavil. slučajnosti in volitev
prizorčkov. Vabljeni so vsi prijatelji mladine, i	odbora), ob isti uri in v istih prostorih,
posebno pa oni, ki imajo otroke, a do sedaj	»Brivcev koledar za 1. P.>00. Onim,
še niso vpisali istih v ta koristni zavod, da	ki povprašujejo po njem, naznanjamo, da
pripoznajo, koliko in kako lepo se ondi na-	vsled preobilih tiskarskih del zadnje dni —
uče. Na svidenje vsi v Narodnem domu pri	nismo za mogli še dotiskati koledar. Se par
sv. Ivanu !	(|n; potrpljenja in gotov bode.
Za Božičilico so darovali v kavarni	Cpravništvo »Brivč. koled.c »Commereioc : Prof. J. Jesenko 10 K., Sči-tomir Dolenc 1 K, Anton Sorli f) K, X. I.
1	K, Anton Kolar '2 K, Leopold \Visnjan '2 K, Anton Trtnik 1 K, Jernej Pinter 1 K, Petelin Vekoslav 1 K, Franc Toros 1 K, Fran Dekleva 1 K, dr. F. Preselj 1 K,
ZwitLer 2 K, dr. Dorčič 2 K, Fr. .J. Sever	....... ,, - o,
v '	se je hotela izneoiti nadležnih Slovencev. .No
2	K, Jernej Dolinar 1 K, S. Cerne 1 K,	, , . , ,
-	r.. . „ ^	to se u meje ol> sebi, da so v tak namen tudi Mi los Kosir lek. asp. 1 K, H. Sehmidt 1 K,	, ... ........ ,
.. .	Italijani dali radi svoje glasove ua razpolago.
(irižon 2 K, M. Kuščer 2 K, F. Modic	... \ . ,
. „ n , „ ... ,, f, r„	vlada seje vrgla z vso silo na one tretje
-	K, Pegan 1 K, \ ladko Pertot 1 k, An-	v. .. , . , , , . ,. , . . .
„ ,	zivlie, ki so med slovenskim liudstvom 111 ki
gel| Martelanc HO st., lereza Golja 10 K,	... - , , , ,
zL J	volijo z Slovenci, kadar se — vlada ne utika
N. N. 1 K, Prost*»slav Osupovic (> K,	* .. r„ , , , , ,
. 1 „	v volitve. 1(» pot pa je vlada delala z vsemi
Mandic 2 K, r ran Stanek miernik 1 K, H.	.. . , , ,,
, . .. . J „	silami. Smešno je tore;, ako »Piceolo« h!e-
1 K, Ivan Dolinar o K, A. o K, Obereigner	. . , . . . ... r ... ' . , . . ,. ,
„ , „ °	bece, da bi bili Italijani lahko zmagah, ako
1 K, dr. K v bar 10 K, Svetko Martelanc 1	...... , ,. . * ,• , , ,
' . ,	bi bili hoteli, to ako bi bili dovolj delali I
K, Ivan Zaharna Nabrežina 2 K, dr. Josip	r... , . , ^ . i' i i
_ , t r'	li ljubi Bog: bolj delati pae ne trebe i tali-
Vesti iz ostale Primorske.
X Volite v v ve le posestvo v Gorici. »Soča« potrja, da je bil grof Lan-thieri res vladni kandidat. S to kandidaturo
Abram ."» K, Zupan 1 K, dr. Gregorin 5 K, Farožič 1 K, Slavko 4(t st., A. Goljevseek H K, Vinšek 1 K, prof. Gomilšak X K, N N 1 K, Milan Matic' 1 K, dr. Malic .-i K, August Stuller 1 K, Karlie Drago oO stot., Eden 20 st., Jaka 40 st., Tone 40 stot., Miho 20 st,, Sablja Llovd 1 K, Bezelc 40 st., Kobnu 20 st., Nono 20 st., Janko 40 st,, Jože 40 st,, Dreja 20 st., Jaklič 10 K, Skupaj 127 kron 40 st.
Nadalje je daroval v isti namen g. Iv. M. \ atovec, deželni poslanec, 10 kron in za
janom, nego delajo vedno in so delali tudi to pot v Gorici s tem, da puste vlado delati z a-se! In še ob tej neizogibni jim bergli niso zbrali niti polovico glasov.
Vladni kandidat, gospod grof Karol Lanthieii, pa je tudi na volišču pokazal, kako izborno so jo pogodili naši veleposestniki, ko ga — niso volili. Gospod grof je volil samega sebe in v i t a 1 i j a n s k e m jezik u. Pa to naj bi že bilo, kajti kjer ni, se tudi ne more vzeti. Takt ni stvar vsakogar in k
spoštovanju do našega jezika tudi ni možno
božično drevo otroškega vrtca pri sv. Ivanu .... .,	' i • i :i; .	...,i:
»	1	siliti nikogar, ali tega ne I »i bili pričakovali
še drugih b kron. - Vsem cenj. darovate- j ^ ()(, ^)Sp(>da grofa Lauthierija, da bo na ljem pr.srčna zahvala.	V()li^u samem žalil one, od katerih je za-
Tretja domača zabava ženske podru- hteval, naj mu poverijo svoje zaupanje!! žnice družbe sv. Cirila in Metoda je bila Xeki veleposestnik, ki je p<» volitvi došel v prava manifestacija od strani našega občin- -frst> nam je prijjovedoval namreč, da je go-stva. Dvorana in prednje sobe, vse je bilo SJ)0(j vladni kandat vskliknil — sedaj pa po prenapolnjeno odličnega in priprostega	I nemški, menda radi spremembe: »Was, das
stva. Posebno častno so bili zastopani častiti sollen G r o ss g r u n d b e s i tz e r s e i n, duhovniki. l)a, da, slavno občinstvo ima um (Jass s i 11 d H u n d s b e s i t z e r!« in srce na pravem mestu. Saj tako rado pri-	Tak vsklik je dovolj značilen že sam po
hiteva, da pripomore gmotno in moralno k	jn \y\ ie slai,ili efekt, ako bi ga h.»teli
dobremu uspehu! Pa tudi potrpežljivo in po-1 tolmačiti. Le do slavne vlade si dovo-pustljivo je, kar je pokazalo na tej zabavi, | ljLljemo vprašanje: ali seji ne zdi, da je tudi
ker je vstrajalo do zvršetka v silni vročini
ona precej
blamirana !
Velecenjeni g. pevovodja Rakuša se je j	Umrl je v Gorici preč. monsignor
trudil na vso moč se svojim vrlim pevskim Štefan Bensa, kanonik šk(»lastik prvostolnega zborom ter dodal še štiri točke izven pro- kapitelja goriškega, vitez Fran Josipovega grama. Posebno je ugajalo »Domovini c, ka- reda it<]. p„k«»j njegovi duši. tero so morali tudi ponavljati. Čast in hvala	, pevski večer pevskega in bral-
g. pevevodji in gg. pevcem!	nega društva »Dom« na Repentabru na Sil-
Kako s(» vara nastopali otroci otroškega vestrovo je vspel prav sijajno. Dvorana je vrta iz Skednja, morali bi le vedeti. Kako bila natlačena do zadujega kotička. Pevskega neustrašeno, navdušeno so govorili! Zato gre večera se je udeležilo tukajšnje slavno župau-posebno priznanje g. Vrtnarici Dragici Gre- stv(», naš velečastiti gospod župnik in malone goričevi! Gosp. Prunk, ta zlata duša, pa je vsi občinski prvaki. Vso čast moramo dati neprecenljive vrednosti. Kjer in kadar le pevskemu društvu »Dom«, kije v teku enega treba, je (»n pri rokah. Bog ga živi in nam leta storilo tako velik napredek. Kar se tiče daj še mnogo mnogo tako izvrstnih mož. petja, je bilo tako krasno, da na Repentabru Hvaležna Slovenka. ui bilo še nikoli tako lepega in pomenljivega Doneski za lliožko podružnico družbe j dneva, kakor je bil Silvestrov dan. Krasen sv. Cirila in Metoda: Matija Sila, dekan v je bil prizor, »spremenenje starega leta v Tomaju 15 K, Josip Tomšič župnik v l)e- novo«. Gospod A. Ženic, ki je imel ulogo kanih nabral od Mohorjanov f> K.	stot. starega leta, je prav dobro pogodil; dobro je
Srčna hvala v imenu družbe.	j igral tudi g. Anton Škabar ulogo smrti, in
Blagaj niš tvo. konečno nam je tudi gospica Marica Gtili-Doneski za zavod sv. Nikolaja. Žu- če v a voščila novo leto z sledečimi besedami: panstvo Kastav je postalo ustanovnik z do- »Med Slovenci naj kraljuje ljubi mir, neskom 40 K, županstvo Kozina darovalo 30 i Neha naj med nami vsak prepir, K, dalje so darovali: g. Furlan, duhoven 2 j Kdor med nami razprtije le nam seje K, nabral od deklet 2 K. in g. Štefan u ti j Naj odnese burja ga čez naše meje«, žugnik 4 K; podpornino so plačale po 2 K	Šaljivi prizor s petjem »Ribničau« je
gospe oziroma gospiee: Marija počkaj, Mi-1 prav dobro izpadel. — Velečastiti gospod
župnik Ivan .;iavit- je nagovoril sledeče? »Nisem mislil, da hi v naši oltčini sploh m<>-jfoče bilo ustanoviti pevsko društvo, sedaj pa vidim, da so bili glasovi peveev skriti kakor je -«rito zlato v zemlji, in trel»a nam je bilo moža, k; naj 1»; isto izkopal, in ta je vas i»e-vo vodja itd.	društvo! Jaz ne morem
druzega, nego se vam iz idol m km ne sn-a zahval i v iuienii vs*jh »dninarjev. Sliš:il sem ».ud . da l*» Pevsko društvo >i)om< imelo v nedeljo dne 7. t. m. svoj redni občni zbor, zatorej kličem našim otičinaijem: Pridiino v (x»lnem številu na olmmi: ziM»r, ker društvo je pri na- zelo važno in |w»trebno. Spomin-jajrn ► j>ev-lct*ga večera, kako je bilo krasno, in p nlpirajmo društvo!
lloir nam ohrani jtevsko društvo Ibunc še nmog«» let !
K e p e n t a 1» o r s k v.
•> Laška pohlepnost za vlado nad Siovenei kaže ob vsaki priliki. Tako je na ol>č'nskih volitvah v Solkanu nastopila italijanaška -tranka. ki si je postavila kandidata Lenassija, ki pa je — to se umeje — p<»-teno p'-gorel.
Vesti iz Kranjske.
*	Iz Po d gore nam pišejo: < Mlmr naše čitalnice je v prvi svoji seji sklenil, vrniti za s«- laj vse liste naroda" iti konservativne — ki delajo razpor v domovini ter naročiti liste, ki delajo za slogo med nami. Na prvem mestu smo naročili » K l i nost« kakor voditeljico slovenskdi listov, delujočih za uliiaženje I h »j a na Slovenskem.
Znana t v r d k a Albert S a -m a s a v Ljubljani je s 1. januvarjem prešla v roke sina dosedanjega lastnika in bo pod firmo Maks Sam asa obstala nadalje.
*	»Russkij Kružok« v Ljubljani. Kai or posnemamo iz ljubljanskih listov, je vlada vendar odobrila osnovna pravila, za »Ku-kij Kružok* v Ljubljani. Čemu je trebalo prejšnje blamaže. No — <iott sei Dank — da je >!avna vlada Kranjska prišla do ]*a -metm-jega s|H»zitanja !
Vesti iz Koroške.
Slovenski s h o d se je vršil ininole dni v Maloščah na Koroškem. To je bil menda tamkaj prvi shod. Priredilo ga je katoliško (Militičuo društvo in £os]M»darsko društvo za Slovence in na sinnI 11 sta govorila g. Einspie-cr in Rozman. Shod je imel vsj>eh in vrše -e priprave za ustanovljenje g.»sj>o-dar-ke zadruge. Tudi v Korotauu se dani.
Vesti iz Štajerske.
— i'eljskim n e m š k u ta rje m je zašlo v kri in meso sovraštvo do vsega, kar je slovansko. Kakor da so stekli, l>esne proti ljudem, ki niso zakrivili druzega, nego da niso izdali svoje narodnosti 11 kljub vsemu sovražnemu pritisku in navalu. In takemu »kulturnemu* početju stoji na čelu cvet celjske inteligence. Dne 30. decembra 1. 1. je celjsko vsklieno okrožno -odišče potrdilo razsodi**, s katero je bil sin celjskega župana Stieger-ja, ker je v mestnem parku žvižgal slovenskima damama, gosjima Hašovi in dr. Dečkovi, obsojen na ."Mt gl. globe. Ta mladenič je zapleten še v drugo sodno stvar, ker je z svojo vrt Ino bando pred stanovanjem Slovenca Ziinniaka priredil skoraj četrt ure trajajočo sramotilno podoknico. l>ne '.». avgusta pa je krtača r Hans Sagen napadel sodnega pristava g. dr. Kranjčiča ter mu z gorjačo razbil ra/|>eti dežnik. Rudi tega ga je okrajno so-dišče obsodilo na K. dni zapora, a na njega vsklie je okrožno sodišče premenilo razsodbo v Toliko, da je naložilo Sageiju 4<> gl globe eventuelno * dni v senci.
Razne vesti.
Umorjen poslanec. I* lielegagrada javljajo dne -i. t. m: V vasi Medvedje so neznani zločinci umorili poslanca Janka Konstanti novica.
Obsojon urednik V Berolinu so te dni obsodili urednika šaljivega lista «I*lk», Sig-marja Mehringa, ker je v «*esmi «Strohopeti čin v Rennesu* — zasramoval katoliško cerkev, v šest mesecev ječe.
Zopet vest o ritualnem umoru Praški antisemitski listi pišejo, da je te dni 18-letiia Marija (ervinka zginila brez sledu. Dekle je bilo v sinila v trgovini s papirjem Emanuela Kohna v Pragi, ter sumijo, da imamo opra-
viti z slučajem ritualnega umora. Mogoče pa je, da se je mladenka usmrtila sama, ker je baje nesrečno ljubila.
Nesreča na zeleznici- Kakor javljajo iz Strassburg', je včeraj na postaji Ruseh\veider, vsled slabo postavljenih premenjalnikov, trčil neki osebni vlak s tovornim, ki je vozil špirit. \*sled sunka se je špirit unel in plamen se je bliskoma razširil čez osebni vlak. Trije poštni uradniki so zgoreli. Ranjena sta tudi strojevodji obeh vlakov in en kurjač. Koliko potnikov je poškodovanih, še ni znano.
Samomor V kaznilnici. Zloglasni ponarejevalec bankovcev, kuponov in vrednostnih papirjev, Viictor Krauthauf. ki je leta in leta in zelo dovršeno delal kriv denar, se je včeraj obesil na vratih svoje celice v kaznilnici v Ste i n u na N ižeavstrijskem. /e večkrat je poskusil samomor, dokler se mu ni posrečilo konečno. Kra uthaulova mati pa se je pred leti zastrupila, ko so njo in sina zasačili na razpečevanju ponarejenega denarja.
Odlikovanje. Uradna «Wiener Zeitung» javlja dne ">. t. 111. : Cesar je podelil svetniku deželnega višega sodišča cxtra statum v Trstu, dru. 1 »uzi lij u <i i a u 11 e 1 i a , prideljenemu dvorstvu nadvojvode Raiuerja, pristojbine prosio vitežki križec Leopoldov ega re<la.
Ruski car je podpisal ukaz, temeljem katerega bodo v novem letu mnogo svobodneje postopali v cenzuri. V* Rusiji je že preje bila uvedena svobodna kolportaža za vse cenzuri podvržene liste. V leni ■»i pač smela Rusija biti Avstriji v izgled.
Kralj Aleksander Srbski se baje v kratkem poda v Požuu in sicer v spremstvu svojega očeta Milana, da zasnubi 20-letno hčerko nadvojvode Friderika, zapoved 11 ika požunske garnizije. Kralju Aleksandru pač vsakdo privošči, da bi po tolikih nevsj>ehih, vendar konečno dospel vsaj do — neveste.
Madjaršćina na Reki. Naredba ministra \ lašiča, s katero se uvaja inadjarščina v ljudskih šolah na Reki, je provzročila mnoga različna domnevanja, na kar je Pester Lovd» prinesel službeno pojasnilo, da se gori omenjena naredba tiče samo onih ljudskih Reških šol, katere vzdržujejo zasebniki ali k < > n fes i je. < 'ut jedna kopra vnosti tudi Madjari tolmačijo istotako. kakor v Avstriji Nemci in skrbe le za — Madjare, a Hrvatom na Reki odrekajo vsako mrvico pravice.
In zopet kedaj se začne novo stoletje ?! Pišejo nam : To vprašanje se je že razpravljalo na vse mogoče načine in v vsem časopisju na svetu. Človek bi torej mislil, da je vsakdo že prepričan o tem, da za en goldinar treba celih 100 (sto) novčičev, ter da, ako hočemo plačati dva goldinarja, treba začeti zopet od sto naprej z eden dva tri itd., in ne, kakor mislijo nekateri, da smo že stopi! i v novo stoletje, ko nam treba še enega celega leta, da dovršimo 19. stoletje!!
Nemški cesar je cieer odločil, da se je novo stoletje začelo že z letošnjim prvim januvarjem. ali to nas ne sme motiti, osobito, ako vemo, da je velik del omikanega sveta za edino pravi nastopek novega stoletja.
l)a p;sem te vrstice, me je napotil prijatelj, ki mi v pismu želi srečno novo leto in s r e č no novo stole tj e, ali novi vek !
Ne mislite pa, tla je samo med nami takih, ki menijo, da smo že stopili v novi vek, ne. tudi Lahi so razdeljeni na eno in drugo stran.
Novi vek ali novo stoletje nastopi torej — po mojem menenju — 31. decembra t. 1., z 11 a s t o p o m 1 e t a 1901. To naj s;. zapomni vsak in ako še kedo noče verjeti, naj računa sam ter naj se prepriča, da za en goldinar treba celih 100 novč. in ne le 1H»!!!	Delavec.
IV včerajšnji notici «Kdaj konča XIX. stoletje?c se je v predzadnji vrsti vrinila tiskovna pomota; citati je namreč :?.">. in ne 31. dec. Op. ured.)
Genijalen tat. V prvem razredu brzovlaka Dunaj—Budimpešta je sedel mej drugo gospodo tudi neki mladenič, ki je trdno spal ter vzbujal le od časa do časa in za nekaj trenutkov. Nasproti njenm je sedel starejši gospod, ki je sopotnikom pokazal na spečega, pa rekel: »Vidite, gospoda moja, ne morete si misliti, v koliki skrbi sem za tega mojega s na. Vedno in povsod mi zaspi ter ima o tem čudno manijo, da mora imeti pri sebi vedno mnogo denarja. Tudi sedaj ima pri sebi mojih (5O0O gl. Kako lahko bi mu jih kdo ukradel! Bil sem z njim že pri vseh zdravnikih, a vse nič ne pomaga. A sedaj ga malo ustrašim, da bo vendar bolj oprezen.
Vzamem mu iz žepa denar, a kadar se vzbttd
Brzojavna poročila.
se naredim, kakor da nič ne vem od tega, Isto razmerje velja o kvotaciji papirjev, ki pa tudi vi gospoda molčite!	spadajo v t«> kategorijo in ti so:
Res je vzel spečemu novce iz žepa in na Ednotna papirna renta s kuponi V** Vh» V"»'V ti prvi postaji je izstopil. Kako so se gledali so- „ srebrna „ „ Vi» 1/t»'/t* V10 potniki, ko jim je mladenič povedal prestra- avstr. zlata r., prosta davka ,, l/i<> sen, da onega človeka niti ne pozna!!	j „ kron.,, „	„ „ l/t,
nekatere srečke itd.
Samo ob sebi pa se razume, tla en tak komad vrednostnih papirjev, ki se glasi n. pr. Enoletniki dobroovoljci.	na gold. in je kvotiran z 08-30, stane
Dunaj (K. P>.) Vojni oesek ogerske de- 196*150 kron. lcgaeijc je začel specijalno debato. Vojni mi-	Opomniti je še, tla po novem, mora biti
nister je izjavil, da ne more priporočati, da označena cista obrestna mera, kolikor glasbi se odpravilo drugo leto službe pri enolet- niea	zate vidimo na celotnem kurznem nikih dobrovoljnih. Prihod uju seja bo jutri, bstu posebno rubriko. Tako n. pr. imamo pr Stavka na Moravskem. «ednotni papirni in srebrni renti c odstotek Moravska Ostrava 5. (K. R.) Ker je 4'-7o- Ui reiUa imenuje tudi čestokrac včerajšnje pogajanje z odposlanci delavcev « petocistotna renta*.
ostalo brezuspešno, so sklenili nadaljevati	Stvar pa je ta, da se mora od obresti te
št.ajk ter je danes v jutro tudi samo 14 do ^nte, ki res daje po 5°/0, plačevati 16% 15°/0 rudarjev prišlo na delo v Salomonov davkov. < 'e imam obligacijo za gl. 100, mi odnosno Karolinin rudnik. V ostalih rudni- daje na leto gl. 5 obresti, ali od teh petih kili delajo. Povsod i vlada mir.	gk moram plačati li>°/0 davka, to je 80 nč„
I>ouglas v aiigicžkih rokall.	^rej ostane meni čistiti 4:20 gl., oziroma 4*2°/0.
Madder River 4. (K. B.) »Reuterc javlja; Ta čista obrestna mera torej mora biti ozna-Brigada konjenice se je danas vrnila semkaj čena po novem; tako vsaj je sklenila dunaj-iz Douulasa, kamor se je bila podala na »ka borzna zbornica in tega se drži tudi tr-rekognosciranje. Angleži so zaseli Douglas. žaška borza.	(Pride še.)
Skorbut v kimberlevu.	Revizija carinske tarife.
London (K. B.) »Reuterju« javljajo z Kim-	Zadnje dni minolega leta je zborovala v
berleva 'Si. ni. m.: V tukajšnji posadki raz- Budimpešli avstro-ogerska carinska in trgo-sajajo tifozui kurdej (skorbut), ki se širi bolj vinska konferenca o reviziji obče carinske ta-in bolj.	rite. Razposlali so že vsem trgovinskim zbor-
Nemški parnik ustavljen.	nicam pole z dotičnimi vprašanji, da nabavijo
Berolin 4. (K. B.) »Wolf« javlja iz potrebno gradivo. Nekatere trgovinske zbor-Adena: Tukaj so ustavili državni poštni niče so že dale odgovor, meti njimi komore parnik »General«; zaselo gaje augležko vo- v Hebu, Lincu in Celovcu. Dunajska in jaštvo, da ga preišče. Naloženo blago iz- Brnska zborirca pripravljata in dopolnjujeta krcajo.	gradivo ter ga od pošljeta tekom nekoliko
Boerei se umikajo iz 3Ioltena.	tednov.
London 5. (K. B.) Glasom brzojavk ju- ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
tranjih listov so se Boerei pred pehoto, jezdeci-strelci s Kapa in topništvom generala Gatacra umaknili tudi iz Molteua. Državljansko pravo iuozemeev t Oranju.
London 5. (K. B.) Poročevalec »Standarda« javlja iz Kapstadta z dne 3. t. m. : Zvedel sem iz Oranja, da je predsednik Steju izdal razglas, po katerem je vse belokožce, ki bivajo v republilci, smatrati, neglede na njih narodnost, polnopravnimi državljani, a da morajo v»i v obrambo dežele prijeti za orožje.
Odprta luka na kitajskem. Washington 4. (K. B.) Tudi Italija je odgovorila na amerikansko noto glede politike odprtih luk na Kitajskem v najpovolj-nejšem zmislu.
Praska pri Suiitiilieldu. Frere 4. (K. B.) Reuter javlja: Eu polk
Tržne cene.
Cene se razumejo na debelo s carino vred.
Kolonijalno blago:
za 50 k
Kava
Santos I.....
„ II.....
Rio I.....
II.....
>antos in Kio lave
Lagtiaira lave I. .
n. .
Maraeaibo .... Gtiatemala .... S. Salvador . . . Costarieea .... Portorieeo ....
I. II.
Jamaica.........
Malabar.........
Java..........
Moka..........
Poper: Siugapore........
, . .. ......	,	.	Penang.........
konjenikov je jezdil danes na rekognoscirauje	Tellicherv
v Smithfiled, kjer je zagledal močne sovražne ^	...........
oddelke. Streljali so z obeh strani. Sovražnik ^torjice : icimet) !!!!!!!!
je vzdrževal ogenj, dokler se niso Angleži	« eleeta.....
......	' ,	. i •	Ri2: italijanski.....• . .
umaknili, i ravijo, «la se en častnik in pet	Indijski
mož ni vrnilo. (To je res lepo in nežno po-	.Japonski........
veda no, da so ti siromaki — ali nbiti, ali	Južno sadje:
ranjeni, ali pa ujeti. Op. ured.)	Rožieki :............
Boerei v Hvphcrgatu. — Angleži v Hvp- smokve": (Cahumita) v vencih' .
„ proste . . puljske (Puglia)......
smirnske Mandeljni : sladki I. Bari .
Lešniki : sieiljski.....
istrski.......
levantinski olupljeni .
hergatu.
London 4. (K. B.) »Reuter« javlja iz Sterkstrona dne '2. t. in : Boerei so zasedli Hvphergat pri Moltenu. General Gatacre je v bližini Buschmans-Honka trčil na sovraž-
nika; ko je začelo streljati angleško topni- ^rozdiee	: Elemfe
štvo, so Boerei naglo zapustiti svoje stališče,	„ iz Perzije
še p red no je prispela pehota. General Ga- ~ 1 r,u
taere se je zopet polastil Hvphergata.	_ _ Lipari.....
Pomerauee (zal>oj).....
| Limone	. .....
Olje oljkino italijansko I. Bari n albausko . . . . dalmatinsko . . . bombaževo amerikansko . sesamovo........
k*.	v kronah.
	. U4.—
,	. 83.—
	. 86.—
	. i>2.—
	. 102.—
	. ;>:i.—
	. 135.—
	. 96.—
	. 105.—
	. 163.—
	. 104.—
	. 139.—
	. 1 o;"«.—
	104 —
	. !>4.—
	. 165.—
	. l.S-i,—
	. 150.—
	. —
	. 88.—
	. ).—
	. 138.—
	. 65.—
	. S4.—
	. ,SS.—
18,	.— 23.50
10.	50 !<;.—
tr>.	— 17.50
	!».50
	3;>.— . 15.54 >
;	. 42.50
	. 48.—
	. ;»6.—
	. d/sC—
	. 58.—
28.	i i.— — 45.—
	— 6.S.—
45.	— 47.—
Trgovina in promet.
Novi kur%ni list.
Pi^e J. U. II.
(Glej včerajšnjo »Edinostc.)
.->. Vretlnostne listine (efekti), ki se nomi-nelno glase na 10U ednot avstr. ali pa kronske veljave in so že prej notirale percentuelno, to je za 100 gl., notirajo sedaj za 100 kron; kurz, oziroma • kurzne številke ostanejo toraj iste, ker veljajo za 100 ednot.
Ako je ednotna avstrijska renta popred notirala 1)8*30, notira tudi po novem 98*30, ali razumeti je to tako, da je poprej nomi-nelniii 1(M> gl. oziroma 200 kron veljalo 98*30 gld. To se pravi, toliko «po sto» (per cent).
V olajšavo navedemo praktičen slučaj : Će je kdo poprej od svojega dolga plačeval 5% ali od svojega posojila dobival 5°/0, ostane isto razmerje tudi sedaj : 5°/0 ostane, ampak : poprej je plačeval, oziroma dobival gl. 5 od vsacih gl. 100; sedaj pa bo plačeval, oziroma dobival f> kron od vsacih 100 kron. — Le kapitial se numerično (v številkah) pomnoži.
. 54.--.—
. a—
. 4").— 90 — . 41.— 47.— . 4-J,— 4«5.—
Opomba. Kadi pomanjkanja prostora srno morali za danes odložiti izkaz o prodaji kolonijulnega blaga in o zalogi blaga v javnih skladiščih ; eno in dnigo objavimo v ponedeljek. Od sedaj naprej !»«>-demo redno objavljali tržne cene ob četrtkih, a gori omenjena dva izkaza ob petkih. Mej tednom pa bo-demo prijavljali odhod in dohod parnikov in količino dovažanega kolonijalnega blaga.
Trgovina z lesom.
Jelove deske	»mi 8/14" f. 5*2—57 za 1200-'
li» in 20 _ 714'' 40—43
sknrete l.'t 14
_ remeljni
.. 14 n 15 70 „ 70
(morali)
35 _ 7<) JS4> „ SO 80
JK»
4<J i«)
45
100 „ 100 11G „11«
7 14" ^ 30—31 7 14 ' „ 32—34 _ —'27 za
^ 13—14 „ 33—35 „ 17—171/-„ 40—43 ' .. 20—22 r 60—W _ 70—80
Po tramičih <tileri) o 3, 3/4, 4 4. od *2i» do 31 kr. kub. T rami 4/5 do 7 i) od 5—12 m. 31—33 kr. kub.
8/10 in 9/11 6—12 m. 33—36 - „ Bordonali 10,12 in naprej for. 12.50—13.50 kub. meter.
Vsled hude zime prihaja malo lesji in tudi na trgu malo vprašanja.
Dne 30. decembra 1899.
* tflprl seru nov
Restaurant Centrale Pilsen
v Via Torrente št. IO
z triom i,i krdi>rfia. ra/tirtljruia z clcktr. Infj«
Pi/.^n-ko pivo iz uninižiie pivovarne v Plzini in bavarske lleielienbrau v Kulmbaolui.
I n- in inozemska vina prve vrste. Izvrstna kuhinja. 1 < k*na jn»strežl«i. Zmerne «*enc.
Rafael (iiittner
voditelj.
Trgovinske vesti.
Hitili m pe^ta 5. Pšenica za oktober K. .1*1. Pšenica za april K. 7.7.~> «io
'.NI ,1,, 7»i \tž za
;»ril K. ♦*»
J.
za t"r
>lter K. —<io —*—. Kž /.a do <i.'L>. Koruza za juli Koruza /:\ maj P.MM* K. do 41*:?. Ov.-s /.« oktoiter K. —- do . <	/.i april K. ;Y— do i~H H _
I'šeni«*a: jmuhkII*- z-ulostne, jnivpraseva-»• omejeno, jako mirno. Pr»» laja: nekoliko - * nier. -t. j»o kron eeip-ie. Vreme: jasno.
Hambtirir .">. Trg za kavo. Santo- good ••nitre z:i mare ."i J.za maj .">.">.—, za sei>-i * i ■ w*r ."»<».—. za de<*eml»er ."U»'7.> ! ><»nar. Mavre .». Kava Santos irood a ve rage januar .~>0 k. frankov 40.7h) za ina i f>0 k. ako v 41.7."».
Dunajska borza dne 5. januvarja.
nezavisno glasilo za politiko. narodno ^ospoflarstvo. znanstvo in
IlinrtllOSt. izhaja na Dunaju od novega leta HHM> kot tednik vsako seboto na 12-1»') straneh ter stoji na tato G ghl., na jk>1 1. o gld. na četrt leta 1 .;">< > g!d.
..S i a vis«' li es K e 'n o~ ima namen, braniti ustavna in zgodovniska državna prava slovanskih narodov ter dokazovati, da spadajo dn-i-vno in moralno v isto vrsto z drti gimi ariškimi narodi. Pridobil si je sotrndni-k«>v, priznanih sil. med vsemi slovanskimi narodi.
.S 1 n v i s c h e s K e h o~ ima in sprejenilje in sentte solidnih slovanskih in drugorodnih firm, ki so navezani na razne dežele.
Uredništvo in upraviiištro ,:Slavisclies Eclio:'
na Dunaja.
Eugengasse 37.. Wien X.
		virraj	tlanes
J >ržav	ni <l«»lg v papirju	-	i»S.JM)
_	v srebru	i»S.S4l	'.»^.To
vstri	jska renta v zlatu	i«;.7.r>	
_	_ kronah 4"/0	Hi*. 10	it.S.<|f)
Kredi	tne akeije ...	231 .'.»:►	1^.7 5
I>KI<1<	»n 10 Lsr. . . .	iMl'.«).*)	'J 42.10
t nn	ark.....		
	eoni.....		r.t.^fo
it	alijan-kih Hr .		S9.70
( >kini	i ..... .	11A-J	11.4^
En§rel-ova juha
iz tovarn«1 za konzerve, olnp-lj«-n grali in zimski jermen -estovrstniki v Leoberdorfu je
najboljša in najcenejša hrana. Redilna snov glasom uradne analize 1 /., " „ ter je vsled dobrega uknsa in priproste hitre priprave neprekosljha. Prospekti in po-sku-nje na željo brezplačno. Važno za javne zavode in konsumna društva Ugodni pogoji za raz prodajalce. Naročnine: Bureau Wien II 1 Taborstrasse 25.
Nova drogerija
DRAGOTIN-A JENULL
^ Trst p. Via<*eppa vosral Via Carradori b.
j*- preskrbljena z vsem v to strok«) spadajočim _ >ti I*ri|M>ro' azi zla-ti vse predmete za čiščenje, barvanje in zb«Ijša»je vina. Specijalitetu v zdravilih za goveji živino. konje. prešiče itd.. razkužilo proti >u -onicn litiji. raz- kuž'jiva mita in razkuži] vi za < a. ti zrak v v«..inikih. stranisčah, jamah itd. Za »vernico teiik i/.bor »več i/, priotitru voska kakor tudi barvane -vere. Sprejemam naročite z« »likanje svetnikov itd. ua siečch. Vse po nizkih cenah 1 1' r; > -■ na svoje '»-letno služI »o van je v drojre-ijah v ulei < rhega in Benvenoto ter obljuhuje točno in p«--t«-no portivzbo priporočam slav. oln'instvu v dimu in na deželL
>|K »štovanjem
Drago t i n Jenu 11.
MEiNARODNI I
ANORAMA
trst - Borzni trg 14 - trst
Od 1. do jniiuvariju
Jako zanimivo potovanjo po
Rimu.
;
M. A T E.
Tr>t. yii Nioia. vtpi Tu s. umro št. 8. M,
t ast mi je javiti si. občinstvu in cenjenim ■•d jemalcem. da »em prejel lH><rat izhor raznovst-ii'-^a hlaga za j<-s4-n in zimo in sieer: sukno za jp»*pe in goapode. flanele, perka! za obleko in h luže v najnovejšem risanju kakor tudi barvan in 1>el ter piket za perilo: n:aje vseli vrst od volne al hMftafl^odeje i kovtre i s pod vleko ali od volne, pre-roge. pregrinjala itd. itd. Imam v zalogi tudi veli-/ .: drobnarij za kr- »ja« .-ivi! je in ni' >distke.r»prej-niam nan ila za izgotovijanje ob!ek za gospe, ka tere izvr-ini po meri z največjo točnostjo in natanjrnostjo po eenah hrez konkurenee.
\ elik izbor blasa za zastave in narodnih trakov za društvene znake.
Vse po najnižjih ccnah.
Nadcjaje -e tudi v priholnje po<lpore eenj. o IjemaU-ev in si. občinstva, lieležim -e najuljudne e
3/. A iti:.
Prva kranjska tovarna
testenin
v
Znideršič & Valenčič
v lir. Bistrici
o
o o
o
a o
o
o o
Najboljše beriio in darilo
ie vsestransko jako pohvaljena
in omlKa ali izvir srečo1
o
oo
o
o o
neohi ter i s* neca.
^Ujfi ..........
-i:i<. |K>trehna knjiga za vsakejra človeka, ka-ho«-e sam laiiko in hitro navaditi vsega potreb-| a more -el*- in drngt oia/.iti in prav olikati) ter se d za predplačilo 1 Sld. 50 kr., po nosti •"	al- proti po -tneinu povzetju pri Jožefa
ValenĆičn na Dnnajn, HI. Haup.strasse N 83. Stiegre H. St., Tfc. 38.
Založnik «>zir. pr«xlajalee je voljen vrniti denar, aseo bi mu kupee [»oslal knjigo se nerazrezauo in -to v treii dneh nazaj. 4 ena je ^krajšo znižana. knji«r je mal«» več.
pohištva vsake vrste
_Varsivena mm: SIDRO
LINEMENT. CAPS1CI GOMP. I
I i
i i
I |
» I
I/ RiHiterjev«* lekarne v Prasi
pr.j' </.: ano izvrstno, bolečine blažeče mazilu doliiva se po 4o uovč.. TO nvč. in 1 jrld. }•«» vseh lekarnah. Zahteva naj se to
spiosno priijtibijeno domače sredstvo
vedno le v origin. steklenicah z našo varstveno znamko „sidru" i/, ftehterjeve lekarne ter
vzame previdnostno sainostekleniee - to varstveno znamko kakor or.-ginaini izdelki.
foiiffjevi ićiirv pri ziaiai isvu ? Pragi
liiiftbitne nlice 5.
m
m
• •	V'"
i ori Mi n 71 v H^ch	*
w JU)i iiiiuii \ i>m	&
Piazza Rosario 2. (šols! o poslopje).	^
'p? Bogat izhor v tapetarijah. zrcalih in	^
w slikah. 11 n-triran cenik gratis in franku	Ui vsakemu na zahtevo.
^ Cene brez konkurence.	^
Predmeti stavijo se na h rod ali žele-
'V* znieo hrez da hi se za t«» kaj zaraeuitajo.	^
f
i ■•


k Glasbena šola.
Podpisani učitelj glasbe odprl je v ulici C«»-logna št. "J. 1. nadstropje (za javnim vrtom) šolo za poučevanje sledečih predmetov : teorija, glasovir, petje, vsa tamburaške instrumente, mandolin, vijola, čelo in violon (contrahasl Natančn' ja pojasnila daje podpisani vsaki dan od 11. «lo 12. ure predp. v zgoraj imenovanih pro-storih. Pisma istotja. — Za vspešni in točni poduk jamčim. — Pri poročil j č se za obilno udeležbo beležim	udani
II rab ros lav Voirrit*
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST — Via Malcariton št. 1 — TRST
Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in spre-jemuice, žimuic in peresni«-, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence.
priporoča svoje priznano izborne testenine, kot makarone, fideline in različne vloge zana juho V različnih kakovostih.
Prvi sijajni uspel) najinih iz'lelkov je ta, •la se ni v našem okraju v treb letih toliko testenin zavžilo, kot najinih v teku eue^a inesc«»n. kar jih izdelujeva.
Spoštovane gospodinje, sezi te
po teb pristno <!«.?naeih testeninab. katere pri n i- sedaj »iii; se sl:i>tjo zavživajo.ki <lose«laj nisu hoteli ve«leti o njih, kajti najine testenine so bolj okusne, tečne in re«iihie kakor vsak«* »Irug«1 in jjotova sva. <la se 111 ■ • jo vsakemu priljubiti, kdor jinle pokusi.
1 »obe se v vseli prodaja I nieab jestvin ali povsem zanesljiv«* s<» le one. ki se prodajajo v znvoiili p.t l|j ho-. z n:iji:io ttrmo.
Trgovcem pošiljava cenik zastonj in franko.
Velika za.o ^a
soMbm pMšm ia tanecarij
OOOOOOO ooooooo
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trs San (liovaniti list. 5. (hiša IManai. Absolutno konkurenčne cene.
Mitjt' pohištvu ti<t;ivsc sreča!
Acquedotto 21.
Acquedotto 21.
s svojimi ISo centimetrov doljziini borelev-lasmi <lo-hila sem jihvsled 14-me-seene uporal .e svoje sanio-iznajdene pomade. To so naj.slovitiše avtoriteto priznale za jedino sredstvo, ki ne provzroča izpadanja las. povspešuje rast istih, poživlja lasnik povspešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osi v ljenjem do najvišje starosti.
Cena lončka 1 gld., 2 gld.. 3 gld., 5 "gld.
Pošiljam po posti vsak dan. akc se znesek naprej pošlje ali pa spoštnim povzetjem povsem svetu iz tovarne, kamor naj 3e pošiljajo vsa naročila.
Ana Csillag
Dunaj I., Seilergasse 5.
i lil. l lii
Ivana Hermann-a
poznan ž<' po slojih umetnih in mehaničnih podobah, izloženih ob uhodu lokala.
Na.jvppji izbor mojstrrskih © O © © l/- li^^siiiHr-np plastike.
Vss podobe so od voska izdelane v naravnih — —
---veliKostiU ol naivsčiii nistniicov selanjeza ra
Non p!us ultra mehanične umetnosti.
V S K It I N A :
Avstrijski iisar, rimski pupt^, ileklica s pevajitčimi Dtiči, iiiuir.ijoOi mu jeni vojak, trpinčeuje device ittl. " Vse so giblje, kakor «la t>i hilo živi«. ^ ; Poseli Bost: Posnetek ikI vnsk:i Tletue »The Spoted *5irl" afrikanskega pletneua, ki bo živa -izložena letos 11:1 parižki razstavi. Panorama: Hnrsko-angleška vojna, )>ota[iljanje »Ttur-gi'^nnn , špansko - amerikanska vojna itd.
Vsak dan od 9. zjutraj do 10 zvečer
Vstopnina .... 20 nvč. Vojaki iti otroci . .10 ^
Zjakaj so še ljudje, kateri Kathreiner Kneipp-ovo sladno kavo ne rabijo, akoravno je ista tako prijetna in zdrava kavina pijača?
Zato, ker še vsi ne vedo, katere velike prednosti ima Kathreinerjeva kava od bobove kave, ki skoz en ekstrakt iz rastline bobove kave pridobi le duh in okus bobove kave, ne pa njene zdravju škodljive lastnosti. Združuje toraj na dober način koristne lastnosti domačega sladnega preparata s preljubijenem okusom bobove kave.
Res je, da bo Kathreiner Kneipp-ova sladna kava v prid zdravju od milijonov ljudi in v stotisoč družinah vsaki dan použita. želeti pa bi bilo v korist vseh. da bi ta res družinska kava vsled njenih dobrih lastnosti, povsod in zlasti v vsaki družini se nahajala.
Kathreiner Kneipp-ova sladna kava služi sploh za primes k bobovi kavi. katere okus slajš* in za uživanje mileje napravi. Dela kavi bolj ukit-mo barvo in odstrani znane zdravju škodljive lastnosti bobove kave popolnoma. Pr.poroča se z eno tretjino Kathreiner-ove kave in dve tretjine bobovo kave začeti in polagamo na polovico vsake kave iti.
Neprecenljiva lastnost Kathreiner lvnri; n-ove kave obstoji pa v tem, da se v kratkem času tudi popolnoma s;»ina lahko pije. kar prav dobro tekne. Kjer se bobova kava popolnoma použiti prep j ve, je ta najboljše nadomestilo in bo ženskam, slabotnim in bolnim osebam kot lahko prebavljiva, kridelujoča in krep-čujoča pijača priporočena.
Po zdravniških izrekih naj se ras tuj oči mladini, posebno mladim dekletom, nobeno drugo kavo uživati ne da.
Skozi upeljavo Kathreiner Kneipp-ove sladne kave, bo tudi v najmanjši družini veliko prihranjeno. En poskus zadostuje, da se ista stalno upelje.
Kathreiner Ki" pp-ova kava se ne stue nikoli odprta proda uti. Prava je samo v znan h belih izvirnih zavojiM z podobo žtv>!n'.:a Kneippu kot
AV
Cene zm rne
soboto
janinrarja se odpre
L! UiilUU lllill
v ulici S. Laz zar o št. j (Palazzo Salem).
Najboljši' istrsko vino od Suuvieenti. dalmatinsko belo in prve g vrsto Iheherjevo pivo. Nemška kuhinja. Točna postrežba. Zmerne eene. Posebne sobe za obede, društva, zborovanja, klube itd.
Lastnik je Slovenec.
Za obilen ob sk se nujudaneje jtriporoča
Rome j JFabhri, roditelj.
Postrežb:! !