GLEDALIŠČE CELJEX Branko Završan in ansambel BODI GLEDALIŠČE! 70.SEZONA SEZONA 2020/21 WWW.SLG-CE.SI Slovensko ljudsko gledališče Celje upravnica MAG. TINA KOSI svetovalec upravnice DR. BORUT SMREKAR dramaturginji TATJANA DOMA ALJA PREDAN telefon +386 (0)3 4264 208 e­naslov blagajna@slg­ce.si Blagajna je odprta vsak delavnik od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00 ter uro pred začetkom predstav. lektor JOŽE VOLK tajništvo tehnični vodja MIHA PEPERKO vodja uprave LEA TOMAN vodja programa JERNEJA VOLFAND telefon +386 (0)3 4264 214 telefaks +386 (0)3 4264 206 e­naslov jerneja.volfand@slg­ce.si vodja marketinga in odnosov z javnostmi MAG. BARBARA PETROVIČ telefon +386 (0)3 4264 205 +386 (0)51 651 821 e­naslov barbara.petrovic@slg­ce.si koordinatorka in organizatorka kulturnega programa URŠKA VOUK telefon +386 (0)31 670 957 telefon +386 (0)3 4264 202 telefaks +386 (0)3 4264 220 centrala +386 (0)3 4264 200 e­naslov tajnistvo@slg­ce.si Ustanovitelj gledališča je Mestna občina Celje. Program finančno omogoča Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. svet Gledališča Celje BRIGITA ČOKL (namestnica predsednice) ANITA OVČAR DUŠANKA SAFRAN (predsednica) JOŽE VOLK informatorka­organizatorka URŠKA ZIMŠEK strokovni svet Gledališča Celje MATIJA GOLNER DENIS KRESNIK URBAN KUNTARIČ MOJCA MAJCEN SIMON MLAKAR (predsednik) DR. ANTON ŠEPETAVC (namestnik predsednika) strokovna administrativna delavka JERICA VITEZ www.slg­ce.si e­naslov urska.vouk@slg­ce.si blagajna Gledališče Celje sezona 2020/21 Zasedba 4 Tina Kosi Optimistično naprej 8 Alja Predan In je gledališče! 14 Branko Završan Vse najboljše, gledališče! 24 Branko Završan Za Hekubo 30 Prvič v Gledališču Celje 36 Nagrada 40 Pripravljamo 46 Zasedba in vsebina predstave v angleščini 48 avtor besedil songov BRANKO ZAVRŠAN režiserka IVANA DJILAS Branko Završan in ansambel BODI GLEDALIŠČE! zadnja generalka za premiero proslave zamujenega jubileja ob slavnostni sedemdesetletnici našega gledališča lani … z gosti krstna uprizoritev interna premiera 19. marca 2021 uradna premiera 24. oktobra 2021 dramaturginja ALJA PREDAN kostumografka JELENA PROKOVIĆ avtorji glasbenih aranžmajev BLAŽ CELAREC ŽIGA GOLOB UROŠ RAKOVEC BRANKO ZAVRŠAN nastopajo BRANKO ZAVRŠAN BETI STRGAR LUČKA POČKAJ TANJA POTOČNIK ŽAN BRELIH HATUNIĆ DAMJAN M. TRBOVC /GREGOR ČUŠIN k. g. BLAŽ CELAREC ŽIGA GOLOB UROŠ RAKOVEC korepetitor IZTOK KOCEN koreograf ŽELJKO BOŽIĆ lektor JOŽE VOLK oblikovalca svetlobe IVANA DJILAS UROŠ GORJANC vodja predstave ANŽE ČATER/ ZVEZDANA KROFLIČ ŠTRAKL šepetalka SIMONA KROŠL/ BREDA DEKLEVA dežurni tehnike SIMON KOŠTRIC rekviziterka MANJA VADLA odrski mojster GREGOR PRAH lučni mojster UROŠ GORJANC pomočnik tehničnega vodja RAJNHOLD JELEN tonski mojster MITJA ŠVENER tehnični vodja MIHA PEPERKO Blaž Celarec, Branko Završan, Žiga Golob, Uroš Rakovec 6 GLEDALIŠČE CELJE 7 BODI GLEDALIŠČE Optimistično naprej Tina Kosi 6. decembra 2020 je minilo sedem­ deset let od ustanovitve profesional­ nega gledališča v Celju. Zaradi omeji­ tev javnega življenja praznik v javnosti žal še zdaleč ni bil deležen pozor­ nosti, kot si jo zasluži. Gre namreč za ustanovo z izjemno bogato in razgi­ bano zgodovino, ki je v času svojega obstoja prispevala nekaj najžlahtnej­ ših in najtehtnejših prispevkov v za­ kladnico slovenskega gledališča. Zavedajoč se pomena, ki ga ima gledališče v regiji in širšem kultur­ nem prostoru, smo se na obeleženje jubileja še posebej skrbno pripravili. V zadnjem desetletju smo s pomočjo Mestne občine Celje skorajda v celoti prenovili gledališko stavbo, pri čemer sta zagotovo najpomembnejši prido­ bitvi Mali oder in prenova Velike dvo­ rane s pripadajočimi prostori za ob­ činstvo. Vendar so to le materialni pogoji, ki omogočajo čim bolj kako­ vostno opravljanje našega temeljnega poslanstva – gledališke umetnosti. Sedemdesetletnico gledališča smo si zastavili kot mejnik v našem delovanju. Ob že utečeni dejavnosti smo si kot novi cilj zastavili prodor gledališča in odprtje v mednarodni prostor. Gre za ambiciozen načrt, ki terja čas nekaj let. Da smo bili na tej poti že uspešni, potrjujeta ude­ ležbi na festivalu v Sankt Peterburgu z uprizoritvama Oče in Večni otrok, kjer smo obakrat prejeli nagrado za najboljšega igralca/igralko. Druga mednarodna gostovanja (festival On.Ona.Oni v ruskem Jekaterinburgu 9 in največji svetovni festival mo­ nodrame United Solo v New Yorku v ZDA …) so bila zaradi pandemije žal prestavljena za nedoločen čas. Zavedamo se, kako pomembno je, da se odpiramo v mednarodni prostor. Ne gre le za spoznavanje dobrih tujih praks in za prenos dru­ gega znanja ter izkušenj, pač pa tudi za nove ustvarjalne impulze, ki bodo pomembno prispevali k umetniške­ mu razvoju našega ansambla in bodo Razglasitev epidemije je boleče zarezala v zelo ambiciozno zastavljen program jubilejne sezone 2020/21. imeli zagotovo širši vpliv na naš kul­ turni prostor. Primer takšnega uspe­ šnega sodelovanja je bila predstava Očiščenje v mednarodni kopro­ dukciji s finsko gledališko skupino Sadsongkomplex.fi, ki se je uvrstila v tekmovalni spored Borštnikovega srečanja. S tovrstnim sodelovanjem bomo nadaljevali in ga razvijali tudi v prihodnje. Razglasitev epidemije je boleče zarezala v zelo ambiciozno zastavljen program jubilejne sezone 2020/21. Zaradi negotovosti in nepredvidljivih razmer smo morali iz previdnosti nadomestiti prvotno predvidena dela s takšnimi, ki imajo manjše igralske zasedbe in s katerimi bi se lahko bolje prilagodili omejitvam. BODI GLEDALIŠČE Zaprtje gledališč nam je pre­ križalo številne načrte, kar pa nikakor ne pomeni, da se je gledališče usta­ vilo! Gledališče se ne sme ustaviti, saj potrebujemo za ustvarjanje stik z občinstvom in umetniki morajo biti Gledališče se ne sme ustaviti, saj potrebujemo za ustvarjanje stik z občinstvom. Lučka Počkaj, Blaž Celarec, Žiga Golob, Uroš Rakovec 10 GLEDALIŠČE CELJE v nenehnem ustvarjalnem procesu, ker le tako ohranjajo umetniško kon­ dicijo, ki je predpogoj za umetniške dosežke in presežke. Zato smo v času zaprtja pripravili nove predstave in nestrpno čakamo, da jih prikaže­ mo občinstvu. Velik del dejavnosti smo preselili na splet, kjer skušamo s številnimi in raznolikimi umetniškimi in kontaktnimi vsebinami ohranjati vez z javnostjo. Zavedamo se tudi svoje širše družbene odgovornosti, zato smo se intenzivno posvetili šolam z ustvarjanjem vsebin, ki služijo kot pomoč pri pouku na daljavo, v sodelovanju z Zvezo slepih in slabo­ vidnih pa tudi pomoč hendikepiranim skupinam, ki jih je omejitev javnega življenja še posebej prizadela. In pogled v prihodnost? Omejitveni ukrepi so izvajanje našega osnovnega poslanstva zavrli in upočasnili, vendar zastav­ ljeni cilji ostajajo, in ko se življe­ nje normalizira, ne bo občinstvo v ničemer prikrajšano! 11 BODI GLEDALIŠČE Beti Strgar, Žan Brelih Hatunić 12 Damjan M. Trbovc GLEDALIŠČE CELJE 13 BODI GLEDALIŠČE In je gledališče! Alja Predan Bodi gledališče! – smo naslovili upri­ zoritev, s katero se želimo pokloniti častitljivim sedemdesetim letom naše ustanove. Ta kvazisvetopisem­ ski apel je še pomenljivejši v času, ko je gledališče že skoraj leto dni zaprto in javnosti nedostopno. V času drugega vala bubonske kuge, ki je bil tudi Shakespearov čas, so bila gleda­ lišča v Angliji izmenično zaprta več let. A mi smo prepričani, da skoraj pol tisočletja kasneje vendarle ne more biti in ne bo enako. Slutimo, da se naš zapor počasi izteka in da bodo ljudje lahko že kmalu sedeli na svojih gleda­ liških foteljih odprtih oči, ušes in src ter srkali umetniški nektar, ki smo ga vsi tako zelo željni. Bodi gledališče! – je glasbeno­­ -gledališka predstava, ki nas popelje na »zadnjo generalko za premie­ ro proslave zamujenega jubileja ob slavnostni sedemdesetletnici našega gledališča lani … z gosti«. Tako smo predstavo podnaslovili. S tem je pravzaprav povedano vse. Ta dogodek bi se bil moral dogoditi 6. decembra 2020, natanko 70 let po dnevu, ko je Mestni ljudski odbor izdal odločbo o ustanovitvi Mestnega gledališča Celje. Takrat se je začela profesionalna pot našega teatra. Se­ veda pa je v Celju amaterska gleda­ liška družina delovala že dolgo pred tem, prvo uprizoritev v slovenskem jeziku beležimo že 16. septembra 1849, več kot sto let pred uradno profesionalizacijo. Celje torej sodi med pionirje slovenskega gledališča, 15 na kar smo in moramo biti ponosni in nič narobe ne bi bilo, ko bi se s tem kdaj tudi pohvalili – mi sami, pa tudi oblastniki, ki umerjajo, krojijo in peča­ tijo naše usode. Bodi gledališče! – je bil tudi nezaveden moto vseh navdušenk Celje sodi med pionirje slovenskega gledališča, na kar smo in moramo biti ponosni. in zagnancev, ki so po koncu 2. sve­ tovne vojne spet pognali gledališko kolesje. S prvo, kakopak še amater­ sko, uprizoritvijo Borovih Raztrgancev v Narodnem domu in s poznejšimi predstavami v današnjem kinu Metro­ pol so spodbudili obnovo celjskega gledališkega poslopja. »Že novembra 1945 so se zbrali zastopniki oblasti, sindikatov in drugih naših organi­ zacij pa tudi zastopniki okrožnega gledališča z namenom, da prično s kampanjo za obnovo porušenega poslopja …«1 Legendarna, tedaj prva in edina članica poklicne gledališke družine, igralka Nada Božič, je lastno­ ročno pomagala obnavljati med vojno porušeno poslopje. Bodi gledališče! – si je bržčas po tihem govoril 31-letni Lojze Filipič, ko je »leta 1952 prevzel umetniške, dramaturške in lektorske posle in jih 1 Gustav Grobelnik, Zbornik SLG Celje ob 300. premieri, 1986. BODI GLEDALIŠČE strnil v novo umetniško in estetsko, organizacijsko oblikovanje. Krat­ ko dobo je bil Lojze v Celju, a prav ta doba je bila za mlado celjsko usta­ novo odločilnega pomena. Opravil je velike organizacijske, repertoarne in kadrovske premike iz lokalnega idealističnega polprofesionalizma v profesionalizem in s tem v krog stalnih poklicnih gledališč v Ljubljani, Mariboru in Trstu … Lotil se je težke naloge v času, ko se je v republiš­ kem tisku vnela negativna polemika o repertoarni usmeritvi pokrajinskih gledališč … Ko se je pripravljala in kasneje tudi uresničila likvida­ cija nekaterih … Ko je prodrla vest, da je tudi kranjsko na listi na smrt obsojenih …. Da bi bilo pametneje v Celju sezidati stanovanjsko hišo namesto gledališča … Da bi namesto subvencije, ki jo prejema gledališ­ če za redno delo, kupili ta ali oni stroj, kamion ali kaj podobnega … Da je v celjskem gledališču pre­ malo Celjanov, zato da je odtujeno, saj je zatočišče samih prišlekov … Da je celjski gledališki list predrag, preučen, da ga je treba ukiniti … itd. Itd. …«2 In z mislijo na večnost gleda­ lišča je Filipič tudi prvi v Jugoslaviji ustanovil eksperimentalno gledališče v krogu skupaj z režiserko Balbino Baranović Battelino. Bodi gledališče! – je bila neiz­ podbitna maksima Herberta Grüna, ki je pri 33 letih, takoj za Filipičem, prevzel vodenje SLG Celje. »Pripa­ dal je tisti veliki družbi slovenskih 16 kulturnih ustvarjalcev, ki neprestano iščejo in neredko tudi najdejo vred­ nost ljudske, umetniške in gradi­ teljske kulture svojega časa.«3 Sam je zapisal: »Gledališče ni samo V Celju je bilo prvo eksperimentalno gledališče v krogu v Jugoslaviji. umetnost igralstva in scene, je tudi umetnost zbiranja ljudi. /…/ Gledališki vodja igra na občinstvo kakor virtuoz na gosli.«4 Grün je utrdil Filipičevo pot in razvoj, stremel k profesio­ nalnosti, inovativnosti in ljudskosti. »Izvirnost in novost – vsaj v ne­ kem smislu – za vsako ceno: razen za ceno – vsaj neke – vrednosti.«5 Bodi gledališče! – so si šepe­ tali pogumni teatromani od Lojzeta Filipiča, Bruna Hartmana in Marjana Bačka, ki so v Celju ustanavljali festi­ vale: Filipič prvi slovenski in jugo­ slovanski festival sodobne drame leta 1955 – predhodnika še danes delujočih festivalov Borštnikovo Žan Brelih Hatunić 2 Branko Gombač, Zbornik SLG Celje ob 300. premieri, 1986. 3 Bojan Štih, Pridite, predstava je, Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega, 78. zvezek, ur. Dušan Tomše, MGL Ljubljana, 1979, str. 185. 4 Herbert Grün, Radostna Melpomena, Knjiž­ nica Mestnega gledališča ljubljanskega, 28. zvezek, ur. Dušan Moravec, MGL Ljubljana, 1964, str. 16. 5 Ibid., str. 19. GLEDALIŠČE CELJE 17 BODI GLEDALIŠČE srečanje v Mariboru in Sterijevo po­ zorje v Novem Sadu; Hartman v letih 1963 in 1964 festival Teden slovenske dramatike – predhodnika še danes delujočega festivala Teden slovenske drame v Kranju; igralec Marjan Bačko pa je leta 1991 spontano spodbudil še danes delujoči festival Dnevi ko­ medije, ki je hvala bogu ostal v Celju. Bodi gledališče! – je rekel Bojan Štih, potem ko se je zaradi silovite krize poslovil z mesta ravnatelja ljubljanske Drame in prišel delovat v »provinco«. A iz celjskega gledališ­ ča je v kratkem času ustvaril vodilno jugoslovansko gledališko Meko. Z drznim, svetovljanskim repertoar­ jem in opirajoč se ne stebre domače klasične dramaturgije je k delu vabil tedaj nova mlada imena slovenskega teatra (Jovanović, Križaj, Šedlbauer, Mlakar) in z njimi na oder institucije pionirsko vpeljal prvine tedanjega eks­perimentalnega gledališča. V nje­ govem času so v Celje »romali gle­ dalci in gledališčniki iz vse Slovenije in tudi ustvarjalci iz Jugoslavije«. Bodi gledališče! – je vzkliknil 28-letni Igor Lampret, ko so ga kar med služenjem vojaškega roka povabili za upravnika in umetniškega vodjo v naše gledališče. Kot gledališki vizionar in poglobljen premišljevalec o svetu in teatru je nadaljeval Šti­ hovo inovativno vizijo in jo avtorsko še izpopolnil. V hišo je spet pripe­ ljal Cankarja kot najsodobnejšega slovenskega dramatika in ga zaupal velikemu Miletu Korunu. Tandem Tanja Potočnik, Damjan M. Trbovc 18 GLEDALIŠČE CELJE 19 je ostal nerazdružen in nepresežen do današnjih dni. Lampret je gledališ­ če odprl tudi za druge znamenite jugoslovanske režiserje – Ljubišo Ristića, Vido Ognjenović itd., na re­ pertoarju pa so se znašla tudi nekate­ ra temeljna dela sodobne slovenske dramatike, denimo Jovanovićeva Tumor in Karamazovi (Prevzgoja srca), Šeligova Čarovnica iz Zgornje Davče itd., ki so s konceptualno drznimi po­ stavitvami gostovala po številnih festi­ valih in osvajala premnoge nagrade. Celjsko gledališče je žarelo v zenitu. Bodi gledališče! – je odmevalo v vseh za gledališče pomembnih posameznikih in posameznicah, ki so za krajše ali daljše obdobje V Celju so se rodili festivali: prvi jugoslovanski festival sodobne drame, Teden slovenske dramatike, Dnevi komedije. obogatili in/ali zaznamovali celjsko gledališče od Fedorja Gradišnika, Slavka Belaka, Janeza Žmavca, Francija in Majde Križaj, Branka Gombača, Bruna Hartmana, Gorana Schmidta, Andreja Hienga, Slavka Pezdirja, Blaža Lukana, Primoža Beblerja, Marinke Poštrak, Matije Logarja, Staneta Potiska do Boruta Alujeviča. Vsi so bili po svoje sanjači, ki so premikali meje in utirali pota. Bodi gledališče! – je zazve­ nelo v duši 28-letne Tine Kosi, BODI GLEDALIŠČE ko se je odločila sprejeti ponudbo dramaturginje leta 2002. Čez leto dni je postala umetniški vodja, leta 2007 pa tudi upravnica SLG Celje. V svojem začetnem obdobju je hišo dodobra konsolidirala v poslovnem in upravnem pogledu. Repertoarno politiko je vodila v smeri žlahtne ljudskosti in tako pridobila lepo število novih in tudi nekaj izgubljenih starih abonentk in abonentov, pred­ vsem pa je močno okrepila program za otroke in mladino in z načrtno gledališko vzgojo že poldrugo deset­ letje skrbi za gledališki podmladek in prihodnje občinstvo. V zadnjih letih se je gledališče programsko preusmerilo tudi na zahtevnejše in problemsko kompleksne teme, uprizoritveno pa na nemalokrat drzne in inovativne poetike. Tako je že nekaj let reden gost v tekmovalnem pro­ gramu Festivala Borštnikovo sreča­ nje, Tedna slovenske drame pa tudi mednarodnih festivalov, kjer žanje ugledne domače in tuje nagrade. Bodi gledališče! – vztrajajo nepreštevne množice igralk in igral­ cev, ki so v teh sedemdesetih letih predrgnili deske celjskega odra. Gledališče Celje velja za »valilnico« mladih talentov, nekateri ostajajo hiši zvesti vse življenje, drugi so ptice selivke, spet tretji jemljejo celjski oder kot odskočno desko. Nesporno dejstvo pa je, da so naše deske svetu doslej podarile kar sedem prejemnic in prejemnikov Borštnikovega prstana in prav je, da se jih na tem mestu 20 spomnimo: Aleksander Krošl (2000), Anica Kumer (2003), Janez Bermež (2008), Minu Kjuder (2009), Milada Kalezić (2011), Ljerka Belak (2015) in Peter Boštjančič (2020). In Bodi gledališče! so dahnili ob­ činske veljakinje in veljaki, ko so od­ ločili, da Gledališče Celje ob visokem Celjsko gledališče je zaslužno za kar sedem prejemnic in prejemnikov Borštnikovega prstana. jubileju nagradijo z najvišjim mestnim priznanjem »… za 70 let uspešnega delovanja in prispevek h kulturno­­ -družabnemu življenju mesta ter dol­ goletno negovanje tradicije festivala Dnevi komedije«. Odslej nas bo krasil zlati grb mesta Celja. Svečana podelitev bo na praznik Mestne občine Celje, 11. aprila 2021. GLEDALIŠČE CELJE Blaž Celarec, Žiga Golob, Beti Strgar 21 BODI GLEDALIŠČE Blaž Celarec, Beti Strgar, Tanja Potočnik, Žiga Golob, Branko Završan, Uroš Rakovec 22 GLEDALIŠČE CELJE 23 BODI GLEDALIŠČE Vse najboljše, gledališče! Branko Završan Kako obeležiti jubilej 70 let kulturno­­ -umetniške ustanove, kot je gledališ­ če v mestu s tisočletno zgodovino in publiko, (raz)vajeno raznovrstnih presežkov v stotinah predstav od kla­ sičnih do eksperimentalnih, sodobnih, drznih, humornih, kompleksnih, pa raz­ vedrilnih, zgodovinskih, komornih, spektakelskih in še bi lahko našteval? Obredno. Kot to označuje že sam pomen be­ sede: ob redu. To mora biti dogodek, ki odstopa iz vsakdanjega reda. Samo tak lahko pokloni priložnosti poseben, povzdignjen trenutek in pomen. Prav. A to velja za vsakodnevne razmere. Naš vsakdan zadnjega leta pa je vse kaj drugega kot red in ustaljenost. Vsak dan prinese spremembe, ne­ predvidljivosti, zahteva od nas hipne reakcije in prilagajanje na nove, ali pa vsaj drugačne, razmere. Ob opus­ tošenem praznovanju novega leta 2021 smo si hudomušno poklanjali voščila v duhu: »želim ti povsem navadno, dolgočasno leto«, brez pestrosti vsiljenih sprememb. V teh okoliščinah torej premisa ob-reda ne bi potolažila naših želja. mišljenje, da gledališče in z njim kultu­ ra, v njej umetnost, nista pomembna, niti potrebna za naše preživetje. Uh, kakšne nevarne misli. Če še enkrat Človek lahko preživi brez umetnosti, človeštvo ne more. parafraziram Milana Jesiha in njegovo misel o poeziji prenesem na celotno umetnost, bom zopet zapisal: človek lahko preživi brez umetnosti, človeštvo ne more. Predvsem pa ne moremo go­ voriti o preživetju. To je presneto žalta­ va past, ki nas ujame v izredno stanje kataklizme in strahu. Seveda je virus, ki se planetarno poigrava s človeško raso, resna zadeva in je ne gre podce­ njevati. A dovoliti, da dojemanje naše eksistence sklati na raven preživetja, pa tudi ne gre. Človeštvo mora živeti in ne preživeti. Živeti z novo zavestjo, po kateri kliče čas, a vendarle živeti. Dopustiti, da nas ta preplah ponese nazaj na primarno raven preživetvene­ ga instinkta, bi bilo mnogo pogubnejše kot katerikoli virus. Praznujmo torej s predstavo. Saj je to naše poslanstvo – gledališče. Ustvarimo odo gledališču. Gledališču, sestradanemu od zaprtja in manka publike, gledalcev. V noriji in zbe­ ganosti zadnjih mesecev se vsiljuje Današnji čas še toliko bolj sili k pre­ misleku o pomembnosti gledališča. Kaj ga ohranja živega in potrebnega. Ob tehnološkem napredku, ki nam prek vizualnih in senzoričnih medijev nudi vse bolj dovršene oblike iluzije, ko nas privid ponese v najrazličnejše prostore, situacije in stanja, se porajajo ugibanja, ali je gledališče še aktualno, 25 BODI GLEDALIŠČE v koraku s časom in ali nam še govori na dobi ustrezen način. Gledališče ima stalnico, ki je ne morejo povoziti ne čas, ne tehnologija, ne vzhajajoči mediji: dejanskost trenutnega dogaja­ nja. V živo, če hočete. In sodobne poti komunikacije, ki se kopajo v neres­ ničnih novicah in nenehni špekulaciji in manipulaciji, še bolj vzpodbujajo Draga publika, nocoj bomo prepevali o gledališču in v imenu vseh nas, ki ga ustvarjamo z vsem veseljem, kličem: čestitke ob naših skupnih sedemdesetih letih in še na mnoga! Prav dejanskost v gledališču nas navdaja z občutenjem resnice, pa naj bo dogajanje na odru še taka laž. Blaž Celarec, Branko Završan, Žiga Golob, Uroš Rakovec našo potrebo po resnici. In prav de­ janskost v gledališču nas navdaja z ob­ čutenjem resnice, pa naj bo dogajanje na odru še taka laž. Kot se je zapisalo v eni od pesmi: na odru je treba lagat zato, da gre bolj zares. V eni drugi pa, da smo igralci iskreni hipokriti. No, pa pojdimo nazaj k predstavi. Bodi gledališče! Gledališče se rojeva vsak trenutek. Tukaj, pred vašimi očmi. Čestitke, da ga imate, svojega, celjske­ ga. Če ga ne bi že imeli, ga ne bi imeli. To zveni kot kak šaljiv »kitajski« pregovor, ki trdi nekaj samoumevnega. A ni šale. Vrag jo je odnesel. Danes namreč ne bi bilo te volje in zavesti o potrebi po tovrstni umetnosti. Slovenija, spoštuj to, kar je tvoje, kultura, umetnost in žar, tu so doma, je zadnji odpev naše predstave. 26 GLEDALIŠČE CELJE 27 BODI GLEDALIŠČE Lučka Počkaj, Branko Završan 28 Žan Brelih Hatunić, Lučka Počkaj, Beti Strgar, Tanja Potočnik, Damjan M. Trbovc, Blaž Celarec GLEDALIŠČE CELJE 29 BODI GLEDALIŠČE Za Hekubo Branko Završan Teatru sem se zapisal že mlad, kaj hočem, vedu sem že takrat, za vsako ceno na odru stat za Hekubo. Gledališče nikdar ne umre, kar ne velja za umetnike. Se je ustavilo srce za Hekubo. Najprej sem bil sam svoj gospod, svobodni umetnik je bolj za sprot, pa saj vsaka je prava pot za Hekubo. Potem pa nekaj dni črn fertah visi na pol droga. Na odru stihe cefra mlada kolegica, ki me sploh ne pozna, par igralcev ždi v obrekovalnici, do dvorane gre malokdo. Saj ni bil več mlad, a se j’ mogu tok gnat za Hekubo. Ko v tišini kdaj oder se oglasi, rečete, da to je le suh les, pa to ni nič res, saj vsak večer jaz hodim tja čez in z mano še marsikdo, ki je šel v nebo za He-ku-bo. Nam je bla zadnja stvar, kakšen bo honorar za Hekubo. Edino, kar velja, da se dotakneš neba za Hekubo. Ta danost, da lahko resnici zreš v oko in z lepoto jo vsevdilj deliš, je zaveza in dar, tisti, ki jim je mar za Hekubo. Ustvarjal sem, kot sem največ lahko, kdaj zablestel, kdaj bil peto kolo, kdaj z veseljem, kdaj z žalostjo za Hekubo. 31 BODI GLEDALIŠČE Beti Strgar, Tanja Potočnik, Žan Brelih Hatunić, Damjan M. Trbovc, Lučka Počkaj, Branko Završan 32 GLEDALIŠČE CELJE 33 BODI GLEDALIŠČE PRVIČ V GLEDALIŠČU CELJE BLAŽ CELAREC tolkalec in producent Je vsestranski tolkalec, producent, snema­ lec in oblikovalec zvoka. Tolkal se je učil v Sloveniji, na konservatoriju v Rotterdamu, v Havani in v New Delhiju. Dejaven je na več področjih glasbene umetnosti. Kot tolkalec je posnel skoraj sedemdeset albumov, kot producent ali snemalec zvoka pa dobrih štirideset. Nastopal je v mnogih gledaliških uprizoritvah, kot skladatelj pa je ustvaril glasbo za kar nekaj predstav in filmov. Med zadnjimi filmi sta Košarkar naj bo 1 in 2, pri katerih je bil soavtor glasbe in glasbeni producent. Kot tolkalec je član različnih zasedb – od improvizirane glasbe (Zoc), world-mu­ sic (Brina), kantavtorskih bendov (Radio Mondo, Hamlet Express), preko akustične pop muzike (Gal in Severa Gjurin, Nana Miličinski), šansonjerske Svetlane Maka­ rovič in vse do postglam retromex benda Malamor in akustične zasedbe Mi2. Poleg glasbenih skupin je zadnja leta zelo dejaven v gledališču kot sklada­ telj, glasbenik in igralec. Trenutno igra v predsta­ vah gledališča SNG Nova Gorica – Božična pesem in Peter Kušter, Lutkovnega gledališča Ljubljana – Škrt škrt kra čof in Jure in Jaka in Plesnega teatra Ljublja­ na – Juri Muri v Afriki pleše in Veveriček posebne sorte. 35 BODI GLEDALIŠČE ŽIGA GOLOB UROŠ RAKOVEC kontrabasist in baskitarist kitarist Kitaro je študiral na Berklee College of Music v Bostonu in diplomiral na Landeskonservato­ rium v Celovcu. Ustvarja glasbo za gledališče, film in televi­ zijo, koncertira in poučuje kitaro na Waldorfski glasbeni šoli v Ljubljani. Ustvaril je glasbo za okoli 50 gledališ­ kih uprizoritev, več celovečernih in kratkih filmov, dokumentarcev, serij, risanih serij, špic, reklam … Za film Kratki stiki (režiser Janez La­ pajne) je prejel nagrado vesna za najboljšo filmsko glasbo na Festivalu slovenskega filma v Portorožu 2006. Koncerti: član mednarodno priznane za­ sedbe Tamara Obrovac Transhistria Ensemble (istrski etno jazz), s katero so prejeli številne nagrade. Igrajo po jazz in etno festivalih po Evro­ pi in svetu (ZDA, Japonska, Kitajska, Izrael, Irska, Francija, Nemčija, Italija, Španija, Grčija, Finska, Latvija, Poljska, Makedonija, Srbija, Črna Gora …). Je član zasedbe Severa Gjurin, hrvaško­ -slovenske zasedbe Mildreds, Amala (romska glasba), Ira Roma (ruska glasba), igra v koncertni predstavi Senca tvojga psa (šansoni Jacquesa Brela). Z raz­ ličnimi zasedbami je posnel več CD-plošč pri domačih, hrvaških in avstrijskih založbah. Je tudi avtor glasbeno-izo­ braževalnih programov za mladi­ no »Glasba skozi čas« in »Marko repa in skače«, ki je nastal v pro­ gramu Cankarjevega doma. Igra v raznorodnih zasedbah, na raznovrstnih prizoriščih, na različnih celinah in z glasbo sega na razna področja umetnosti: svobodna improvizacija, šanson, post rock, jazz, tan­ go – festivali, klubi, dnevne sobe, gledališča, zaklonišča, parki – Evropa, Avstralija, Afrika, S. Amerika, Azija – sodobni ples, gledališče (dramsko, lutkovno), poezija, (igrani, dokumen­ tarni, nemi) film, likovna umetnost. Izdal je eno pesniško zbirko in sode­ loval pri nastajanju dobrih stotih albumov, ki so izšli doma in v tujini. Jeseni 2018 je izšel njegov album improvizacij za solo kontrabas »Spaces II«, trenutno pa končuje nov album z avtorsko glasbo za kontrabas, z delovnim naslovom Obraz. Dve leti je delal kot napovedovalec na Ra­ diu Slovenija, kjer je obiskoval šolo za go­ vorce, njegova mentorica je bila legendarna Ajda Kalan. Pogosto posoja glas junakom animiranih filmov, redkeje televizijskim oglasom in doku­ mentarnim filmom. 36 GLEDALIŠČE CELJE 37 BODI GLEDALIŠČE NAGRADA ZLATI CELJSKI GRB Naše gledališče je prejelo najvišje priznanje Mestne občine Celje, zlati celjski grb, »… za 70 let uspešnega delovanja in prispevek h kulturno­-družabnemu življenju mesta ter dolgoletno negovanje tradicije festivala Dnevi komedije«. Utemeljitev nagrade Kratka zgodovina Slovensko ljudsko gledališče Celje je bilo ustanovljeno 6. decembra 1950 z odločbo Mestnega ljudske­ ga odbora Celje. Prva uprizoritev s poklicnim ansamblom je bila drama Operacija Mire Puc - Mihe­ lič v režiji Toneta Zorka s premiero 17. marca 1951. Upravnik gledališča je postal Fedor Gradišnik, prva in edina zaposlena igralka v sezo­ ni 1950/51 pa je bila Nada Božič. V naslednji sezoni je prevzel umet­ niško vodstvo Lojze Filipič, za njim pa so se v naslednjih desetletjih zvrstili še Herbert Grün, Bruno Hartman, Igor Lampret, Andrej Hieng in drugi ugledni slovenski gledališč­ niki. Posebej plodno je bilo obdobje pod umetniškim vodstvom Bojana Štiha na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Sedanja umetniš­ ka vodja je mag. Tina Kosi. Ansambel se je v letih po ustanovitvi povečal na sedanje število okoli dvajset igralcev. Na odrskih deskah celjskega gledališča so delovali številni igralci in režiserji, ki so se povzpeli v vrh slovenskega gledališkega poustvar­ janja in prejeli najvišja strokovna in državna priznanja. Predstavitev SLG Celje je edino profesionalno gledališče v Savinjsko-šaleški regiji. Ustanovitelj gledališča je Mestna občina Celje, delovanje in program 39 BODI GLEDALIŠČE SLG Celje ima širok nabor dejavnosti, s katerimi širi svoje poslanstvo: ¶ samo ali v sodelovanju z drugimi organizacijami ustvarja in izvaja ter organizira gledališke in druge prireditve s področja uprizoritvenih umetnosti, ¶ organizira tradicionalni festivalski pregled najboljših komedij Dnevi komedije, ¶ organizira gledališke, plesne in glasbene delavnice, ¶ skrbi za razvoj gledališke in druge scenske dejavnosti z uvajanjem novitet, usposabljanjem umetniš­ kih ustvarjalcev in poustvarjalcev ter usposabljanjem tehničnega osebja, ¶ skrbi za gledališko kulturno vzgojo mladih, ¶ slovenskim avtorjem omogoča predstavljanje novih del, vzdr­ žuje ravnovesje med kulturnim izročilom in novimi umetniškimi stremljenji, ¶ omogoča umetniški razvoj najbolj talentiranim mladim umetnikom, ¶ skrbi za kulturni razvoj z izdajanjem gledaliških listov in drugih publika­ cij, neguje strokovno in publicistič­ no refleksijo, skrbi za dokumentira­ nje in arhiviranje, ¶ z organizacijo gostovanj drugih domačih in tujih gledališč skrbi za predstavitev kvalitetne umetniš­ ke produkcije, ¶ z gostovanji v Sloveniji in tujini predstavlja lastno umetniško produkcijo, ¶ drugim izvajalcem kulturnih progra­ mov nudi prostorske pogoje in pro­ dukcijsko ter tehnično pomoč, ¶ umetniškim šolam omogoča predstavitev njihove umetniške produkcije, ¶ sodeluje s slovenskimi kulturnimi organizacijami v zamejstvu in tujini, ¶ sodeluje s kulturnimi institucijami v kulturnih središčih sosednjih regij, ¶ vključuje se v kulturno življenje lokalne in širše skupnosti ter omo­ goča uporabo svojih prostorskih in tehničnih zmogljivosti za druge javne kulturne prireditve, ¶ nudi gledališke prireditve mlajšemu občinstvu in uporabnikom s po­ sebnimi potrebami po dostopnih cenah. 40 GLEDALIŠČE CELJE pa financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. V gledališču je 67 redno zaposlenih, od tega približno 20 igralcev z zaposlitvijo za polni delovni čas. Gledališče letno pripravi šest premier, in sicer pet za odraslo občinstvo ter eno za otro­ ke. V sezoni odigra nad 240 pred­ stav na Velikem in Malem odru SLG Celje ter na gostovanjih po Sloveniji in v tujini. Omogoča profesionalno in kakovostno umetniško produkcijo, v največji meri dostopno občin­ stvu, in opravlja vlogo slovenskega kulturnega žarišča v Celju. V letošnji sezoni gledališče praznuje 70 let svojega delovanja. Poslanstvo in dejavnosti Odločitev za nominacijo Obsežnost in pomembnost delo­ vanja SLG Celje ter 70. jubilej sta le dva od razlogov, zaradi katerih smo se v Osrednji knjižnici Celje v ju­ bilejnem letu njegovega delovanja odločili, da SLG Celje predlagamo za podelitev prestižne nagrade – zlatega celjskega grba. Pravilnost naše odločitve dokazujejo tudi pisma podpore posameznikov in ustanov, ki so v SLG Celje prav tako prepoz­ nali izjemen prispevek v kulturnem in družabnem utripu mesta. V argumentaciji predloga izpostavljamo po našem mnenju naslednje ključne razloge: ¶ SLG Celje je eden najpomembnejših centrov kulturnega in družabnega utripa Celja. V gledališču poleg lastnih premier in pono­ vitev predstav organizirajo več kot 30 predstav drugih gledališč (na Dnevih komedije, izmenjavah z gledališči s predstavami za od­ rasle in otroke ter ostalih kulturnih dogodkih). Njihove predstave, go­ stovanja drugih gledališč in najeme predstav ter njihova gostovanja po gostovalnih krajih (Slovenija, zamejstvo, tujina) si ogleda več kot 50.000 gledalcev letno. Gledališče obišče več kot 33.000 obisko­ valcev letno, njihove predstave pa si na gostovanjih po različnih krajih Slovenije in tujine ogleda več kot 18.000 gledalcev (podatki iz leta 2019). 41 ¶ SLG Celje predstavlja slovenske in evropske dramske novitete. V gledališču se zavedajo, kako po­ memben je korak s sodobnimi tuji­ mi gledališkimi tokovi, zato na oder redno postavljajo prve uprizoritve tujih dramskih besedil. Na prvem mestu pa je gotovo njihova skrb za uprizarjanje slovenskih dram­ skih besedil, zato se na repertoarju pogosto znajdejo krstne uprizoritve slovenskih avtorjev. Skrb za razvoj lastnega jezika in slovenskega dramskega pisanja sodi med priori­ tete gledališča. Besedila, ki na nji­ hovem odru doživijo krstno ali prvo slovensko uprizoritev, objavljajo v svojih gledaliških listih in tako poskrbijo tudi za izdajo dramskih besedil, ki dandanes redko doživijo izdajo v knjižni obliki. ¶ SLG Celje skrbi za gledališko kulturno vzgojo mladih. Za vrtce, osnovne in srednje šole ter zaklju­ čene skupine organizirajo brezplač­ no gledališko vzgojo. Obiskovalce popeljejo v čarobni svet gledališke­ ga odra in zaodrja. Predstavijo vse korake, ki jih pripeljejo do premier­ ne uprizoritve predstave: izbor teksta in režiserja, bralne vaje, aranžirne vaje, proces nastajanje scenografije in kostumov, glasbe, oblikovanja luči. Obiskovalcem po­ drobno opišejo zadolžitve in naloge vseh, ki se ob nastajanju predstave in med predstavo skrivajo v zaodr­ ju. Program je primeren tudi kot BODI GLEDALIŠČE vsebina kulturnega dne za vrtce in osnovne ter srednje šole. V pretekli sezoni se je gledaliških delavnic udeležilo več kot 2000 udeležencev. Poleg tega organi­ zira gledališko vzgojo pred ogle­ dom predstav za bolj poglobljeno sprem­ljanje uprizoritev. skorajšnji 30. jubilej, pa SLG Celje skrbi za kvaliteto slovenskih kome­ dijskih uprizoritev. Festival v mesto Celje vsako leto pripelje najboljše slovenske komedije in ustvarjalce. nagrado društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, in avtorski projekt Učene ženske po motivih Molièrovih Učenih žensk, ki je pre­ jel veliko nagrado Borštnikovega srečanja za najboljšo uprizoritev. Njihova kvaliteta je nagrajena tudi v tujini – člana ansambla Branko Završan in Manca Ogorevc sta prejela nagrado za najboljšo vlogo na XXV. in XXVI. mednarodnem božičnem gledališkem festiva­ lu v Sankt Peterburgu, Branko Završan pa je na 12. mednarodnem festivalu kratkega filma Roma film corto pravkar prejel nagrado zlati kolosej za najboljšo vlogo, s katero se je proslavil v italijansko­­ -hrvaški koprodukciji Il confine è un bosco (Meja je v gozdu) v režiji Giorgia Milocca. ¶ SLG Celje skrbi za kontinuiteto na področju pisanja komedije in podpira slovensko gledališko komedijsko produkcijo. Nate­ čaj Žlahtno komedijsko pero, ki v gledališču poteka od leta 1998, je na slovenske gledališke odre pri­ nesel komedijske novitete in hkrati vzpodbuja h kontinuiranemu komedijskemu pisanju. Na nate­ čaju so se zvrstila ugledna imena dramskega pisanja in novi talenti­ rani dramski pisci – Vinko Mödern­ dorfer, Rok Vilčnik – rokgre, Matjaž Zupančič, Iza Strehar … S festiva­ lom Dnevi komedije, ki ga čaka ¶ SLG Celje je promotor mesta Celja v domovini in tujini. Člani igralske­ ga ansambla so prejemniki številnih domačih in tujih nagrad. V skoraj sedemdesetih ustvarjalnih letih so se po deskah gledališča spreho­ dila številna velika imena sloven­ skega gledališča in zapisala ime Gledališča Celje v gledališko zgo­ dovino. Tako sta med igralci gleda­ lišča kar dva dobitnika najvišjega gledališkega priznanja Borštnikove­ ga prstana – Janez Bermež (1998) in Anica Kumer (2003), ki sta bila v gledališču zaposlena vse do svoje upokojitve. Leta 2000 je Borštnikov prstan prejel Aleksander Krošl, ki je bil član celjskega ansambla od sezone 1954/55 do sezone 1975/76, leta 2011 je Borštnikov prstan prejela Milada Kalezić, ki je svojo profesionalno pot začela v SLG Celje v sezoni 1977/78 in os­ tala do sezone 2002/03, leta 2015 pa je Borštnikov prstan prejela še Ljerka Belak, ki je bila članica celjskega gledališča od sezone 1971/72 do sezone 1993/94. Najbolj odmevni predstavi celjskega gledališča, ki sta bili nedavno nagrajeni na Festivalu Borštnikovo srečanje, sta Rose Bernd v reži­ ji Mateje Koležnik, ki je prejela ¶ SLG Celje aktivno sodeluje z drugimi zavodi v mestu in se vpenja v mestno okolje in regijo. Projekt pogovorov o aktualnih temah, ki jih sprožajo uprizoritve SLG Celje, gledališče izvaja skupaj z Muzejem novejše zgodovine pod imenom Te­ ater v muzeju. Gledališče se v okvi­ ru možnosti povezuje tudi z drugimi mestnimi ustanovami s ciljem še večje odprtosti in postati sre­ čevališče ljudi različnih pogledov, starosti in interesov. Trdna vpetost v okolje je temeljnega pomena tako za razvoj gledališča kot tudi za spodbujanje urbanega elementa znotraj mesta. 42 GLEDALIŠČE CELJE 43 ¶ SLG Celje je kalilnica mladih talentov. Gledališče s svojo repertoarno politiko podpira mlade ustvarjalce na vseh področjih gledališkega ustvarjanja. Redno zaposluje mlade igralce in jih vzgaja v zrele igral­ ske osebnosti. Vrata gledališča pa so prav tako odprta mladim režiserjem in režiserkam ter njiho­ vim kreativnim ekipam. Na ta način v gledališču pride do nujnega mešanja energij in prenašanja izku­ šenj ter znanja s starejših kolegov na mlade gledališke ustvarjalce. ¶ SLG Celje odpira vrata spremljevalni gledališki dejavnosti. V gledališču organizirajo literarne večere ali pogovore po predstavah, ki se jih udeležijo ugledni literati ali strokov­ njaki, k sodelovanju pa je pova­ bljena tudi publika. Na literarnem večeru sta se jim pridružila Goran Vojnović in Tadej Golob, organizi­ rali pa so tudi pogovore na temo demence in terorizma. Na ta način odpirajo svoja vrata obiskovalcem, ki si želijo v gledališču dostopati do vsebin dodane vrednosti. ¶ SLG Celje v času epidemije. V času epidemije je SLG Celje moralo zapreti vrata za obiskovalce. V tem času v gledališču potekajo vaje, del zanimivih vsebin so preselili na družbena omrežja, pri tem velja izpostaviti rubrike: Na kavo na da­ ljavo, Časzanas, Ciciban in Cici­ fujka, Abonmajček od doma, Celje pesni …, ki so namenjene različnim starostnim skupinam – otrokom, najstnikom, odraslim. V posamez­ nih projektih sodelujejo z drugimi institucijami: Osrednja knjižnica Celje, AGRFT, Mladinska knjiga, Beletrina … Ob tem gledališče pripravlja tudi del vsebin za osnov­ ne in srednje šole kot pomoč pri pouku na daljavo, sodeluje pa tudi z Društvom za slepe in slabovidne tako, da člani igralskega ansambla snemajo avdio knjige. ¶ Intenzivno sodelovanje z našo ustanovo. Ves čas svojega obstoja, BODI GLEDALIŠČE Slovensko ljudsko gledališče Ce­ lje je s svojo preudarno, natančno in sodobno usmerjeno dramaturško mislijo izpisovalo sedemdeset let gledališča sedanjosti v zgodovinski spomin, saj je bila sleherna igralna sezona nov utripajoči nemir znanega v neznanem, nastajanje umetniško prepredenega tkanja v bogato izroči­ lo, vselej v kontekstu najsodobnejših slovenskih uprizoritvenih umetnosti. Navidezno omejen geografski prostor, ki naj bi ga po mnenju neka­ terih kulturnih in družbenih struktur hoteli še bolj omejiti, je v resnici neomejen, skoraj neskončen v svojih gledališkouprizoritvenih in scensko­ raziskovalnih snovanjih, premišljeva­ njih, eksperimentiranjih in izraznos­ tih. Na tem gledališkem prizorišču se tako rekoč srečujemo s skoraj vse­ mi možnimi uprizoritvenimi sredstvi, ki so v domeni in izboru subjektivnih presoj posameznika, v njegovih po­ menskih, estetskih, etičnih, moralnih in poetičnih presojanjih, ki korespon­ dirajo s sodobno evropsko in svetov­ no uprizoritveno umetnostjo. Bo­ gastvo gledališča se kaže prav skozi njegovo raznolikost, zato je SLG Celje odprto za različne avtorske poetike posameznih režiserjev. Njegovi naj­ večji odliki pa sta zagotovo izjemen in uigran igralski ansambel ter skupen trud vseh delavcev gledališča za kva­ litetno izvedbo vseh uprizoritev. Gledališče je prostor neštetih skrivnosti, magičnosti in pesniške­ ga navdiha dramskih slik, nanizanih v najrazličnejših žanrih dramske poe­ zije vseh časov, svetov in kultur, je nji­ hova recepcija in čudežna govorica, ustvarjena po meri človeka in bogov, mitov in umetnosti. Je prostor prihod­ nosti, združevanja in premisleka. 44 GLEDALIŠČE CELJE še posebej intenzivno pa v zadnjih letih, SLG Celje sodeluje z našo ustanovo. V letih 2015–2017 smo skupaj organizirali gledališko šolo za mlade, ki je v letih svojega de­ lovanja s produkcijami sodelovala na dveh mednarodnih gledaliških festivalih v Zrenjaninu (Srbija) in Eupnu (Belgija), eden od udele­ žencev šole pa je leta 2019 uspešno opravil sprejemne izpite na prestiž­ ni igralski akademiji v britanskem Bathu. V koronskem letu 2020 smo, omejitvam navkljub, s skupnimi močmi izvedli mini gledališki festival Teater v lapidariju, v okviru kate­ rega smo obiskovalcem ponudili predstavi Ljubi moj in Večni otrok. Domoznanski oddelek naše ustano­ ve hrani obsežno zbirko gledaliških listov, ki so od ustanovitve gledališča do leta 1980 in od leta 2010 do 2020 že digitalizirani in objavljeni v Digi­ talni knjižnici Slovenije, digitalizacija preostalih pa je v teku in bo do­ končana predvidoma do konca letošnjega leta. Ob 70. obletnici SLG Celje smo v letu 2020 načrtovali tudi razstavo gledaliških listov v fizični obliki, ki pa bo zaradi epidemiološ­ ke situacije izvedena v letu 2021, ko bodo razmere dopuščale. 45 BODI GLEDALIŠČE PRIPRAVLJAMO Ifeyinwa Frederick CIPE The Hoes Angleška dra­ matičarka nige­ rijskih korenin režiserka Ifeyinwa Frede­ Mojca Madon rick je pisatelji­ prevajalka ca in uspešna Živa Čebulj po­djetnica. premiera Za svojo aprila 2021 debitantsko dramo Cipe, ki je bila krstno uprizor­ jena leta 2018 v londonskem gledališ­ ču Hampstead, si je prislužila kar tri nominacije za ugledne nagrade: Tony Craze, Character 7 in Verity Bargate. Njena življenjska zgodba je zelo zanimiva. Da bi se izognila delu v očetovem računovodskem podje­ tju, je pri šestnajstih ustanovila svojo plesno šolo. Diplomirala je na uni­ verzi Cambridge in delala v podjetju za stike z javnostmi in v marketinškem oddelku enega od supermarketov. Ker si je želela tekoče govoriti francosko, se je leta 2014 preselila na Martinik, kasneje pa v Francijo. Med potovanji je s starejšim bratom snovala poslovne ideje o skupnem podjetju. Leta 2016 se je zato vrnila v Veliko Britanijo, kjer sta ustanovila prvo nigerijsko tapas restavracijo na svetu Chuku’s, ki je ne­ mudoma postala velik hit. Leto 2016 je bilo zanjo v vseh po­ gledih prelomno. Začela je tudi pisati za gledališče. Udeležila se je dramske delavnice Soho Theatre Writers’ Lab in napisala svoj prvenec, dramo Cipe. To leto je nastal še monolog Lash & Dash, leto pozneje pa kratka igra Waterfalls. Drama Cipe je subtilna, grenko­­ -komična zgodba o ženskem prijatelj­ stvu. Bim, Alex in J so mladostne prija­ teljice. Divje, nore, neločljive so, in vse, kar si želijo, je zabava. Čeprav so sredi dvajsetih let, ko se že soočajo s ka­ riero, razmerji in pričakovanji glede pri­ hodnosti, se želijo predvsem zabavati. Najboljši pobeg pred skrbmi so počit­ nice na Ibizi, kjer je užitka in zabave v izobilju. Bim je nigerijskih korenin z diplomo na Oxfordu, z neskončnim apetitom po seksu. Brzda jo na videz zrelejša Alex, ki se v resnici boji resne zveze s svojim fantom. J (Jasmine) je brezsramna karieristka, ki obžaluje svojo odločitev, da se je za tri mesece odpovedala seksu. Njihovi komični, neposredni, ne­ obvezni pogovori o seksu in zabavi do­ bijo resnejši prizvok, ko na dan privrejo strahovi, skrbi in negotovosti, s kateri­ mi se soočajo mlade ženske na pragu odraslega življenja. V brezskrbni uži­ vaški teden vdre realnost, ko se prija­ teljice zavejo, da pred seboj ni mogoče pobegniti. Drama Cipe je predvsem hvalnica ženskemu prijateljstvu, a tudi igra o težavah mlade generacije. 47 BODI GLEDALIŠČE drama prva slovenska uprizoritev Song Lyrics by BRANKO ZAVRŠAN Director IVANA DJILAS Branko Završan and the ensemble LET THERE BE THEATRE! the last dress rehearsal for the premiere of the missed celebration of our theatre’s seventieth anniversary last year … with guests World premiere Internal opening 19 March 2021 Official opening 24 October 2021 Dramaturg ALJA PREDAN Costume Designer JELENA PROKOVIĆ Music Arrangements by BLAŽ CELAREC ŽIGA GOLOB UROŠ RAKOVEC BRANKO ZAVRŠAN Cast BRANKO ZAVRŠAN BETI STRGAR LUČKA POČKAJ TANJA POTOČNIK ŽAN BRELIH HATUNIĆ DAMJAN M. TRBOVC /GREGOR ČUŠIN guest appearance BLAŽ CELAREC ŽIGA GOLOB UROŠ RAKOVEC Vocal Coach IZTOK KOCEN Choreographer ŽELJKO BOŽIĆ Language Consultant JOŽE VOLK Lighting Designers IVANA DJILAS UROŠ GORJANC Stage Manager ANŽE ČATER/ ZVEZDANA KROFLIČ ŠTRAKL Prompter SIMONA KROŠL/ BREDA DEKLEVA Front-of-house Manager SIMON KOŠTRIC Props Master MANJA VADLA Head of Construction GREGOR PRAH Lighting Master UROŠ GORJANC Assistant to the Technical Manager RAJNHOLD JELEN Sound Master MITJA ŠVENER Technical Manager MIHA PEPERKO SPONZORJI IN PARTNERJI V SEZONI 2020/21 Let There Be Theatre! – is a title of our new production paying tribute to the illustrious seventieth birthday of our theatre. This quasi-biblical call is even more meaningful at a time when theatres have been closed for almost a year and inaccessible to the public. But we believe that our prison sentence is slowly coming to an end and that people will soon be able to sit in their theatre seats, with their eyes, ears and hearts open, and absorb the artistic nectar we are all craving for. Let There Be Theatre! is a musi­ cal-theatrical performance that takes us to “the last dress rehearsal for the premiere of the missed celebration of our theatre’s seventieth anniversa­ ry last year … with guests”. This is how we subtitled the show. It actually says it all. The event should have taken place on 6 December, 2020, exactly 70 years after the day when the Mu­ nicipal People's Committee issued a decree on the establishment of the Celje City Theatre. That is when the professional course of our theatre began. Notably, the amateur the­ atre society had operated in Celje long before that; its first perfor­ mance in the Slovenian language was documented on 16 September, 1849, which is more than a hundred years before the official establish­ ment of professional theatre. Celje is therefore one of the pioneer cities of Slovenian theater, which we are and should be proud of. 50 glavni medijski pokrovitelj generalni radijski pokrovitelj partnerji Alpina Mladinska knjiga Celje Artoptika Osrednja knjižnica Celje Broadway NYC Fashion Pekarna Geršak Caffe studio Turistično informacijski center Celje Lekarna Apoteka pri teatru GLEDALIŠČE CELJE Z vašo pomočjo smo še uspešnejši. Hvala! Gledališki list letnik 70, sezona 2020/21 številka 5 izdajatelj SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE za izdajatelja MAG. TINA KOSI urednica ALJA PREDAN lektor JOŽE VOLK fotografi UROŠ HOČEVAR (fotografije z vaje) PETRA CVELBAR (str. 35) REMIGIO GABELLINI (str. 36) ANDRAŽ PURG (str. 45) oblikovalca ANJA DELBELLO in ALJAŽ VESEL / AA avtor črkovnih vrst FLORIAN RUNGE Vse pravice pridržane. Celje, Slovenija marec 2021