Po šini na plačana v gotovini. — IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številk*' '*0. TRGOVSKI y.n\'7J in\ca ib\^a Časopis za trgovino, Industrijo ln obrt. ‘ > < Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VI. LJUBLJANA, dne 23. avgusta 1923. ŠTEV. 98. Zasedba Poruhrja — svetovno premogovno vprašanje. Vsled znižane industrijske produkcije je bila pred zasedbo Poruhrja svetovna premogovna potreba popolnoma krita in nekatere dežele so tudi premog izvažale. Zato so mislili zlasti na Češkem in Poljskem, da je zasedba Poruhrja v korist prodaji domačega premoga. Začetkoma je bilo tudi res tako, nato se je pa vse obrnilo. Posledica zaprtja ruhrskega okraja in odločitve od drugih dežel se je izrazila o omejitvi številnih industrijskih obratov in s tem v trenutnem zmanjšanju potrebe premoga. Nemčija je morala seveda odrediti vse potrebno, da je vzdržala železniški in industrijski obrat, in Anglija je bila tista dežela, ki je kot prvi producent premoga v t^r°Pi — po Nemčiji — prišla v po-5*ve za kritje deficita, nastalega v Roruhrju. V Angliji sami so zato Premogovne cene zelo poskočile, ^an?° od januarja do aprila letos od p0 šilingov na 40, torej za celo tret-lino. Čisto gotovo to ni ugodno vplivalo na angleško industrijo. Kar se je na prvi pogled zdelo za angleško narodno gospodarstvo dobro, to se je v razmerno kratkem času popolnoma obrnilo. Pa tudi ne glede na to je gotovo brezdvomno, da mora tako velik primanjkljaj, kakor je oni iz Poruhrja, imeti nedogledne posledice v preskrbi Evrope s premogom. Tudi anglija ne more popolnoma kriti ruhrskega primanjkljaja; ruhrski okraj producira namreč vsak delovni dan 330.000 ton premoga. Brezposelnost v Srednji Evropi, ki si ne more nabaviti predragega angleškega premoga, je ob pomanjkanju enakovrednega kontinentalnega Premoga ena od mnogih drugih posledic. Tudi za Avstrijo kot precej industrijsko državo izpad ruhrskega premoga ni imel dobrih posledic, šleski in češki premog ji je predrag; posebno še, ker je popraševanje po tem premogu zelo veliko. Prav to povpraševanje pa podraži premog na Češkem in Poljskem tudi doma in posledice so v narodnem gospodarstvu iste kakor na Angleškem. Zato zasedba Poruhrja ni samo vprašanje vojne odškodnine, ki jo mora dati Nemčija Franciji, temveč je tudi prav velikega pomena za vse evropsko gospodarstvo. Saj je danes ves naš gospodarski evropski organizem tako tesno združen, da takoj obolijo vsi udje, če je le eden bolan. Le poglejmo na reparacijske dajatve, ki jih mora dati Nemčija na primer naši Jugoslaviji. Zmanjšana industrijska možnost na Nemškem vpliva tudi v tem oziru, ne glede na številne druge. Zato je ureditev gospodarskih vprašanj med Nemčijo in Francijo neogibno potreben pogoj za ozdravljenje evropskega gospodarstva. Ruhrski premog zaradi večjih štrajkov in pasivnega odpora zaenkrat sploh ne pride v poštev; Dokler gre, si pomagajo povsod z zalogami, ki jih še imajo. Te so pa kmalu izčrpane in nadomestilo bo dobila Srednja Evropa tem težje, ker nastane jeseni tudi v normalnih razmerah pomanjkanje vagonov in se bo to letos tembolj pokazalo. Če gledamo torej v bodočnost in ne samo na trenutne zaloge, nas mora navdati skrb. Napako nepravočasne preskrbe s premogom je napravila industrija že prej, letos bo pa to še težje in posledice tem hujše. Za Jugoslavijo velja to v toliko, kakor smo preje omenili: delno oboleli organizem je kmalu ves bolan. Specijalitete na naših razstavah. V SPLOŠNEM. Na vseh prireditvah, bodisi da nosijo naslov razstave, vzorčne izložbe ali velesejma, srečamo v glavnem tri vrste obiskovalcev: razstav-Ijalce, radovedneže in resne interesente. Razstavljalci, ki prihajajo na razstavo, da sami sebe razstavijo, to je da jih svet opazuje, tvorijo spe-cijaliteto za katero nam danes — manjka prostora. Največ je radovednežev, ki prihajajo na razstave samo v svrho zabave, da sploh vi- Maribor, 2t. avgusta 1923. dijo nekaj izrednega in ki se bolj zanimajo za druge obiskovalce in za vnanjo formo razstave, kakor pa za razstavljeno blago. Veliko manj je resnih radovednežev, ki jih sicer osebno zanima videti, kaj novega nudi razstava in ki se na račun stroškov žele odškodovati, da to in ono, kar jih najbolj zanima na razstavi, uporabijo v svoj prid, bodisi v domačem gospodinjstvu (privatniki), bodisi v svoji stroki (na razstavi ne-lJdelezena konkurenca). Najmanje število poseča razstave resnih inte- resentov (trgovci in razni drugi kupci). Ampak le-teh so razstavljalci najbolj veseli, ker sklepajo z njimi kupčije ali jim dajejo naročila. Za to vrsto specijalnih obiskovalcev imajo razstavljalci po, domače rečeno »dober nos«. Spoznajo jih tudi v največji gnječi. Čisto drugače veseli so tega malega števila obiskovalcev, kakor števila mase radovednežev, katerih je zopet vesela razstavna uprava in mesto, katerima dajo največ zaslužiti. Opazuje pa se, kakor na naši, tako tudi na vseh drugih večjih razstavah, da število resnih interesentov od leta do leta, od razstave do razstave vedno bolj pojema. To je postalo samoobsebi umevno. Če se spomnimo, da še pred štirimi leti vsi skupaj nismo imeli ničesar pokazati in da sta bila producent in trgovec vesela, če jih konsument ni preveč nadlegoval z naročili in ako se ozremo kaj^smo v teh par letih producirali, s čim vsem smo si prenapolnili preje prazna skladišča in trgovine, moramo biti sami nase ponosni. Moramo pa tudi odkrito priznati, da smo iz ničle prenaglo poskočili na ponosno število nadpro-dukcije in prevelikih nabav povojnega blaga. Resni interesenti so dobili med tem že jasen pregled produkcije in so si že našli vstaljene zveze — torej so razstave in sejmi že dosegli svoj prvi cilj. To, kar jih še vedno miče in vabi v nove razstave. so le izredne novosti ali doslej premalo znane specijalitete. Zato morajo lastniki takih specija-Iitet še pred otvoritvijo razstave ali sejma skrbeti za primerno reklamo v strokovnih listih, namenjenih industriji, obrti, poljedelstvu, vinoreji in trgovini. Marsikdo bi kot resen interesent prišel na razstavo, ako bi naprej vedel, kaj mu posebnega nudi. Na te vrste reklame, torej specijel-no reklamo, se pri nas doslej sploh še ni mislilo. Tudi še ni urejena uspešna reklama med in po razstavi. Navadno se izmeče za reklamo med razstavp preveč in brez posebnega uspeha, veliko premalo pa za reklamo pred in po razstavi, kar mora imeti gotovo večji in trajneji uspeh. Povdarjamo, da imamo tu v mislih zgoraj omenjene novosti in specija-jitete, ki bodo vkljub nadprodukciji in v drugih panogah in brez število razstav tudi v bodoče še vedno »vlekle«. Da Maribor, ki je za svojo razstavo sicer delal toliko reklame, ni znal glede zainteresiranja za svoje specijalitete na letošnji razstavi izrabiti prave reklame, to vidi sedaj vsak resneji obiskovalec razstave. Obiskovalec obstoji in strmi pred marsikatero specijaliteto, o kateri doslej niti domačini niso nič vedeli. Na drugi strani pa opazovalec lahko konstatuje, da je Maribor z letošnjo izložbo za nekaj let dosegel svoj maksimum. Potnik, ki je preobremenjen, prenaglo hodil do prvega cilja, se mora odpočiti. Te dni se tudi že opaža, kako se radovednost že obrača na tretji ljubljanski velesejem, kaj ta prinese specijelno novega. Ne preštevilo blaga, nego »vlekle« bodo odslej tudi na velesejmih le še specijalitete. Več o tem bo še prilika govoriti pri razpravi vprašanja ali bi za v bodoče ne kazalo sploh vse razstave za nekaj časa omejiti le na najbolj dovršeno in najbolj potrebno specijalno industrijsko obrtno produkcijo domačega izvora ( inozemske le v kolikor se je nismo že polastili) in ko se glede Štajerske posebej dotaknemo vprašanja, ali bi ne bilo umestno take specijelne razstave preložiti tudi na ostale večje kraje ob severni meji (n. pr. Ptuj, Ormož, Ljutomer pa tudi Prekmurje). Specijalitete na mariborski razstavi. Častno mesto na naši izložbi zavzema industrija' in obrt iz Ptuja in Strnišča, katero poseti tudi na licu mesta načelnik minisirsiva za trgovino in industrijo g. Savič. Brezdvomno je to zastuga za razvoj domače produkcije vnetega podjetnega industrijalca g. čučeka. Izdelkov iz raznih njegovih podjetij ni treba posebej naštevati; znani so že iz večjih razstav. Blizu te izložbe se nahaja pluio-vinu na novo ustanovljene tvrdke Fr. Ogrizek, Maribor. Pred hodnikom v prvo nadstropje se nahaja lesno industrijsko eksport-no podjetje M. Vodišek. Mlad podjetni mož je pokazal spretnost v izrabi lesa iz Pohorja za eksportne izdelke (kurnike, škatljice itd.). V prvem nadstropju nam predstavlja mlad izumitelj raznih praktičnih izdelkov, Marko Nerat svoj najnovejši izum »Heureka«, aparat za hitro razgrejanje vode potom enostavne električne naprave na vodovodu. Je tudi specijalist za gumijeve izdelke in izumitelj najhitrejše izdelave klišejev. Dalje na hodniku imamo kar dve tvornici za čokolado; eno v Hočah (Sana), drugo v mestu Dr. R. Marn: Po našem morju. (Nadaljevanje.) Iz Cavtata smo hiteli proti Kotorskem zalivu. Grandijozen je uhod v ta zaliv, ki sestoji iz mnogih drugih zalivov, samih skrivališč za ladje. Umevno nam je bilo, da tega zaliva v celoti ne more zavzeti nobeno vojno brodovje, kajti povsod na gričkih in ob obali so trdnjave in trdnjavice in celo na prostem molijo še danes — velikanski topovi j*yoje dolge cevi v zrak. V Boko kotorsko )e. vrgla Avstrija milijone •j1 milijone in umevno je, da naša država ne more s skromnimi sredstvi vzdržavati naprave, da, niti shranjevati vojnega materijala. — ^citke o tem sem čital v naših ča-°Pisih in žalibog jim moram pritr- diti, toda, kakor sem zgoraj omenil, se da opravičiti le z nedostajanjem sredstev. Tukaj je dana lepa naloga društvu Jadranska Straža, ki je že prevzela akcijo, da reši in shranjuje ogromni materijal, da ne pojde v nič. Na tem mestu priporočam, da bi se Jadranska Straža bolj razširila v Sloveniji in to zlasti v gospodarskih krogih, kajti glavna naloga tega društva je, zanimati naše državljane za morje in njega gospodarsko važnost ter skrbeti, dg se ohranijo pristaniške naprave in ppvzdigne promet. Graditi vojne ladJ’e je šele stvar bodočnosti, čeprav je vsakemu jasno, da nam je treba poleg trgovske tudi vojne mornarice, ki ščiti prvo. Druga drugo morata izpolnjevati in vse to imeti v evidenci, opozarjati na ne-dostatke, na njih odpravo, na zboljšanje naprav in shranjevati materijal - to je glavna zadača Jadranske Straže. Rluli smo torej po vijugastih pre-llvih in zalivih Boke Kotorske v njene zadnje dele: Risan, Perast in Kotor. Povsod smo videli znamenito zgodovinsko prošlost, toda ubožno sedanjost. Trgovina je malo razvita, ker je prebivalstvo r.evno, industrije ni skoro nič in tudi glavni zaslužek, ki so ga imeli prebivalci od vojne mornarice, se je skrajno skrajšal. Je nekoliko prometa preko LovČena na Črno goro, toda vse to je malenkost, zato pa pričakuje prebivalstvo Boke zboljšanje in tako-rekoč rešitev od Jadranske železnice, ki naj bi se po načrtih končala v Boki. Upajmo tudi mi. Drugi dan smo po drugi obali Kotorskega zaliva pluli in sicer še proti lugu. Obala se mi je zdela tu bolj rodovitnejša, ker je bilo dosti zelenih šum in tudi obdelanega polja. Ustavili smo se v Budvi, toda zunaj pristanišča, ker večji parobrodi vsled zapeščenja morja ne morejo pristati. Najbolj nam je ugajalo krasno naravno kopališče v Budvi, ki bo, čim se zgrade potrebne udobnosti in vsaj en hotel, postalo eno naj-privlnčnejših kopališč ob naši rivi-jeri. Pluli šmo še do Bara v črni gori in potem oklenili parobrod zopet proti severu ter se usidrali v Erceg-novem, ki leži v prvem udu koiur-skega zaliva. Tu je zadnja postaja dalmatinske železnice z zvezo Dubrovnik - Metkovič. V svetovni vojni je imel Ercegnovi velik pomen za avstrijsko vojno brodovje, ker je bilo tu vrhovno vojnopomorsko poveljstvo, zdaj so pa nastanjeni v lepem poslopju višji ruski oficirji Vranglo-ve armade. Kar sem za Kotor in druge kraje v zalivu omenil v gospodarskem oziru, velja tudi za Ercegnovi. Mrtvo, mrtvo in malo gospodarske podjetnosti! (Dalje sledi.) (Mirim). Da obe nosite neprimerni imeni, to je odkrito povedal tudi načelnik ministrstva za trgovino in industrijo ob svojem obisku. Kolmanovo patentno peč s polnjenjem žagovine smo že lani občudovali. Za to ceno kurivo je bilo doslej premalo reklame in praktične zavesti. Spodaj na dvorišču ima tvrdka Sirak svoje znamenite izdelke stiskalnic, s katerimi se pobližje seznanimo. [sto velja glede autogeničnega varcnja tvrdke Tscharre. Na vrtu imamo Mestno plinarno v zvezi z ljubljansko tvornico Siemens, kuhalni in kurilni aparati. Ko si o priliki ogledamo mestno plinarno, sc tudi s temi za praktično go- Davčni shod V nedeljo, dne 19. t. m. je priredilo obrtno društvo St. Vid - Zq. Šiška, v šolski telovadnici v St. Vidu nad Ljubljano dobro uspeli sestanek, ki se je pečal s kritiko naše davčne prakse in zakonodaje. Sestanka se je udeležilo okoli 100 davkoplačevalcev raznih stanov iz Št. Vida, Dravelj in okolice. V imenit društvenega odbora je otvoril sestanek g. Arhar in v kratkih, jedrnatih besedah pojasnil njegov pomen, pozdravil navzočega načelnika trgovskega gremija ljubljanske okolice g. Zehala in naprosil poročevalca g. Žagarja, da poda poročilo o trdotah naše davčne prakse in naše davčne zakonodajo. Poročevalec je v daljšem govoru pojasnil trdoto davčne prakse, ki obstoji v bistvu v tem, da se zamudne posledice uporabljajo za povod previsokim davčnim predpisom in da davčna oblastva izvajajo zamudne posledice tudi takrat, kadar vloži davkoplačevalec le par dni prepozno napoved, odgovor na pomisleke itd. Neznosnost davčnih bremen pa nc povzroča edino le naša davčna praksa, saj se vsakdo iahko ogne uradni oceni s tem, da stori vse, kar je po zakonu dolžan storiti, ampak v veliko izdatnejši meri trdota naše davčne zakonodaje. Naša davčna zakonodaja ima v uvajanju novih in povišanju starih davkov edino pred očmi, kako bi okrepila državne finance, ne vpošicva pa v zadostni meri pravilne zmožnosti davkoplačevalcev. Nc ozira se na šc tako utemeljene pomisleke, katere izrazijo finančni upravi poklicne organizacije raznih stanov davkoplačevalcev. V tem oziru imamo zadosten vzgled ravno v tem, da sc je uveljavilo proti protestu vseh tudi uradnih krogov iz Slovenije 30% povišanje dohodnine, posebne pridobnine in hišnih davkov, dasi ie jasno, da te davčne vrste ne prenese nadaljnjih poviškov. Poročevalec se je dotaknil šc nekaterih drugih trdot davčne zakonodaje in v nadaljnjih izvajanjih pojasnil bistvena določila glede davka na poslovni promet s posebnim ozirom na obrtništvo in obrazložil trdote, ki jih vsebuje novi laksni zakon, o katerem prične narodna skupščina, oziroma finančni odbor razpravljati v doglednem času. Gremijalni načelnik g. Zehal je navezal svoja izvajanja na poročilo predgovornika in izčrpno pojasnil zbranim davkoplačevalcem pomen davčnih komisij, omenjal trdote davka na poslovni promet in opozarjal na občutnost monopolskih taks. ki izdatno draže blago. Zato naj bi nc bilo naše stremljenje usmerjeno le na oblažitev direktnih davkov in kol-koviri, ampak tudi monopolnih taks in drugih davščin, ki otežujejo položaj tako trgovcu kakor konzumentu. bivša kraljevina Srbija je izčrpala svoje dohodke večinoma iz donosa raznih taks in ni polagala tiste važnosti na direktne davke kakor v bivši Avstriji, katere zakoni pri nas v Sloveniji še veljajo. Mi smo prevzeli od bivše Avstrije strog davčni sistem, ki v polni meri izčrpava našo davčno moč, zato tem težje občutimo razne takse, ki se proširjajo na Slovenijo brez ozira na to, ali so v skladu z našimi razmerami in davčno močjo ali ne. Po govoru g. načelnika se je razvila živahna debata, ketere so se med dru-giim udeležila člana cenilne komisije za ' ''hiino gg. Lombar in Koman. Kon-ie g. Jeločnik na kratko *'v.avc davkoplače- spodinjstvo zanimivimi pripravami nalančnejc seznanimo. Letos imamo prvič tudi svoje slovensko pivo iz Delniške pivovarne Laško, katere glavni zastopnik je bil pred kratkim umrli generalštabni major g. Ankerst in katerega nado-mestuje podpukovnik g. Sernec. V paviljonu nasproti vhodu nam nudi edini zastopnik slaščic Ivan Pelikan svojo specijaliteto »vafel-ne«. V sorodni stroki je na hodniku zastopana tudi pekarna Schober, Posebno znana v dvopeki (Slovenija, Adrija) in kot specijaliteta mariborski količki za pivo. Naj s temi specijalitetami za danes zaključimo specijalitete naše razstave. v Št. Vidu. valcev in prebral resolucije, ki so se sprejele soglasno. Resolucije se glase: 1. Na sestanku obrtnikov v St. Vidu dne 19, avgusta 1923 zbrani obrtniki, trgovci in drugi davkoplačevalci protestirajo proti dejstvu, da se zamudne posledice proti namenu zakona uporabljajo za povod previsokim davčnim predpisom. Ugotavljajo, da po zakonu uradna ocena ne more in ne sme imeti značaja kazenskega predpisa, ampak morajo tudi v primeru uradne ocene biti obdačeni edino le dejanski dohodki. 2. Zahtevajo, da sc uporaba zamudnih posledic omeji v tem smislu, da se napovedi, izjave in odgovori na pomisleke v polnem obsegu upoštevajo, tudi če se vlože šele po preteku določenega roka, vendar pa še pred odmero, tore) tako pravočasno, da je komisija v položaju jih upoštevati pri priredbi davka. 3. Zahtevajo, da se število pomožnega osobja, ki ie merodajno pri obrtnikih za oprostitev davka na poslovni promet, ne všteva tudi vajencev, ker ti ne vplivajo na pridobitne razmere v takt meri, da bi bilo upravičeno vezati na njihovo število tako občutno davčno breme, kakor je davek na poslovni promet. 4. Zahtevajo, da se odmera davka na poslovni promet poveri plenumom komisij, ker podkomisije, obstoječe le iz dveh komisijskih članov, ne nudijo zadosti sigurnosti za pravilno priredbo tega davka. 5. Zahtevajo, da se davčni minimum za dohodnino zviša in hkratu omili dohodninska lestvica, da bo v skladu s plačilno zmožnostjo davkoplačevalcev. 6. Zahtevajo, da se dohodnina, ki sc ne pobirav v vseh pokrajinah naše države, ne števa v odmerno podlago za invalidski davek, da se glede tega davka doseže enakomerno porazdelitev davčnega bremena. 7. Zahtevajo, da se 30% povišek davkov s prihodnjim finančnim zakonom razveljavi ali pa vsaj v toliko omeji, da se nc bo pobiral tudi na hišni davek, posebno pridobnino in dohodnino, ki ne prcneso nobenega poviška. 8. Zahtevajo, da se znova uvede vročitev plačilnih nalpgov in nam s tem omogoči natančen pregled davčnih predpisov. 9. Zahtevajo, da se čimprejc uveljavi za celo državo enoten zakon o neposrednih davkih in sočasno ukine davek na poslovni promet, ki po inozemskih vzgledih kopiran, kjer so povsem drugačne razmere, znatno ovira naše narodno gospodarstvo. 10. Zahtevajo, da se iz predloga zakona, s katerim se hoče izdatno povišati takse, pred uveljavljenjem izloči vse trdote in povišek izvede v zmernih mejah te kolikor je res neobhodno potreben za okrepitev državnih financ. Za sestanek sta si pridobila posebne zasluge gg. Arhar in Jeločnik in gotovo jima je v zadoščenje, da je sestanek tako dobro uspel brez vsakih incidentov in razburjanj in da so davkoplačevalci z dobrim obiskom pokazali umevanje za njihovo požrtvovalno delo. Urejevalci pisem THE REX CO., LJUBLJANA. Izjemna cena kalijeve soli. Interesente za to panogo bo gotovo zanimala sledeča nenavadna ugotovitev, ki jo je morebiti malokdo doznal. Zvišanje cen se kar prekopicuje, kakor z ognjenika dol valeča se lava, pa najsi je to surovina ali pa izdelano blago. Trgovec, ki ne primerja neprestano, si ni na jasnem, koliko se je zvišala cena tega izdelka, koliko one surovine. Konsu-mentu sploh se pa zdi danes vsaka stvar draga, enakomerno dražja, kakor v času miru. In vendar opazimo pri pazljivem primerjanju prav velike razlike v zvišanju cen. Vsekakor cene kalijeve soli niso tako narasle, kakor druge. Statistika nam za Nemčijo to-le povej leaa 1811=1 WiM juniia 192] Črni premog i 47.000 Briketi rjavega premoga i 40.000 Razne vrsle železa (po- •i i vprečno) 45.000 Bencol . i 18.000 Razne vrsle kalija (po- i 15.700 vprečno) Dušik i 26.000 Superfosfat i 30.000 Vidimo torej prav zanimivo kon-štatacijo, da je cena kalijevih soli narastla povprečno samo za tretjino izmere, ki so jo dosegle cene raznih vrst premoga ali železa ali bencola; potem tudi to, da je cena drugih gnojil poskočila skoraj na dvakratni iznos cene kalijeve soii. To so seveda samo relativne številke, ki nam kažejo razmerje naraščanja. Poljedelstvo kupuje torej kalij v razmerju s cenami drugih surovin ter fabrikatov in pa v razmerju svojih lastnih produktov dosti ceneje, kakor pred vojno. Stroški za gnojenje so torej sorazmerno manjši, kakor so bili pred vojno, upoštevajoč vse-občo naraščanje. Industrija kalija dela sedaj seveda veliko reklamo in poudarja, da se kljub navidez visokim nabavnim številkam nakup kalija danes dosti bolj splača, kakor se je prej. Računih se mora seveda s splošno tendenco naraščanja, ki pa pri kaliju čisto gotovo ne bo taka, kakor je sicer. Nekateri tej reklami ugovarjajo z motivacijo, da se cene za premog, železo in železne izdelke nikakor ne morejo primerjati s cenami kalijeve soli, ki je je na Nemškem v takem izobilju. To ie pač vseeno, glavno je nakupna cena. Razvoj moderne brodogradbe. Ko so se že pred svetovno vojsko vedno bolj množile prekomorske trgovske družbe, je število vojnih ladij stalno naraščalo, pa tudi konkurenca v pomorskem prometu je postala vedno ostrejša. Končno taki parobrodni družbi ni zadoščalo več v konkurenčnem boju solidnost in brezskrbnost transporta, ampak edina možnost nadvlade je bilo nada-Ijne znižanje cen. To se je pa dalo doseči samo s pocenjenjem kuriva in s povečanjem hitrosti. Kakor so pa cene kurivu, dotedaj pri ladjah izključno premoga, bile vsaj pred vojno kolikortoliko ustaljene in stavljene na minimum, je morala poseči vmes tehnika. Njena naloga je bila, doseči omenjene zahteve z novimi iznajdbami in konstrukcijami. Tako se je vzporedno z bojem za pomorsko trgovino vršil tudi boj v tehniki ladjedelstva. Prvi uspeh inženirja je bil ta, da se mu je posrečilo izločiti neekonomični parni stroj in ga nadomestiti s Dieselovim motorjem ali pa s parno turbino. Pri parnem stroju moremo le 15 odstotkov vse porab-ne energije (to je premoga) porabiti za praktična dela, dočim pri omenjenih strojih do 60 odstotkov. Dieselov motor je v bistvu povečan bencinski motor, samo da za pogon ne potrebuje čistega in dragega bencina, temveč cenejši suro- vi petrolej in druga slična olja. Stroj sam kakor tudi kurivo zavzemata dokaj manj prostora, kakor parni stroj in prostor za natovorjeno bla- go se s tem izdatno poveča. Edina slaba stran Dieselovega motorja je ta, da se ne more vrteti v obeh smereh in je zato potreben med strojem in vijakom poseben preti-kalni sistem, ki ladji omogočuje potrebno manevriranje po luki. Danes je večina ladjedelnic zaposlena z izmenjavo parnega stroja z Dieselovim motorjem, da se s tem stare, vendar še povsem porabne ladje prilagode modernim zahtevam. Vsporedno z Dieselovim motorjem skuša tehnika v zadnjih letih uvesti kot gonilni stroj, zlasti pri večjih ladjah, parno turbino, ki je v bistvu podobna Peltonovi vodni turbini, samo, da je tu gonilna sila nadomeščena s kinetično energijo pare. Ker pa deluje parna turbina najenakomemejše pri veliki hitrosti 2500—3500 obratov na minuto in ker teorija ladjinega vijaka zahteva kot najugodnejšo hitrost 60 do 120 obratov na minuto, je jasno, da pri parni turbini ne moremo računati na direkten spoj turbine z vijakom, temveč je treba s posebnim prevodnim sistemom zmanjšati število obratov. Od teh prevodov so tedaj trije najbolj v rabi, in sicer mehanični, hidravlični in električni prevod. Od mehaničnih je najboljši ameri-kanski Westinghousenov prevod, ki potom velikih in malih zobnih koles reducira hitrost na gotovo število obratov. V Evropi je najbolj v rabi hidravlični Foettingerjev turbo-transformator. Njegov princip je sledeči: parna tribuna žene sesalko, ki pritiska vodo v posebno sesalko. Parna turbina in vijak sta tako zvezana v elastičnem mediju, vodi, in je število obratov vijaka v minuti odvisno le od dimenzij vodne turbine, to je od njenega premera. Da je kljub tem vmesnim strojem parna turbina še vedno cenejša od parnega stroja, pri katerem takih prevodov ne potrebujemo, kaže najjasneje njeno tehnično spopolnjenost. Tretji električni prevod pa ji daje še večjo prednost, predvsem kot ladijskemu stroju. Pri parnem stroju z Dieselovim in pri parni turbini z mehaničnim ali hidravličnim prevodom je namreč potrebna od stroja do vijaka dolga os, ker mora stroj zaradi svoje izdatne teže stati nekoliko v sredini ladjinega trupa; vijaki so nameščeni na zadnjem koncu ladije. Pri velikih ladijah je ta os dolga do 50 m. Torzijska trdnost (proti zavijanju) zahteva seveda pri tej dolžini velik premer, s čimer se v kvadratnem razmerju poveča teža. S to se zopet poveča število in velikost ležajev, kar je nadalje v zvezi z veliko izgubo energije pri trenju in z veliko uporabo olja za mažo. Pri električnem prevodu pa odpade ta os, kajti parna turbina je s skupno osjo zvezana z električnim generatorjem v turbinamo. Električni tok je odtod napeljan po žici do elektromotorja, ki je nameščen tik za vijakom, seveda za steno v notranjosti ladije. Električni tok omogočuje tudi neposredno vodstvo strojev in vijakov v kapitanovem mostu. Moderna tehnika ladjedelstva pa ni napredovala samo v strojnem oziru, temveč tudi v konstrukciji trupa samega, ki je doslej sestojal izključno od železa. Odkar so gradbeni inženerji dokazali veliko prednost železobetonskih konstrukcij pred železnimi, se je porodila misel, tudi ves Iadjin čoln uliti iz betona. Ta konstrukcija je dosti enostavnejša in cenejša od železne. Tu odpadejo drage železne plošče, vsi vijaki, vrtanja itd. Vse to nadomešča železni homogeni železobeton. Najprej se ves Iadjin trup napravi iz železnega ogrodja. Nato se to železno mrežo obda od obeh strani z lesenimi stenami in se med nje nalije betona. Ko se ta spoprime z železom in strdi, se odstrani lesena šablona in pred nami leži cela Iadija ulita iz železo-betona. To so današnji novi načini brodogradbe, ki so deloma že sedaj, deloma pa bodo v bodočem konkurenčnem razvoju svetovne pomorske trgovine pokazali svoje dobre, a tudi slabe strani in lastnosti, katere, bo treba še izpopolniti. Kdaj se vrne taksa za Taksa za telefonske razgovore se vrne samo v sledečih slučajih: a) Ako se prijavljen razgovor ''Neg tehničnih ovir in pogreškov v •elelonski službi ni izvršil- h) Ako stranka, ki kliče, svoj govor odpove poprej, predno dobi zvezo z zahtevano naročniško postajo ali javno govorilnico. c) Ako se pozvana naročniška ali javna postaja na telefonski poziv ne iavi. V prvem slučaju se vrača taksa samo takrat, ako se stranke, ki se razgovarjajo, takoj javijo telefonski centrali, da je govor vsled tehničnih ovir na linijah in aparatih nemogoč. 7a službeno pogreško se sma-hra, ako je številka telefona klicanega naročnika napačno v naročnikovem seznamu navedena. Ako pa naročnik sam pove napačno številko, je v seznamu pravilno navedena, se plačana taksa nikdar ne vrne. Ako se kdo od pozvane strani javi, se mora taksa plačati in se -jje more zahtevati vrnitev takse. Pri razgovorih, posredovanih na podlagi telefonskega poziva, se taksa vrača tudi tedaj, ako ni bilo mo-floče pozivnice dostaviti, ali pa ako Scv stranka tekom službenega časa n!r" n' 'zglasila v javni govoril-Ako *e k’*a navedena v pozivnici. - se.. PQ Pozvani v naznačenem nri x.} Pozneje taistega dne javi ef°nski centrali ter se prvotni telefonske razgovore? pozivnik na njegov klic ne zglasi, smatra se, da je bil govor izvršen ter se taksa ne vrača. Pristojbine vrača telefonska postaja, ako je stranka zahtevala povračilo še istega dne, ko ni mogla izvršiti telefonskega pogovora. Ako pa je reklamacija pozneje vložena, vračajo se pristojbine šele po odloku poštne direKcije. l akse za razgovor, katerega enota v medkrajevnem prometu, kakor tudi v krajevnem javnih govorilnic znaša 3 minute, se računa od trenutka, ko centrala dozove zahtevano telefonsko številko, brez ozira na to ali se je zahtevana oseba javila ali ne. V krajevnem prometu vršeči se razgovori iz javnih govorilnic se lahko podaljšajo na tri minute, samo tedaj, ako pri javnih govorilnicah ne ne čakajo stranke, ki žele govoriti. V medkrajevnem prometu pa se smejo razni pričeti razgovori podaljšati nad 3 minute na željo stranke, ki kliče, ako na dotični liniji ni nobeden drug razgovor naročen. Za vsako podaljšano enoto se mora plačati takso. Ker centrale mnogokrat ne pazijo, ali se naročnik zglasi ali ne, marveč takoj računajo pristojbine, priporočamo vsem interesentom, da v medkrajevnem prometu po končanem razgovoru v svrho kontrole takoj vprašajo telefonsko centralo, koliko govorilnih edinic je bilo za pogovor zabeleženih. Izvoz in uvoz. Uvoz zelišč v čehoslovaško. Uvoz zdravilnih zelišč v Čehoslovaško je prost in se ne zahteva za uvoz nobenega posebnega dovoljenja. Pri uvozu se carini (Br.62. čehoslov. car. tarife): sveža zelišča — carine prosto, posušena: Kč 84 za 100 kg. Izvoz sladkorja iz Rusije. Produkcija sladkorja v Rusiji bo znašala v kampanji 1923 do 1924 18 milijonov pudov, od katerih je določeno 3 milijone pudov za izvoz. Dovoljen izvoz pšenice iz Madžarske. Madžarska vlada je dovolila izvoz 6.400 vagonov pšenice. Dovolila je tudi prost izvoz gotove količine tekstilnega blaga, katero naj bi pokrila izvožena pšenica. Trgovina. Trgovinska pogodba z Avstrijo. Beograd, 21. avgusta. Načelnik v ministrstvu trgovine in industrije dr. Milan Todorovič je odpotoval na Dunaj, kjer bo vodil pogajanja z avstrijskim ministrstvom trgovine in industrije o definitivni sklenitvi trgovinske pogodbe med našo kraljevino in republiko Avstrijo. Razpis tobačnih zalog. Uprava Državnih monopolov v Beogradu je z odlokom z dne 7. avgusta 1923 M. Pr. br. 23.580 odredila oddajo dopustila velikoprodaje tobaka pod zakup za dobo od 1. januarja 1924 do 31. decembra 1925 na javni ofertalni dražbi, ki se bode za velikoprodaje v Sloveniji vršila dne 14. septembra 1923 ob 11. dopo-ludne v pisarni Oblastne Monopolske Direkcije v Ljubljani. Ponudbe na tiskanih formularjih in 1% kavcije od letnega prometa je vložiti najkasneje od 13. septembra 1923 do 5. ure popoldne pri gornji direkciji. Kavcije se lahko vloži v gotovini in državno garantiranih obveznicah — obligacijah po nominalni vrednosti, v založnicah državne hipotekarne banke in položnicah v komunalnih obveznicah, odobrenih glede sigurnosti po Ministrstvu finansija in garancijskih pismih večjih bank, koja pisma morajo biti registrirana od Generalne Direkcije Državnega Računovodstva. Ponudbe je sestaviti natančno po določilih »pogojev«, ki so stavljeni interesentom na vpogled pri direkciji Oblastne Monopolske Direkcije v Ljubljani, vsili okrajnih upravah finančne kontrole in onih oddelkih, v kojih področju se nahajajo tobačne velikoprodaje. Nepravilno sestavljene in nekolekova-ne (20 Din) ponudbe, se ne bodo vpo-števale. Interesenti se opozarjajo, da ne more biti premenljiva provizija višja od 7% in da znaša maloprodajniški procent za dobo trajanja zakupa 5%. Prazni zaboji in vreče se ne bodo vračali državnim stovariščem, temveč ostanejo svojina zakupcev. Za potrdilo »ugovora« (pogodbe), ki se sklene z vsakim novim zakupcem, je plačati povodom podpisa 0.50% takse od provizije, izračunane po izlicitiranem pio-centu od letnega prometa, ki je označen v pogojih. Plavajoča francoska izložba. Plavajoča izložba, ki se vrši pod pokroviteljstvom francoskega ministrskega predsednika, ministrstev trgovine, mornarice, javnih del, trgovinske mornarice in večjih gospodarskih skupin, je zapustila začetkom julija Francijo. Prva pot bo vodila razstavo v pristanišča Brazilije, Augentinije, Peru, Mehike, Kolumbije, Venezuele, Habanne, Martini-ka itd. Trgovina z jajci. V preteklem tednu je bilo v švipi nenavadno povpraševanje po svežih jajcih; vsled tega se je v domačem eksportu nabavna cena povišala od Din 1.75 do Din 1.87 za komad prvovrstnih jajc. Znaten del va-gonskih pošiljk, koje so došle v Švico, se je od tamošnjih eksporterjev reeks-pediral v Strassbourg in dalje. Povpra- T RADE MARK c TRADfcMnhK l ___________________________________ZJ ševanje po našem blagu se je tudi na angleškem trgu oživelo, toda dobava ne konvenira zbog tukajšnjih nizkih cen. — Na Poljskem se je uvedlo kon-tingentiranje izvoza jajc. Za mesec avgust znaša kontingent 160 vagonov. Na Romunskem je trgovina z jajci zbog visokih izvoznih taks nemogoča. Pričakuje se, da bo vlada kmalu znižala te postavke, ker zadnje cene ne morejo konkurirati z blagom iz drugih balkanskih držav, osobito iz Bolgarije. V Avstrijo se je uvozilo za poizkušnjo dva vagona kitajskih jajc v prahu. To blago je še iz angleških vojnih rezerv, ki so se uvozile črez Hamburg. Ena deka odgovarja enemu jajcu. Kvaliteta pa ne odgovarja kakovosti svežega jajca, vendar je pa za konsum dobra. Drugače se uvaža v Avstrijo največ iz Poljske Naše blago na dunajskem trgu,. Po poročilu trgovskega oddelenja ministrstva zunanjih del se je prodalo v teku zadnjih deset dni na dunajskem tržišču 5.483 komadov rejenih svinj in 2361 komadov mladih svinj jugoslovanskega izvoza. čehoslovaški Irgovinski pogovori s Švico. V začetku meseca septembra bi se morali začeti trgovinski pregovori med Čehoslovaško in Švico. Pregovori se bodo vršili v Curihu. Po švicarski statistiki je izvozila Čehoslovaška v letu 1922 blaga v iznosu 36.1 milijonov švicarskih frankov, a uvozila za 17.4 milijone. Švicarska strojna industrija je predlagala, da se naj čehoslovaška uvozna carina, ki je do sedaj znašala 66 odstotkov cen strojev, znatno zniža. Industrija. Industrializacija Bolgarije napreduje v vedno večji meri. Položaj bolgarske industrije se sme smatrati že danes za povoljnjim, predvsem se to tiče starih produkcijskih panog n. pr. produkcija sladkorja, mlinarstva, tekstilna industrija in industrije za strojilne snovi, ki nahajajo surovine v državi sami. Nastala je tudi vrsta novih industrij. Stare so se preustrojile in modernizirale. Vsekakor vlada v Bolgariji občutno pomanjkanje denarja, ki zelo težko ovira razvoja zmožno bolgarsko industrijo. Dofok inozemskih kapitalov v svrho investicij je bil rentabilen. Obrt. Domače sodarsko delo. Tvrdka Hyn-čik in Kralj je izdelala za papirnico v Goričanah ogromno kad iz mecesno-vega lesa, visoka je 14 metrov, široka 208 cm spodaj in 168 cm zgoraj notranje svetlobe in iz 8 cm debelega lesa ter okrogla; meri pa 38.864 litrov. Kad je lepo in solidno izdelana ter je visoka kakor Stepičeva hiša, gostilna v Sp. Šiški s streho vred. Sestavljena je iz štirih kosov in se bode prihodnji teden montirala v Goričanah ter se bo rabila za razkrajanje žveplene kisline. Denarstvo. Kroženje madžarskih novčanic. Promet madžarskih novčanic je zopet na-rastel za 40 milijard in znaša danes 365 milijard. Angleški kapital v poljski sladkorni industriji. Sladkorne tovarne v prejšnji pruski Poljski so sklenile pogodbo z Angleškim finančnikom, na podlagi katere bo poljska industrija dobila kredit v iznosu \Y\ milijona funtov šterlingov. Kot jamstvo služi polovico bodoče sladkorne kampanje. Carina. Nova carinska šola v Beogradu. Generalna direkcija carin otvarja od 1. septembra t. 1. carinsko šolo, katero bodo morali izvršiti vsi povojni carinski uradniki, ki nimajo triletne ukazne službe. Promet. Transport žive živine. Minister sao-bračaja je izdal vsem šefom postaj ponoven razpis, glasom katerega mora imeti živina, katera se izvaža, absolutno svojega spremljevalca, drugače se živina po železnicah ne sme prevažati. Hmelj. XX. Poročilo Hmeljarskega društva o stanju hmeljskih nasadov doma in drugod. Žatec, C. S. R. 18. avgusta 1923. Od dne 15.. t. m. je silna vročina prenehala, podnevi imamo oblačno in bolj hladno vreme, noči so pa navadno prav ■M. Savič; Naša industrija in obrti. Naša produkcija prstenih, mine-v rahlih in kemičnih barv. Prstene barve izdelujejo v Beogradu, Osjeku, Brodu na Savi, Koprivnici, v Zagrebu, Ljubljani, Hrastniku in v Mozirju. . Beogradu obstoja tovarna za črnila, firneža in lake g. Dimitrija Coriča. Ta tovarna je pred Vo,no izdelovala vse vrste barv, razenjcink0vega belila in pariškega S*?drila. Izdeloval se je torej angle-^ oker, okrašene barve, kromovo “ženilo, zelenilo, razni laki in P*9nienlne barve, kakor tudi vse s zmešane barve, poleg tega “i ličilo za obutev, črnilo za pi-|?n)e in kopiranje, barve za pošine C*3e in podobno, voščila za pod, •"as* za obuvalo, mast za strojna icimena, tovoiova mast in tiskarske rrWe Tovarna je izdelovala izvrst- - Proizvode. Surovino za prstene arve je dobivala iz Leskovca in ^randjelovca. Žalibog, je bila to-orna med vojno porušena in jo še SecM g_ čorič jz svojih sredstev _®haylja, ker ni dobil od države Tlakovane in obetane pomoči za obnovo. Obnovljena tovarna bo večja nego je bila pred vojno. Tako V Hrastniku producira tovarna obnovljena tovarna bo krila potrebo, se jo čuti od osvobojenja. V Osjeku se nahajate dve tovarni »» sicer Prva osješka tovarna ke-***čniti barv L. Papaj in drugovi. Ta rVfirr>a je nova in je pričela z obra-JPJP.'meseca avgusta leta 1920. Iz- v*e olepšane in neolepšane “arve. Njena produkcijska «5 Sni a 7-naša 150 vagonov let-telur« yino dobiva iz okolice Ple-harv,. ’ Ka°lin iz Češke, anilinske rnemv?! Nemčije. V kratkem na-SarmarJ* tOVarna pričeti z izdelavo Sako n ^h produktov. Ravno-jk^rv .^bierava pričeti z izdelavo V Ov 7e*ania z oljem. vamp k u Se nahajajo pisarne to-*Vam«, inu ^mičnih produktov fcadkovirf, r,h Novama se nahaja v MM »M *»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦««*♦♦♦♦' TRGOVSKI LIST, J wi.»■»iiunmi— ««■ ■» sadik. — Hmeljarji, upoštevajte dani Vam nauk! — Hmeljarsko društvo. Dobava, prodaja. Dobava mesa. Dne 27., 29. in 30. avgusta 1923 se bo vršila ofertalna licitacija glede dobave mesa za garnizije Savske divizijske oblasti. Predmetni oglas z navedbo kraja in časa ofertal-ne licitacije ter količine mesa je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava mesa. Dne 27. in 29. avgusta t. 1. se bodo vršile ofertalne licitacije glede dobave mesa za garnizije Ljubljana, Maribor, Celje, Slov. Bistrica, Ptuj in Doljni Dravograd. Predmetni oglas z navedbo kraja in časa ofertalne licitacije je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. sefniki Jli. velesejma na progi Maribor -Ljubljana in Rakek - Ljubljana 50% popust v vseh razredih samo na osebnih vlakih in ne na brzovlakih, ker je to vsled prenapoljenosti brzovlakov v lokalnem prometu vsled pomanjkanja vagonov tehnično neizvedljivo. — Vendar io nič ne škoduje, ker so zveze z osebnimi vlaki tako ugodne, da pač ni potreba uporabljati brzih vozov. — Poleg 50% popusta na vseh osebnih vlakih nase kraljevine pa velja isti popust tudi za direktne brzovlake na progi Djevdje-lija - Beograd - Ljubljana, toraj na južni železnici od Zagreba do Ljubljane brzovlaka št. 13 in 14. Pozor industrijalci in trgovci! Legiti-macije za VI. vzorčni velesejm v Pragi dobne pri čehoslovaškem konzulatu, Ljubljana, Breg 8 in Aloma Coinpanv, d. z o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3. Znižani vizum in 33% znižana vo?nja za osebne in brzovlake je dovoljena posetnikom VI. vzorčnega velesejma v Pragi v dneh 2. do 9. septembra. Brezplačna pojasnila daje Čehoslovaški konzulat, Ljubljana, Breg 8 in Aloma Companv, d. z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg 3. Uvozni tarifi zaščita naše industrije. Posebna komisija strokovnjakov ministrstva financ in ministrstva trgovine in industrije je sedaj dokončala svoje delo glede določitve novih uvoznih tarifov. Ekonomsko - finančni odbor ministrov bo te dni razpravljal o elaboratu te komisije. Uvozni tarifi so izdelani na principu zaščite naše domače industrije in na principu protekcijonizma. Nemške reparacijske dobave naši državi. Beograd, 21. avgusta. V zunanjem ministrstvu je včeraj dopoldne obiskal pomočnika Panto Gavriloviča poslovni odpravnik nemškega poslaništva ier mu javil, da je Nemčija pripravljena takoj pričeti z nadaljevanjem re-paracijskih dobav naši državi, kakor hitro se v Nemčiji notranje prilike, radi katerih )e bila nemška vlada prisiljena ustaviti reparacijske dobave, izboljšajo ......................... in konsolidirajo. Vprašanje ustanovitve dobavi je bilo predloženo reparacijski komisiji v Parizu v nadaljno postopanje . Tržna poročila. Novosadska blagovna borza 21. av~’i gusta. Na produktni borzi notirajo: Pše- j nica bačka 78—79 kg, 2%,l vag. 337>i,,| sremsKa 79—80 kg, 2%, 2 vagona 335, sremska 80—81 kg, 1 — 2%, ponudba 337'A, srbijanska, 78-79 kg. 2-3%, < pariteta Beograd, duplikat kasa 310, ; ječmen bački, 67—68 kg, ponudba 290, bački 70 kg, duplikat kasa, 1 \agon 300, oves bački, ponudba 265, banatski, po- j staja Zenta, 25% kasa, 2 vagona 265, sremski, 25% kasa, 3 vag. 370, postav- I no Bos. Brod, 10 vag. 265, koruza bač- ' ka, ponudba 285, bačka, duplikat kasa, 4 vag. 285, sremska činkvatin, ponudba 310, beli fižol, bački 4 vag. 435, moko bačka »0« 25% kasa, 2 vag. 560, »2« 25% kasa, I vag. 510, »6« 25% kasa, 2 | vag. 412 K», banatska »0« ponudba 560, otrobi v papirnatih vrečah, ponudba 140, povpraševanje 125. — Tendenca mlačna. Beograjska blagovna borza 21. avgusta. Na produktni borzi nolirajo: Pšenica 78—79 kg, 2—3%, pariteta vagon ■ Beograd, ponudba 320, povpraševanje j 310, pšenica 80 kg, pariteta Beograd, ponudba 326, povpraševanje 315, fižot ; bački, franko bačka postaja, ponudbo J 440, otrobi banatski, franko Beograd, prompt ponudba 150. Tendenca neiz- J premenjena. Zagrebški žitni trg. Zagreb, 21. avgusta. Cene v dinarjih za IGO kg, po- ; stavno bačka, odnosno vojvodinska postaja notirajo: Pšenica (od oko 78—79 J kilogramov) 345—355, žolta koruza 280 f do 290, ječmen za pivovarne 290—300,.~j za krmo 260— 270, oves do 270, pisani fižol 425 — 440, beli 425 — 440, moka pšenična »0« 575—600, »2- 550—575, »4« 520—550, za krmo 200, drobni otrobi 145-150, debeli 200 -210. Tendenca mirna, slaba. mrzle, kar ne pospešuje okobulenje. Zaželjene izdatne padavine tudi ni bilo in vsled tega se tudi kobule le poma-lem razvijajo. Če ne bo v kratkem zadostnega dežja, bodo kobule, katere se sedaj začenjajo tvoriti iz cvetja, ostale male. V zdravih, zgodaj obrezanih legah se okobulenje vrši še precej pravilno, in se bo z obiranjem pričelo okoli 26. t. m. Upanje na novo letino se torej ni zboljšalo, pa tudi ne poslabšalo — vendar je gotovo, da bo ista prav mala in da bodo cene primerne stroškom. Glede množine letošnjega pridelka ostane pri naši zadnji cenitvi, to se pravi, pridelali bodemo blizu y3 lanske množine. Plačuje se do 3050 Kč za 50 kg hmelia iz leta 1922. Končno razpoloženje na trgu je mirno — cene čvrste. (1 Kč = 2.8125 Din — 1 kg pride torej na 686.24 Kj.) — Savez hmeljskih društev Zateč. Vsem hmelarjem! Hmeljarsko društvo opozarja vse hmeljarje na sledeče: 1. Vsled preobilnega, posebno dušičnega gnojenja in morda ludi vsled izvanred-nih vremenskih razmer je letos zraslo v poedinih nasadih nekaj prav dolgih, deloma tudi z listjem obrastlih kobul, za katere kupci ne marajo. Takšnjih kubal ne mešajte z drugimi, lepo doraslimi kobulami, ker Vam pokvarijo ceno vsega pridelka. Če se med desetimi kobulami nahaja le ena dolga, bo kupec določil ceno po dolgi, ne pa po ostalih lepih kobulah. Sortiranje hmelja se torej vedno obilno poplača in obenem povzdiguje ugled našega hmeljarstva v obče. 2. Vsak zaveden hmeljar se mora pečati tudi s selekcijoniranjem hmelj-ske rastline. Stari in z neenakovrsfnimi rastlinami zasajeni, v nizkih legah ali na močvirnati zemlji se nahajajoči hmelj-niki se naj opuste in nadomestijo z novimi na močeni in rodovitni zemlji. 3. V to svrho si mora vsak zaveden hmeljar že sedaj pred obiranjem v lastnem ali sosedovem hmeljniku določiti in primerno označiti one rastline, od katerih bo spomladi dobival potrebno število Razno. Meščanstvu mesta Ljubljane. III. Ljubljanski vzorčni velesejem se bo vršil letos v izredno velikem obsegu. Lahko se že zagotovi, da bo to največja in najimpozantnejša prireditev te vrste, kar jih je dosedaj bilo v naši državi, na kar bomo Slovenci lahko ponosni in z samozavestjo naše moči v delu bomo razkazovali najvišjemu protektorju — Nj. Vel. Kralju zaklade, pridobljene s tisoči rokami na polju industrije in obrti. Ker je obisk iz tujih krajev prijavljen v tako visokem številu, da so dosedaj razpoložljiva prenočišča že prezasedena, prosimo vse zavedne ljubljanske rodbine, da prepustijo za čas od 29. do 11. septembra 1923 vsa razpoložljiva prenočišča stanovanjskemu oddelku sejrnskega urada in naj se napotijo ustmene ali pismene izjave na naslov: gospoda ravnatelja Dragotina Šebenika, mestni magistral. — Ljubljančani, izkažite gostoljubnost našim gostom! Znižane voznine obiskovalcem Ul. Ljubljanskega velesejma. Da se izogne nepvilikarn, sporočamo, da imajo po- M. Zieglerja nasl. Miloš Oset Tvomica Specijalnih lesnih izdelkov M. Vodišek Maribor Frankopanova utica št. 23 Izdelovanje lesenih palic za metle, toporišl, držajev, škatljic, zabojev, transportnih kurnikov itd. Lesna trgovina na debelo in drobno. Eksport drv na debelo. Električni toplo- ||C||DC|f A* var, patent ,llLUIf ClUt za gospodarstvo, sanatorije, labora* forije nepogrešljiv. Rabi električni tok le v funkciji in to ne vel kot gladilnik. Priklopiti se da na vsak tok. Sl Marko Nerat Maribor, Slovenska ulica 12. Prospekti In ponudbe na razpolago. Zahtevale cenik! Priporočamo: Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme. Na veliko in malo! ■■■■■■■■■■■■■■■■■ Alojz Drofenik Na drobno. debelo. I. Mariborska tovarna plutovinastih izdelkov Maribor, Tržaška cesta St. 5 lastnik FRAN OGRIZEK Izdeluje v to stroko spadajoče predmete, kakor: zamaške vseh vrst, uložbe za podplate, plavalne pasove itd., po najnižjih dnevnih cenah. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■ Tapetništvo in mizarstvo ■ I Jagodič & Sajko i ® zaloga pohištva S ■ Maribor, Rotovški trg 3 g ■ se priporoča p. n. občinstvu. I !■■■■■■■■■■■■■■■ Koledarje Tiskarna »Merkur*1 Cenike Izvršuje n v Uub|janl n Okrožnice -------—1----------- Veletrgovina uSarabon v Ljubljani priporoča špecerijsko tilago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. Lastna”praXarna za kavo in“mlin za" dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago. Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d. Odgovorni urednik: FRANJO ZEBAL. ^ Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana.