^ošm.na piacuna > gotoviir
Maribor, ponedeljek 30 septembra 1935
Sev 221 Leto IX XVI)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribo.-, Gosposka ul. 1t / Telefon uredništva 2440, uprave 2466 izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 16. url / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavijen na doifi 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / PoStni čekovni račun St. 11.409
M
JUTRA
četek vojne še ta teden
Italija se je končno odl@šila - Mobilizacija v Uhesšnifš, Staliji in MngSijg - ^ruš^o narodov pred najtežjimi odločitvami in svojo ne ®sno ws©do - Posledice grozeče volne v italif? In v svetu
Italija se jje odtočila
ŽENEVA, 30. septembra. Ko je Italija spoznala, da od Društva narodov ne more pričakovati tolikega popuščanja v vzhodnoafriškem vprašanju, da bi se mogle uresničiti italijanske že-Ije v taki meri, da pri tem ne bi trpel njen prestiž, se je kakor vse kaže, dokončno odločila za vojno proti Abe-siniil. v ZVezi s tem piše »Corriere del.a ora«, da se Italiji odslej sploh
r r , Več brigati za debate Društva narodov in čaka samo še na do-; - ke. Odpošiljanje čet v vzhodno Af-riko se sedaj nadaljuje v takem tempu, kakor doslej še ne. V teku treh dni ie bilo odposlanih iz italijanskih luk novih 20 tisoč vojakov. Pa tudi priprave v Eritreji in Somaliji dokazujejo, da je treba vsak trenutek računati s pričetkom sovražnosti.
Abesinija je mobilizirala
. Z ozirom na novo nastali položaj ^ smatral abesinski cesar za potrebno, da odredi že dolgo pripravljano sdIošjk' moblUsacijo. Generalno tajništvo Društva narodov je dobilo o od-Jedbi splošne mobilizacije v Abesiniji včeraj uradno ohveStilo. v katerem se na naglasa da bn Ahesinija kljub temu ostala zvesta Društvu narodov in njegovim skleDOm. To uradno sporočilo je izzvalo tu veliko vznemirjenje in novzročilo posoešitev aktivnosti Društva narodov. Zaradi tega je za danes *,!!jno sklicana seja trinajstih, da prou-c' jnovo nastali položaj in stori potrebne sklepe Splošno se pričakuje, da bo odbor trinajstih že danes sprejel sfclen, oo katerem se odpošlje nemudo
z letalom v Abesinijo posebna opa hvalna komisita. Svet Društva na-rodov bo zaradi kritičnega položaja ^tal permanentno zbran. Tu prevladuje utis, <** ie vojna med Italijo in Abe-sinifo neizogibna in- bo moral svet Dru štva narodov sedaj, ko so izčrpane vse nežnosti za mirno rešitev, sklepati samo 5e o sankcijah, ki naj se uporabijo
nroti nanjutolcem
Zbsra se 500.000 mož
AD1S ABEBA, 30. sept. Lepaki o splošni mobilizaciji bodo nalepljeni najbrže Že jutri. Potiskani so že in tudi odposlani v razne pokrajine. Cesar sam bo sProžil velik boben, ki naj oznani mobilizacijo. Ta boben se sliši več ur daleč. Po	bo	takoj pod orožjem
500.000 mož. Mobilizacija nadaljnjih
500.000 bo sledila. Ukaz o mobilizaciji ’e baie moral podpisati cesar na pritisk svoio okolice.
Tudš v Stališ« in Angliji
Po splošni mobilizaciji v Abesiniji. !e Dj-ičakuje sedaj vsak trenutek tudi 2e dobro napovedana splošna mobilj-Racija fašizma v Italiji. Ta mobilizaci-la bo pomenila pričetek sovražnosti v ^bodni Afriki. Zbranim fašistom bo ^"ssolini sporočil, da se ie Italiia odbila ’*» svoio pot. ne oziraje se na Ženevo in kogarkoli. Obenem bo pa Porejena tudi mobilizacija raznih nadaljnjih letnikov italijanske vojske. Po
poročilih iz Londona se pa zatrjuje, da pripravlja tudi Anglija delno mobilizacijo^ svoje vojne mornarice in razpis notranjega posojila v višini 40 milijonov funtov šterlingov.
Že ta teden . ..
ŽENEVA, 30. sept. Po informacijah iz Rima se tu pričakuje znak za pričetek sovražnosti v vzhodni Afriki že sredi tega tedna. S pričetkom sovražnosti bo najbrže Italija izstopila iz Društva narodov, ako ne bo počakala na nadaljnje sklepe, kakor se tu še vedno upa. Po nekih verzijah, ki jih objavljajo nekateri evropski listi, pa nameravata za Italijo zapustiti Ženevo tudi Madžarska in Poljska. Baje je bilo o tem govora na sestanku ob priliki Gombosovega obiska v Nemčiji. Vse kaže. da se pripravljajo usodni dogodki, ki si bodo sledili s čisto nepričakovano naglico. Položaj nudi dovelj vzro kov za vznemirjenje, ki se ne opaža samo v Ženevi, ampak tudi po vseh drugih evropskih centrih. Treba bo velikih naporov, da se prepreči katastrofa, ki grozi svetu.
Tečaj lire pada
RIM, 30. sept. Dasi italijanski listi ne objavljajo nobenih vesti o borznem tečaju lire v tujini, je vendar tudi jav-
nost poučena, da je pričela na borzah v Londonu, Parizu in drugod lira naglo padati in jc padla že za okoli 35 odstotkov. V Parizu notira le še 90 ccntimov. Zadnji finančni ukrepi Italije so uplivali katastrofalno tudi na ita lijanske borze. Vrednostni papirji naglo padajo. Delnice tovarne »Fiat« so v zadnjih 14 dueli padle za 50 odstotkov. Izgube na milanski borzi dosegajo že sedaj vsoto pol milijarde lir. Petnajst najmočnejših borznih senzalov stoji pred polomom. Zaradi strogih deviznih predpisov je v Italiji nemogoče nabaviti tuje valute. Nobena menjalnica in'nobena banka ne zamenjuje lir za dinarje.
Spopad v Neaplju
NEAPEL, 30. sept. Predvčerajšnjim so se v tukajšnjem pristanišču sporekli in spopadli fašisti in vojaki, ki so se vkrcavali za odhod v vzhodno Afriko. Kakor navadno, so prišli v pristanišče fašisti, da bi inscenirali manifestacije in ovacije odhajajočim vojakom. Med tem so se pa vojaki, zlasti oni neke alpinske čete, uprli fašistom in kričali, da ne potrebujejo od hlapcev režima nobenih ovacij, ker so le oni krivi, da morajo v vzhodno Afriko. Iz prepira ie nastal pretep s streljanjem.
IHnsieiki odgovor Franciji
Anglija stoji na načelih pakta DruStva narodov in jim
bo vedno ostala zvesta
PARIZ, 30. sept. O vsebini angleškega odgovora francoski vladi glede varnosti v Evropi, se izve sledeče: Angleški zunanji minister sir H o a -r e opozarja v tern^ odgovoru najprej na svoj govor v Ženevi, v katerem jc svečano naglasil, da bo Anglija ve-dnq in v vsakem primeru izpolnjevala obveznosti, izvirajoče iz pakta Društva narodov. Postopanje Anglije je bilo vedno dokazovanje zvestobe do Društva narodov. Angleška vlada bo vedno docela izpolnjevala 'svoje prevzete obveznosti. Zaradi tega je tudi za kolektivno ohranitev pakta in kolektiven odpor proti vsakomur, ki bo ncprovoci-ran kršil obveznosti, vendar pa mora Anglija naglasiti, da se ne more postopati v vseh primerih
ozadja kršitev različna. Prav tako se ne morejo enaka sredstva uporabiti v primeru negativnega zadržanja na-pram določilom, kakor v primeru aktivnega odpora. V tem so razne stopnje, ki zahtevajo vsakokrat posebno postopanje. Ker je treba upoštevati, da svet ni statičen. Anglija bo stala na tem stališču vse dotlej, dokler bo Društvo narodov uspešen organizem za dosego postavljenih ciljev. Zaenkrat smatra, da je Društvo narodov edino uspešno upanje v mir in kolektivno varnost. Odgovor se zaključuje z ugotovitvijo, da jc treba riziko za ohranitev miru prevzeti s strani vseh. Dokler Društvo narodov garantira svoj obstoj z izpolnjevanjem svojih dolžnosti. se bo Anglija vedno identifici-
popolnoma enako, ker so lahko tudi I rala z njegovimi načeli.
KLAJPEDSKE VOLITVE.
KLAJPEDA. 30. septembra. Včeraj so se pričele v avtonomnem klajpedskem ozemlju volitve, v deželni zbor, ki pa včeraj še niso bile zaključene. Litavska vlada je z uporabo nekega člena volilnega zakona odredila, da se volitve po-j daljšajo še na današnji dan in morejo voliti vsi upravičenci od davi od 8. ure pa do drevi do 18. ure. Zaradi tega bo izid volitev, ki zaradi spora med Nemčijo in Litvo interesira tudi ostali svet, objavljene šele danes ponoči ali pa jutri.
HITLER V VZHODNI PRUSIJI.
BERLIN, 30. septembra. Državni voditelj Hitler je odpotoval včeraj v Vzhod-
no Prusijo. Ta odhod se spravlja v zvezo z volitvami v Klajpedi. Pričakuje se, da bo spregovoril klajpedskim Nemcern po radiu.
ZLATO BEŽI DALJE.
NEWYORK, 30. septembra. V zadnjih treh tednih so pripeljale ladje v tukajšnje pristanišče iz Londona, Pariza in Amsterdama za okoli 200 milijonov dolarjev zlata. Vse pošiljke so nujne, kar dokazuje, da beži zlato iz Evrope iz strahu pred nevarnostjo vojne.
GIBRALTAR SE PRIPRAVLJA.
GIBRALTAR, 30. septembra. Semkaj se privažajo iz Anglije vedno nova letala.
Ha Umšcu domme ipatetike
Casniške gredice
»Slovenski Narod« od 28. septembra piše: »Rdečkarji« odžrli delavcem premog. Iz vrst delavstva v Huterjevi tovarni nam pišejo: »V naši tovarni je že od nekdaj običaj, da si lahko delavci po šefovi uvidevnosti in dobri volji nabavi premog po znatno znižanih cenah, in še to na obroke, kajti premog dobavlja podjetje. Sedaj pa sta dva obratna zaupnika iz »rdečega tabora« čutila potrebo, da se pritožita pri tovarnarju, češ, da je premog slabše kakovosti in se delavstvo pritožuje, kar pa je izmišljotina, ker nista bila od nikogar pooblaščena, da se v imenu delavstva pritožujeta v zadevah, ki so delavstvu v veliko dobro. Njuno postopanje pa graja tudi ostali zaupniški zbor, ki o akciji rdeč-karjev« ni vedel. Naš delodajalce jc zaradi onih dveh prenapetežev vsem odvzel to ugodnost in ne bo' odslej nihče dobival premoga po znižanih cenah, zaradi česar je delavstvo Huterjevc tovarne zelo prizadeto. Delavstvo je silno ogorčeno nad takim postopanjem in v bodoče odklanja vsako na tak način izvršeno intervencijo obratnih zaupnikov.«
Kaj piše »Slovenec« v enem '©dnu. V
»Delavski l^olitiki« beremo« »Slovenec« z dne 19. septembra je priobčil z debelimi črkami:	»Kr. vlada pričakuje, da
bodo tudi sami uradniki In upokojenci razumeli te ukrepe kot nov korak za saniranje državnih financ.« — »Slovenec« z dne 20. septembra je podkrepil to izjavo sledeče: »S sedanjim sklepom kraljeve vlade bo državna blagajna razbremenjena za 400 milijonov. Ta ukrep je bil potreben... S tem naziraniem mora soglašati vsak nesebični rodoljub.. .« —-»Slovenec« z dne 21. septembra pa piše v uvodniku: »Naj damo izraza svojemu mnenju, da bi gospodar državne blagajne primanjkujočih 400 milijonov dinarjev lahko našel drugod... po tej redukciji se je prav tam, kjer gre za najnižje slu-žitelje in najštevilnejše družine, potlačil dohodek državnega uslužbenca daleko pod minimum poštene in količkaj dostojne eksistence.«
Svoboda tiska. Glasilo marksistov piše: »Svoboda tiska je eno osnovnih vprašanj državljanskih političnih svoboščin in je zato treba zastaviti ves vpliv neposredno prizadetih in vse javnosti, da bo novi tiskovni zakon res jamčil svobodo tiska, ne pa, da bi nudil oporo za njeno zatiranje, pačenje javnega mnenja in potvarjanje, ali pa nasilno pre-prečenje širjenja nazorovi idej, mnenj, kritike in vesti.« Se popolnoma strinjamo! Samo marksisti se zavzemajo za svobodo tiska le dokler ne uresničijo svoje diktature. Primer: Sovjetska Rusija!
Iz hudobije giičijo... Kleklove (klerikalne) »Novine Slovenske Krajine« pišejo v svoji izišli novi številki: »Vnogi nepotrpežljivi pa nam nasprotni ljudje nam večkrat tu pa tam v oči vržejo, prej: No, zdaj je vaš dr. Korošec na vladi, pa se ešče nindri nikaj ne pozna, da bi bilo kaj bolše! Tej liidje to namreč večkrat iz hudobije giičijo.«
V vsahn stas »n hi!"
m
V	Mariboru, dne 30. IX. 1935.
■MIMI—I—■WW ■—■HIIHIIB"*-
SkStikd Miiž
Otvoritev nosometne prvenstvene sezone v Mariboru
Po koristnejši in lepši igri je včeraj moštvo ISSK Maribora odločilo tekmo z Rapidom sigurno v svojo korist — Tudi Železničarji so se postavili
Po lepi vrsti prijateljskih tekem mariborskih klubov se je včeraj v Mariboru odigrala prva tekma za podzvezne točke, in sicer sta se srečala dolgoletna domača rivala ISSK Maribor in SK Ra-pid. Zanimivo je naš tradicionalni »der-by« v naši nogometni seriji sicer ni bil tak. kakor prejšnja leta, vendar se je pa zbralo na igrišču v Ljudskem vrtu do 700 gledalcev.
Po nepričakovanem porazu ISSK Maribora v borbi s ČSK šanse črno-belih niso bile bogve kako velike, zato je tem bolj presenetila visoka zmaga ISSK Maribora proti SK Rapidu.
Po uvodni prvenstveni tekmi rezerv med ISSK Mariborom in SK Rapidom, ki se je končala s pičlo zmago ISSK Maribora v razmerju 2 : 1 ( 1: 1), sta se končno pojavili moštvi:
ISSK Maribor: Koren, Domicelj, Kurent, Konic, Kirbiš, Berlek, Miloš, Ratko* Gomol, Najžar, Jurgec.	,
SK Rapid:	Pelko, Barlovič, Flack, l
Fučkar, Kraker, Vidovič, Kreiner, Helier, Prinčič, Baumel, Križane.
Moštvi sta se uveljavili, kar je razvidno že iz rezultata, ki v glavnem ne dela krivice poteku igre. ISSK Maribor je imel najmočnejše orožje v odlično razpoloženi ožji obrambi, v kateri je sijajni Domicelj odločil bitko. Moštvo je napravilo vtis izglajene celote in je ugodno iznenadilo z živo, svežo in poudarno igro. Odlikovalo se je z dobro tehniko, priličirio dobro igro z glavo in še nekam zadovoljnim' podajanjem. Lepa povezanost med- poedinimi deli moštva, zlasti pa razumna kolaboracija med halfi in napadom pred nasprotnim golom nebroj zrelih položajev, ki bi bili obrodili. Če. bi bil napad količkaj bolj pri strelu, s še obilnejšimi plodovi.
Neglede na to je treba poudariti, da so se poedini deli, kakor tudi poedinci med seboj, kar se tiče forme in kondicije, močno razlikovali. Zelo dober, naravnost odličen je bil Domicelj, ki se čedalje bolj razvija v steber moštva. Sploh je. bila vsa desna stran močneješa od leve plati iri so se po tej strani izpeljale najnevarnejše ofenzivne poteze, dočim je bilo m žno priti ob-inib. ISSK Maribora do živega izključno z leve strani. Kljub te-mu.sta tudi Najžar in Jurgec zadovoljila, zlasti prvi, ki je prevzel v napadu nalogo nekakšnega »tanka«. Sploh se je napadalna vrsta dobro sporazumevala in je nasprotnika., pregaževala po mili volji. Koren v golu je bil bolj malo zaposlen, opravil pa je svoje delo v sigurnem stilu.
Moštvo Rapida je bilo včeraj za razred slabši od ISSK Maribora Moštvo je podalo igro, ki ni senca od igre, kakršno je predvajalo še letos spomladi. Zlasti se je mnogo grešilo z naravnost obupnim podajanjem. Najboljši del moštva sta bila branilca, ki sta pač dopuščala, da so situacije zorele do opasnosti — s »sodelovanjem« lialfov seveda — sicer pa le redko puščala nasprotnika do strela, saj iz neposredne bližine ne. Ob količkaj uspešnejši podpori krilcev bi bila eventualno utegnila zabrisati podpovprečno igro napadalne vrste. Vratar Pelko je bil včeraj silno obremenjen mi se ima Rapid prav njemu zahvaliti, da r.i bil poraz še večji. Krili so bili defenzivno še nekam dobri, ko pa so se polastili žoge, so jo skoraj vedno podajali — nasprotniku. Ob takih okolnostih ni čuda, če se ni moge! močneje uveljaviti napad, ki je bil sicer pogumno na delu in mestoma zelo nevaren. Toda ovire so bile premočne in nobena žoga ni našla prave poti.
Igra je potekala v znamenju borbe za točke, bila je živa in napeta prav do konca. Bila je ves čas fair, za kar gre zasluga energičnemu sodniku, ki je vsako nepravilno prizadevanje v kali zadušil. V prvem polčasu je bila igra Še nekam odprta, v drugem polčasu pa se je borba pretvorila v premoč ISSK Mari-
bora. Ko je prišel Maribor v vodstvo s 3 : 1, je igra šla v svoj dramatičen vrhunec, kjer se je vsak poedinec trudil, da s svojo skrajno močjo poseže vmes za uspeh svojih barv. Zadnjih 15 minut se mora Rapid le braniti. Ob skrajnih naporih izmučenih dveh enajstoric, ki sta pač dali, kar sta mogli dati, se je »der-by« zaključil s prepričevalno zmago ISSK Maribora.
Gole so zabili: v 8. minuti Najžar z ostrim strelom, v 19. minuti je Helier izravnal s prostega strela iz kazenske črte, v 27. minuti je Ratko postavil iz 11 m rezultat prvega polčasa. V drugi polovici je bil v 19. minuti Ratko spet uspešen, končni rezultat pa je postavil Miloš v 31. minuti.
Sodil je g. Schneller strogo ir. objektivno.
Dva lepa uspeha SK Železničarja
SK Železničar je včeraj z dvema garniturama gostoval v Čakovcu in Ptuju, in sicer je v Čakovcu nastopil proti SK Gradjanskemu, v Ptuju pa proti SK Dra-
V	nedeljo 29. t. m. je imel mariborski rod gozdovnikov svoj 11. redni občni zbor, ki je bil obenem skromna proslava njihovega desetletnega obstoja.
Občni zbor, ki ga je posetilo 60 Članov in članic ter 'nekaj gostov, je vodil g. Fr. Klojčnik, glavar rodu. Po uvodnili besedah se je spomnil pokojnega kralja Zedinitelja in obletnice njegove mučeili-ške smrti ter njegovega delovanja na polju velikega miru, ki ga zasleduje in propagira tudi gozdovništvo, nakar se je članstvo poklonilo spominu Velikega kralja z enominutnim molkom. Za tem je g. Klojčnik pozdravil g. dr. Marina, g. profesorja Cestnika in g. učitelja Mateliča, ki so vsi zvesti pripadniki go-zdovništva in se zahvalil za njihovo aktivno sodelovanje. Prečital je nato došle pozdrave in prešel na dnevni red in podal poročilo glavarja. Iz poročila je razvidno veliko delo, ki ga je storila gozdovniška organizacija na polju vzgoje mladine ir. to doma in na taborenju na Gorenjskem. Poudaril je v svojem poročilu ono večno resnico, da je le v zdravem telesu zdrav duh. Med ostalim je važno tudi to, da je letošnji tabor bil namenjen šolski mladini delavcev mariborskih tovarn. V ta namen se je gozdovniška organizacija obrnila na vodstva tukajšnjih tovarn, da vodstvo tovarne pošlje na tovarniške stroške nekaj najrevnejših otrok delavcev na enomesečni tabor. Na žalost sta se odzvali, edino dve tovarni, ki menda tudi sicer prednjačita in to sta bili tekstilna tovarna Dootor in drug ter tovarna mila Zlatorog. Obema tovarniškima vodstvoma je g. Klojčnik izrekel svojo toplo zahvalo z nado, da se tudi v bodoče odzoveta na isti način. Poročilo tajnika je pokazalo vzorno administrativno delo. Iž poročila je razvideti, da šteje organizacija 105 članov in članic, da je bilo 10 rodovih zborov, 12 rodovih izletov, 4 zdravstvena predavanja, ki jih je imel g. dr. Marin ter da šteje delovodnik 147 številk. Iz blagajniškega poročila posnamemo lahko precej visoke številke in sicer je bilo 19.788 Din dohodkov in 18.599 Din izdatkov. Premoženje rodu znaša 6212 Din, kakor je poročal gospodar. Knjižnica šteje 141 knjig in 14 revij. Vse članstvo je razdeljeno na 4 družine in je imelo 48 sestankov ir. 8 izletov, kjer so se obravnavala idejna in strokovna vprašanja. Sledilo je poročilo o taboru. Kakor je že »Večernik« poročal, je bil letošnji tabor v Matuljku pod Špikom ob Savi. Tabor je bil dosedaj
vi. Železničarji so obe tekmi, ki sta bili prijateljski, odločili v svojo korist, in sicer so v Čakovcu zmagali v razmerju 8 : 0 (5 : 0), v Ptuju pa v razmerju 7 : 3 (1 : 0).
VI. balkanska olimplada, ki se vrši, kakor znano, v Carigradu, se je včeraj nadaljevala in so poedine panoge razen skokov ob palici zaključene. Stanje točk po včerajšnjem dnevu je: Grči:a 148, Jugoslavija 123, Romunija 85, Turčija 72, Bolgarija 5, Albanija 5 točk.
Smrtna nesreča pri moociklistični dirki. V Ljubljani se je včeraj vršila motociklistična dirka na ljubljanski grad, ki je zahtevala človeško žrtev. Znani dirkač Stane Seunig je treščil spotoma ob brzojavni drog in obležal mrtev. Tragična smrt mladega in odličnega dirkača je vzbudila po vsej banovini globoko sočutje.
Kvalifikacijske tekme za državno prvenstvo.
Ljubljana: Primorje : Gradjanski 2 : 2 (1 : 0).
Zagreb: Hašk : Ilirija 7 : 2 (4 : 1); Concordia : Krajišnik (Banjaluka) 1 : 0.
Beograd: BSK : Gradjanski (Niš) 9 : 0; Jugoslavija : Slavija (Osijek) 4 : 1.
Sarajevo: Hajduk (Split) : Hajduk 6 : 1.
Vel. KIkinda: BASK : ŽAK .3:1.
Zemun: Šparta •: ŽAK (Subotica) 4 : !.
Ostale nogometne tekme.
Celje: Atletik SK : SK Celje 3 : 2 (2 : 2). Tekma za podzvezno prvenstvo.
Varaždin: Slavija : Sparta (Zagreb) 2:2.
najboljši v organizaciji in izvedbi. Taborilo je 65 oseb, ki si je čim udobneje uredilo svoje Šotore, Tabor je bil na višku tudi v disciplini in je v njem taborilo največ članov med 18 in 26 leti, kar priča, da so se tudi odrasli oprijeli ideje gozdovništva. V taboru je bival ves čas zastopnik češkoslovaške lige g. Arpac Javor, ki je tudi ligin tajnik. Posetil pa je labor tudi predsednik lige Bukovan-sky, 28. julija je bila obletnica prvega decenija in prvega tabora. Na predvečer je bija slavnostna akademija v okrašenem taboru, z veseloresnim sporedom. Naslednji dan so se pa odigrale tekme v odbojki in se vršile tekme v lahki atletiki. V taboru je bijo mnogo telovadbe, iger in večernih zabav, pa tudi polnih želodcev, saj se je potrošilo 1272 kg kruha in 1200 1 mleka. Na taboru se je pridno pisarilo, saj je došlo in odšlo 700 pisem, kart in dopisnic. Tudi »Večernik« in »Jutro« sta bila vsak dpi v taboru. Na kiosku so pa vabili p'akati na »Mariborski teden«. Taborovodja je bil g. Klojčnik in njegov namestnik g. Cejan. Starešina tabora g. Matelič pa je bil vsem skrben očka in v delu neumoren vodnik. Za tem poročilom je podal revizor poročilo o pregledu knjig in predlagal absolutorij, ki ga je ves odbor tudi prejel. Pred volitvami se je glavar spomnil z zbranimi besedami desetletnice rodu ter podal pregled o delu prvega desetletja. Spomnil se je tudi dveh članov Ustanoviteljev, ki sta kot dijaka ustanovila organizacijo in ji ©dina 10 let ostala zvesta, četudi sta sedaj že daleč od šolskih klopi. Oba člana »Črnega Pantra« in »Velikega Ognja« je stavil poglavar za vzor ostalemu članstvu.
Pri volitvah je bil izvoljen ta odbor: starešina g. dr. Mariu, namestnik g. Matelič, glavar g. Klojčnik, namestnik g. Vodeb Dušan, tajnika g. Polak in gdč.-Silič, gospodar g. Erman, knjižničarka gdč. Sever Milica, blagajnik g. Vodeb in revizorja gg- Cejan in Zei. Dosedanji starešina g. Korošec je podal ostavko kot starešina zaradi prezaposlenosti. Omenjeni je bil dolgočasen starešina in ima mnogo zaslug za razvoj in razmah organizacije. Novi starešina g. dr. Marin ra je s svojim lepim nagovorom, kako je postal od »redova« »general« dokazal, da je velik ljubitelj mladine.
Med slučajnostmi je bil tudi napovedan vseslovanski tabor, ki bo prihodnje leto tudi v Martuljku v onem idiličnem kotu ob Savi.
Neumornim gozdovnikom želimo mnogo uspeha ali po nijhovem običaju »sobica in modrega neba«, ali pa »ugoden veter«, da se njih vzgojno delo širi in v drugem desetletju zopet lahko z zadovoljstvom gledajo na sadove svojega truda.	Z.	Z.
PAiiske .mme
Kmetijsko obrtna razstava v Ptuju
Kmetijsko-obrtno razstavo v Ptuju je 5 otvoril g. ban na svečan r.ačin v soboto.
28. t. m. ob udeležbi velike množice ljudstva ter ob navzočnosti predstavni- ; kov oblasti, raznih društev in korpora- ■ cij.. Razstava je bila že brvi dan pravi dobro obiskana. Urejena je izvrstno in moramo razstavnemu odboru za njegov trud in požrtvovalnost le čestitati. Razen Društvenega doma. kjer je glavni del razstave, moramo omeniti tudi lovsko razstavo v Narodnem domu, razstavo mizarskih izdelkov v poslopju Glasbene Matice, razstavo perutnine in kuncev ter razstavo konjske in goveje živine na mestnem sejmišču, kjer so razstavili kmetje iz vsega ptujskega okraja svojo prvovrstno živino. V soboto, na dan otvoritve, se je vršilo tudi predvajanje lovskih in priročnih filmov na Cvetkovem trgu ob veliki udeležbi.
V	nedeljo, 29. t. m. so imeli obrtniki ! svoj prijateljski sestanek v Narodnem domu nato so si pa ogledali razstavo, mestni muzej ter ostale ptujske znamenitosti. Ob 10. uri je bilo predavanje s filmom o gozdarstvu v Mestnem gledališču. Danes v ponedeljek se je vršilo predavanje o pletarstvu v Narodnem domu.
Razpored razstave: Razstava kmetijskih izdelkov, sadja in grozdja. Temu : oddelku je posvečena posebna pažnja.
V	kleti se predstavijo naše gornje, srednje in spodnje Haloze s svojimi izvrstnimi vini, katerih krono nosi naš znameniti »zavrčan« s svojim »gorejnča-nom«« in »turškovrhčanom«. Ormožki okoliš je zastopan s slavnim »jeruzalemčanom«. Ostale prostore v Društvenem domu izpolnjujejo obrt, industrija in trgovina. Posebni oddelek nam prikazuje zdravstvo na deželi, naše denarništvo nam prikazuje ogromno delo, ki ga i© v zadnjih 10 letih izvršilo v našem okraju. Veterinarski oddelek prikazuje, ! kaj moramo vedeti o zdravstvu domačih < živali in njeni pravilni negi. J udi čebelarstvo prispeva po svoji moči k razstavi, četudi so letos čebelarji zaraci i neugodne letine močno prizadeti. Dosc-C danji obisk razstave je zelo zadovoljiv in tudi obiskovalci se v splošnem zelo laskavo izražajo o sporedu in o razstavljenih predmetih.
1 ' 1 1 ri'i^
gam®
Požar pri Studenicah pri Poljčanah
Okrog 10. ure n v Poljčanah nenado- ; ma zatrobil gasilski rog in že so se tudi poljčanski gasilci odpeljali z avtom in svojo tnotorko proti sosednim Studenicam. Kmalu se je zvedelo, da gori hiša posestnika Alojzija Zagozda. Poslopje je tik ob cesti in je r.esrečo najprej opazila neka ženica. Domači so bili vsi zaposleni v hiši, ko jim je ta pritekla povedat, da pri njih gori. Hitro so planili ven, eni reševat živino, drugi pa z vodo,, kolikor jo je bilo ravno pri rokah, nad ogenj.
Goreti jc namreč začelo v zravem ležečem seniku. Voda, vržena v tleče seno, je plamen, ki je objel v hipu tudi hišo, le še razvnela, da je še močneje gorelo. In do tal bi zgorela skoraj še nova hiša, da niso v pravem času prišli poljčanski gasilci. Z vso požrtvovalnostjo so se lotili gašenja, ko so napeljali cevi do 100 m oddaljene Dravinje in P°* žar je bil tako z njih pomočjo v kratkem času zadušen. Od hiše je zgorelo 'e ostrešje, poljski pridelki in dve. novi postelji, ki sta bili- na podstrešju. Pač Pa je zgorel senik s precejšnjo količino sena in gospodarskim orodjem. Kakor se domneva, je ogenj nastal po neprevidnosti. Zagnzdn ie bil za primer nesreče le delno zavarovan.
peedmušim
11. redni občni zbor mariborskih gozdovnikov
Marih
mm iii;..
HuuMmke m Maime m»Ue
ttmvm\ ummmrmu ni uMmmmmMmmmHmmmmmmmmmammmm ■■«■■——M— ——
ICradejo, ropajo. vlamjao
V Ws8sonovi ulici 20 je bilo ukradenih 4000 dinarjev in
precej zlatnine
Preteklo noč so v odsotnosti tiskarskega mojstra Franca Kiihnela v Wilso-novi ulici 20 vlomili v njegovo stanovanje. Neznani storilec je odnesel 4000 Din gotovine, v drugi sobi stanujoči Greti Betkovi pa tri zlate zapestnice in hišni gospodinji Luciji Majerjevi nekaj denarja. Storilec se je skozi pritlično okno splazil v stanovanje ter prebrskal vse
omare, nočne omarice in pisalno mizo. Bogat plen pa se mu je nudil, ko je s silo odprl leseni kovčeg, kjer je bilo med perilom skritih 4000 Din. Tat je pri vlomilskem poslu uporabljal dleto in odvi-.iač, kajti take sleciove je našla policijska komisija na omari, v kateri je bila okoli 2000 dinarjev vredna zlatnina Betkove. Kdo je bil nočni tat, še ni ugotovljeno.
NAŠIM NAROČNIKOM! Današnji številki »Večernika« smo priložili položnice za vse zunanje naročnike, ki jim je naročnina potekla. Prosimo jih, da po položnicah nakažejo radi poslovnega reda takoj prve dni oktobra olike zneske, da bomo imeli naročnino plačano vsaj do konca oktobra, oni pa, ki jo plačujejo četrtletno, pa do konca decembra t. I. Tečno plačevanje je glavni pogoj za redno dostavo lista. — Uprava »Večernika«.
Prisrčen poslovilni večer so priredili Pri Birtiču uradniki sreskega načelstva za Maribor, desni breg, sreskemu načelniku Milanu Makarju. Toplo občutene so bde poslovilne besede, ki jih je pri uiadnistvu priljubljenemu sreskemu načelniku spregovoril v slovo zastopnik uradništva, ki je v imenu svojih tovarišev in v znak hvaležnosti izročil sreskemu načelniku lepo spominsko darilo. Sreski načelnik Milan Makar se je za prirejeni prijateljski večer ob slovesu iz Maribora ljubeznivo in prisrčno zahvalil.
Na rotovžu je prevzel posle novoimenovani mestni župan, odvetnik in hišni Posestnik g. dr. Alojzij Juvan.
Bog daj srečo! Zadnje dni so se potočili v Mariboru: Anton Geisler, tkalski mojster in Ana Genzkerjeva, zasebnica, Meljska 23; Herman Fritz, posestnik in Marija Slanova, Vinarje 21; Srečko Urbanci, jeklar in Terezija Le.sjakova, zasebnica, Guštanj; Franc Nosan, brivec in Tvana Aristovnikova, delavka, Ob brodu 7; Ivan Dvornik, posestnik iz Gornje Bistrice in Josipina Domova, kuharica v Celju; Alojzij Mihelin, delavec M Ana Žnidaršič, delavka, oba v Gaberju; Andrej Ajdič, sedlarski mojster in De rta Kavzerjeva, natakarica v Celju.
Gradili bodo. Gradbeno dovoljenje so dobili: Vojka Reismanova za gradbo trinadstropne stanovanjske hiše v Prešernovi ulici; zasebnica Gizela Skomkova za gradnjo enonastropne stanovanjske vile v Einspielerjevi ulici; Franc Klinar za gradnjo podstrešnih stanovanj v Mejni ulici in Fran Batjcl za preureditev dvoriščnega poslopja na Aleksandrovi cesti 26.
V	Dokležovju popravljajo most, ki je
bil več let v napol podrtem stanju. Namesto lesenega podpornika gradijo sedaj betonski steber.
Anketa o tekstilnem delavstvu je bila včeraj v nedeljo v prostorih tukajšnje Delavske zbornice. Anketo je otvoril Predsednik Delavske zbornice Jože Sedej, referat pa je imel zbornični tajnik bilip Uratnik. V svojih izvajanjih je poudarjal, da bodo morale pričeti delavske organizacije proti tistim podjetjem, ki slabo plačujejo, s sindikalno akcijo. Po 'eferatu je bila debata, ki so se je udeležili zastopniki obratov in organizacij, ki so se izjavljale za uvedbo minimalnih mezd. Ankete so se udeležili zastopniki tekstilnega delavstva iz Dravograda, Kranja, Kočevja, Tržiča, Litije in Maribora.
Gasilska četa v Mariboru nabira po 'Pestu podporne člane, da na ta način vzbudi v vseh slojih mariborskega prebivalstva zanimanje za gasilstvo. Upati Je> da se bo čim več Mariborčanov odevalo temu povabilu.
Vsi oni absolvirani srednješolci, ki so etos zaprosili za nastop kadrskega fo-k;|. pa so jim bile prošnje odklonjene, naj Se zglasijo pri vojaškem uradu, ker bodo lahko kljub temu poklicani letos k
služenju kadrskega roka. To velja za one, ki so rojeni v letih 1912, 1913 in 1914.
Zanimanje za prvi jugoslovanski sadni sejem v Mariboru je tolikšno, da je moral pripravljalni odbor celo vrsto zabojev zaradi nedostatka razstavnega prostora odkloniti.
Srečke za I. razred državne razredne loterije so dospele in Jih dobijo igralci v upravi »Jutra« in »Večernika« v Mariboru, Gosposka ulica 1.
Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prirodne Franc-Jožefove grenčice. Ragistrirano od ministrstva za soc. politiko in narodno ! zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
Opozarjamo na današnji inserat go-! stilne »Rotovž«.
Za malo denarja tudi vi lahko priso-^ stvujete veselici na gondolah v Benet-| kah, če si ogledate velefilm »Barcarola«, ki ga bo od srede 2. oktobra predvajal Grajski kino.
Mariborski krožek upokojenega učiteljstva ima skupen sestanek s celjskimi tovariši 6. oktobra ob 16. uri v celjski Nabavljalni zadrugi.
Trgovski in privatni nameščenci, obiščite plesno šolo svoje strokovne organizacije, katero priredi Pomočniški odbor Združenja trgovcev. Plesna šola prične 1. oktobra.
V Slovenske gorice, v idilične vinograde, na gospodarsko razstavo v Ptuj, v Ormož, Ljutomer, Gornjo Radgono, Sv. Lenart, Sv. Trojico itd. vas popelje avtobus mestnih podjetij v nedeljo, dne 6. oktobra za 55 Din za osebo. Prijave in informacije: Vodstvo avtobusnega prometa M. P., Maribor, Glavni trg 26 telefon 22-75.
V »Grajski klet?« svira od 1. oktobra dalje dnevno ruska balalajka.
Nočno lekarniško službo Imata danes v ponedeljek Mir.afikova in Sirakova lekarna, jutri v torek pa Albaneževa in Vidmarjeva. ■
Mrtvega novorojenčka v omotu so našli na pobreškem pokopališču. Omot je bil skrit pod listjem. V omotu je bilo trupelce mrtvega novorojenčka. Dognalo se je. da je mati novorojenčka 20-letna Marija M., po poklicu delavka. Pri zaslišanju je izpovedala, da je dne 21. t. m. rodila pri Sv. Miklavžu mrtvo dete, ki ga je dne 23. t. m. zanesla na mestno pokopališče in ga tam pustila.
Ni je več. Privatni uradnik S. Z. iz Dravske ulice 10 je tukajšnji policiji prijavil, da je že pred dr.evi neznanokam odšla z doma njegova 16-letna hčerka Ljudmila. Bila je trgovska vajenka pri Devici Mariji v Brezju, kjer je imela baje ljubčka. Zato se oče boji, da je Ljudmilo odvedel ljubček in jo kje skril.
S koli so pobili na tla trije neznani napadalci previitkarja Matijo Šamperla iz Cagone. Težko poškodovani prevžitkar Šamperl je v zdravniški oskrbi, za skrivnostnimi rokomavhi pa poizvedujejo.
Speč je zmagal. Ko je Štefan Turner iz Ncdeljice spal na seniku, so se spravili nanj neki fantje in ga napadli. Napadeni Štefan pa se ni kar tako dal ugnati, ampak se je še napol speč zakadil v nepovabljene goste in jih kratkomalo pometal s senika.
Pijanci so ga kamenjali. V neki gostilni v Taborski ulici so preteklo noč popivali 4 moški, ki so se močno vinjeni okoli polnoči odpravili z gostilniške sobe. Takrat je zapustil.gostilno tudi kot-larski mojster Demetcr Glumač iz Aleksandrove c. 33, ki mu je eden izmed
pijancev brez vzroka vgrel velik kamen v čelo in mu zadal zevajočo rano, iz katere je močno krvavel. Kamenjali so ga pa tudi ostali trije in ga zadeli v nogi. Vse štiri napadalce je policija prijela, zanikajo za vsako krivdo.
Obračunavanje. S palicami sta potolkla in sprebila dva zakrinkana moška hlapca Slavka Šamca iz Vukovja, ki je nezavesten obležal sredi ceste. Orožniki so obema napadalcema na sledu.
Pravočasna pomoč rešuje. Ogenj je zajel hišo posestnika Ivana D o mitra pri Sv. Barbari nad Mariborom. Sosedje so pohiteli takoj na mesto požara in pričeli gasiti, prav tako tudi požrtvovalni gasilci. Posrečilo se je požarno nevarnost odstraniti, tako da je zgorela samo streha. Rešila se je tudi živina, pač pa so posestniku Domitru zgoreli poljski pridelki, zlasti vsa pšenica.
Dva z drevesa, dva s kolesa. V mariborsko bolnišnico so pripeljali 29-let-no viničarko Marijo talčevo iz Zgornje Sv. Kungote, k: je pri obiranju sliv padla z drevesa ter zadobila veliko rano na glavi in si je nevarno pretresla možgane. — Z drevesa je padel tudi 35-letni poljski dninar Ivan Jarko iz Selnice ob Dravi in si zlomil levo nogo pod kolenom. — S kolesa pa je padla 49-letna zasebnica Marija Pečakva iz Taborske ulice in si poškodovala levo nogo. — Ista nesreča je zadela tudi "7-letnega v Pesnici stanujočega trgovca Ivana Ferka. Tudi ta je na cesti proti Pesnici padel s kolesa in si zlomil levo nogo. Vsi se zdravijo v tukajšnji bolnišnici.
»Atentat« na brzojavne drogove so izvršili ob meji pri Št. liju in v Ranci še neugotovljeni storilci ter pobili celo vrsto porcelanastih izolatorjev. Škoda je precejšnja in kazen ne bo izostala.
Aretiran kolesarski tat. Mariborska policija je včeraj aretirala 31-letnega pose trnka in kovača Josipa Ribiča iz Razvanja, ki je v soboto zvečer v gostilni Štibler ukradel nekemu gostu 1600 Din vredno kolo in ga skril za pot v Židovski ulici, kjer ga je našel stražnik. Tatu bo policija predala sodišču.
Celo oglje ni varno pred tatinskimi zlikovci. Njihova žrtev je postal kovaški pomočnik Mihael Ledinek, ki so mn neznani storilci odpeljali iz velenjskega gozdnega kompleksa 600 kg oglja.
Mariborsko vreme. Relativna vlaga 82, maksimalna temperatura 19.6, minimalna temperatura 10.8, barometer 742.
Maa m
Iz davčne službe. Upokojen je višji davčni konPolnr 6 Skupine pri davčni upravi v Ptuju S. Prah.
Učiteljski dom so otvorili včeraj, v nedeljo, v Ljubljani. Našemu učiteljstvu ob tem dokazu požrtvovalnosti naše iskrene čestitke.
Uredba o znižanju plač. V soboto je minister Jankovič sprejel novinarje in jim izjavil, da se uredbe o znižanju prejemkov marsikje napačno tolmači. Tudi v bodoče bodo starši dobivali doklado za otroke nad 16 letom, ako otroci le hodijo v šolo. Doklada bo ukinjena le za one otroke, ki ne zahajajo v šolo. O drugih učinkih uredbe o znižanju plač zbira vlada podatke in bo uredbo spremenila, ako se bo pokazalo to za potrebno.
Na velike vojaške vaje v Brčkem je prispel v soboto zvečer minister za vojsko in mornarico general Peter Živkovič
v	spremstvu generala Tomiča, načelnika generalštabnega odseka v vojnem ministrstvu. Boji vaj se nadaljujejo v jarkih na obeh savskih bregovih.
Kongres jugoslovanskih zdravnikov je bil otvorjen danes dopoldne v Beogradu. Na kongresu se bodo obravnavala vprašanja zaščite matere in dece, o raku kot socialni bolezni in o organizaciji socialne zaščite proti raku.
Nove cigarete. Uprava državnih monopolov začne prihodnje dni prodajati novo vrsto cigaret pod imenom »Mirjana«. Škatlica bo stala 7 Din in bo v njej 22 cigaret po 35 par. Nove cigarete so izdelane iz posebne mešanice južnosrb-skega, hercegovskega in dalmatinskega tobaka. Pri kajenju imajo izredno prijeten okus in aromo. Oblika novih cigaret 'je ovalna in na način vseh finih cigaret.
miM&Ki urno Telefon 22-19
Samo dva dni
Lažna usta"
Film poln romantike in ljubezni.
Pride velefilm Ufe „BARCAROLA“. Gustav Frohlich in Lida Barova.
Kino Union. Prr ijera senzacijonelne-. t velefilma »Noctu-no« (Vsi hrepeni’m po ljubezni...), Anton Pointer, Hans Stiiwe, Maria Ray in Rio Byron.
katodno gledališče
REPERTOAR
Torek, 1. oktobra ob 20. uri: »Bratje Karamazovi«. Otvoritvena predstava.
Sreda, 2. oktobra: Zaprto.
četrtek, 3. oktobra ob 20. uri: »Tar-inffe«. Premiera.
Otvoritev gledališke sezone. V torek, L oktobra bo otvorjena letošnja gledališka sezona z Debevčevo dramatizacijo romana Dostojevskega »Bratje Karamazovi«. To delo slavnega ruskega genija, ki zavzema v svetovni literaturi eno prvih mest, prevzema gledalca z globino svojega dogajanja. Je vsekakor najtežje delo, ki ga je mariborsko gledališče uprizorilo zadnje sezone ter stavi zlasti na nositelje glavnih ugol največjo nalogo. Delo je razdeljeno na osem slik, ki jih veže lektor (Štandeker). Režiser in inscenator na novem krožnem odru je J. Kovič. Odmora sta po 3. in 7. sliki. Ker začne predstavo lektor, ki čita vsebinsko važen uvod, je nujno potrebno, da zasede občinstvo nekaj pred 8. uro. ko je začetek predstave, svoja mesta. Veljajo bloki.
Še je čas, da se abonirate v gledališču! Pogoji so zelo ugodni in lepih mesi je še dokaj na razpolago.
'Napisi na cigaretah in na škatlicah bodo iv modrozeleni barvi.
Duševni oče avstrijske vojne napovedi leta 1914., nekdanji avstro-ogrski poslanik v Beogradu Ivan grof Forgach, je umrl v Budimpešti, star 65 let.
Ciklon pustoši na Kubi. Samo v enenr mestu je 32 mrtvih in trije so ranjeni-hiš je porušenih več kakor 1000.
** ~ " """"" " L "
nauke,
Trg Sv. Lovrenc na Pohorju dobiva povsem novo lice. Zadnja leta, posebno pa še letos, se je v trgu izredno veliko hiš popravilo in olepšalo. Tujca pozdravljajo sedaj že itak prijazne hiše in hišice s svojimi v pražnje odetimi pročelji in hodniki ter lepo in okusijo urejenimi vrtovi nadvse prijazno in ljubeznivo, iti tako še bolj povzdigajo razpoloženje v tej divni pohorski metropoli. Vsak, bodisi izletnik, letoviščar, turist ali poslovni človek je vzhičen nad lepoto kraja, ki ima tako idilično, mirno in vedno iz-preminjajočo se okolico, ki je na gosto posejana z iglastimi gozdovi, koder je nešteto nepozabnih, tihih, senčnih izpre-hodov. Še v večji meri je narava preskrbela za smučarje: Kraj s celo okolico je en sam idealen smuški teren. Nimate lepše priložnosti priučiti se smučanju, nimate boljše priložnosti svoje znanje v smučanju izpopolniti, nimate lepših prilik za daljše, lažje in težje ture kot v Sv. Lovrencu. Narava sama je že v obilni meri pripravila terene, uporabne za vse discipline zimskega športa: za skakalce je zgrajena skakalnica, za sankanje so pa na razpolago več kilometrov dolga naravna sankališča. Trtr Sv. Lov-ren na Pohorju ni samo že dosti let pred svetovno vojno priznano planinsko letovišče, klimatično zdravilišče in zimskošportni kraj, marveč je tudi izredno ugodno izhodišče na vrhove Pohorja, kakor h koči na Klopnem vrhu (okoli 2 uri hoda), k ljubeznivi in zelo postrežlji-
vi	koči na Pesku (okoli 2 in pol uri hoda) ter k Senjorjevemu domu (okoli 3 in pol do 4 ure hoda). Od tukaj, bodisi s Klopnega vrha, Peska ali Seniorjevega doma, ki leži približno na sredini pohorskega pogorja, prehodite lahko ves raztegnjeni greben Pohorja do Slovenj-gradca ali pa do Pohorskega doma, odnosno Reke brez vsakega truda, po dobro markiranih in zložnih potih.
V	Mariboru, dne 30. IX. 1935
ihh—«—i—ht——nrmnrmmr -i- ’ Tilitnf
MARIJ SKALAN
ROMAN
Sida Siiattova
»Ah, kakšna neroda sem!« je vzkliknil slikar. »Pa sem se nalašč maskiral, da bi vam bil nov. Pač nimam sreče.«
»Igraj dalje,« je dejala Danica. »Nocoj si na maskeradi. Ne pozabi tega! Pij! Bodi vesela!«	,
Sida je dvignila kozarec in trčila z vsemi:
»Do dna!«
»E'ks!«
Izpila je duškoma, da bi zadušila svoj-silni nemir. Potem je odšla plesat z dr. Kasjakom, ki ga je poslal k njej zdravnik, da bi jo skušal spoznati. Toda Sida je govorila sedaj tako premeteno, da mu je še bolj zamešala sled.
»Poznate zdravnika dr. Frangeža?« jo je vprašal Branko.
»Ne. Kdo je to?« mu je odgovorila.
»Gospod, ki ste prej plesali z njim.«
»Tako? Od kod je? Iz Maribora...«
»Ne, iz Hrušnice.«
»To je nekje na Pohorju*?«
»Da.«
»Pa ste mu dejali, da ga poznate...«
»Vam je povedal? Da bi bil radoveden.«
»Govorili ste mu tudi o neki ljubezni.«
»Vsak moški ima kakšno ljubezen.«
»Ga torej zares ne poznate?«
! »Zares ne.«
»A kdo ste vi?«
»Ste radovedni, gospod doktor?«
»Vi me poznate?«
»Ne.«
»Kako potem veste, da sem doktor?«
»Rekla sem vam doktor le kar tako. Saj je dandanes toliko doktorjev, da res ne vem, zakaj bi vi ne bili? Saj ste zdravnik, ko mi fjovorite o nekem zdravniku ...«
»Doctor iuris.«
»Oprostite.«
»Moja lepa Španka,« je dejal Branko, »zdi se mi, da ste zelo prevejanl in nas vse skupaj vlečete za nos.«
»Pozabljate, moj galantni kavalir, da smo na reduti.«
»Skoraj.«
Med fenikse jima je približal profesor Strešnik in prevzel Sido. Branko je poiskal zdravnika:
»Zdi se mi, da nas vse skupaj vleče za nos. Ne ve ničesar, in vendar ve vse. Kdo neki je?«
Sida je zaplavala v vrtinec karnevala, pila je, plesala in odgnala vse mračne misli. Zazdelo se ji je, da pleše razposajen ples na konicah nožev.
.»Saj je vseeno ...« si je ponavljala.
»Danes igramo, če priigramo ali zaigramo, karneval je ...«
Postala je razigrana kakor nekoč, 'ko je bila še dekle. Igra jo je zabavala. Flir-tala je s kavalirji, koketirala z dr. Frangežem. Vsa njena prejšnja negotovost in zadrega je izginila. Postala je središče zanimanja.
»Obljubili ste mi, dona Ines,« je dejal dr. Frangež, ko se ji je znova približal, »da mi boste pokazali tisto, ki me ljubi. Premeril sem vse, pa je ne najdem.«
»Ne bodite nestrpni,« mu je odgovorila in se naslonila nanj. »In naposled, mar jaz nisem prav nič vredna vašega zanimanja? Vedno le druga... Ves večer se smukam okoli vas, posvečam vam vse svoje zanimanje, vi pa iščete neprestano ono drugo. To ni lepo. Užaljena sem.«
»O, to je pa že cela ploha karanja, lepa moja dona Ines. Pa nezasluženega. Saj vidite, da sem tudi jaz ves zajet v vaše začarane kroge. Želel sem le, da izpolnite svojo obljubo.«
»Veste, ugajate mi. Všeč ste mi. Pozabite na tisto, ki jo iščete in ostanite pri meni. Kaj bi z njo? Pa — saj je tudi sploh ne poznam. Govorila sem vam le tako, kakor govori n. pr. vedeževalka. Nekaj pove naravnost in nekaj le napol, nekje v sredini pa le ostane košček resnice ...«
Zdravnik jo je začudeno pogledal. V tem pogledu je bilo obenem presenečenje in razočaranje in v Sidi je vzplapo-
lala vedra radost. Soozn^iia je. da so vse njegove misli le pri njej. da jo išče in hoče najti in bilo ji je že skoraj žal. Ju ga zvablja v dvome, zato je dejala:
»Naposled pa boste le še našli svojo Beatrice — vi Dante. .«
Pogledala je skrivaj na uro in opazila, da se bliža polnoč, čas demaskira-nja. Prijela je zdravnika za roko in ga odpeljala v neko prazno zatišje, kjer sta bila čisto sama. Ko sta sedela tesno drug poleg drugega, ga je pogledala pozorno in dejala;
»Moj galantni kavalir! Preden vas seznanim z masko, ki' jo iščete, mi odgovorite na nekatera vprašanja, toda tako odkritosrčno, ko da ste pri spovedi. Hočete?«
»Ako bo mogoče.«
»Dobro. Povejti mi najprej, kaj boste! storili, ako vam jo pokažem?«
»Stopil bom k njej.«
»Kaj ji boste dejali?«
»To vprašanje je preveč diskretno.«
»Dejala sem vam, da odgovarjate, kakor da ste pri spovedi, pri spovedi prcu smrtjo! Ji boste dejali, da jo še ved>io ljubite?«
»Morda ...«
»Določno: da ali ne?«
»... Da ...«
»Da ste pripravljeni storiti za n o vse?«
»Da.«
(Se bo nadaljevalo.)
».»S '■ ■'l
1* žiutiatja m sveta
Kako živi milijarder — petrolejski kralj
Ob Rockefellerjevi 100 letnici — Glavna razvedrila: golf, avto in „Numerica" — „Stari menih iz dobe inkvizicije" — 60 oblek in 100 kravat - Samo tri knjige so mu všeč, na vse druge se poivižga
Rockefeller obhaja v kratkem svoj 100. rojstni dan. Za čim slovesnejšo pro-sla*vo je že vse potrebno pripravil. Na svoj 100. rojstni dan bo petrolejski kralj in milijarder Rockefeller osebno dirigiral orkester, ki bo sviral njemu ljube skladbe, ki jih je bil vzljubil že v svoji mladosti. Na sporedu bo tudi igra v golfu, ki naj bi jo slavljenec odigral s svojim starim prijateljem Biggarjem. Toda Biggar je medtem umrl. Rockefeller bo najbrž na svojega pokojnega prijatelja malo hud, ker je vse svoje življenje bil absoluten v točnosti in ga sedaj ne bo k temu srečanju pri tekmovanju v golfu.
Na dan poje za tri sendviče »suhi« režim.
40 let je že od tega, odkar je Rockefeller pustil vodstvo svoje petrolejske družbe drugim. Teh 40 let je preživel v znaku najtočnejše razdelitev in izrabe časa, kjer je vsaka ura, vsaka minuta točno določena in kjer se vrši obed, večerja in zajtrk s sekundno točnostjo. Poleti in pozimi vstaja točno ob 7. uri zjutraj, ob 20. uri gre počivat. Točno ob 22. uri pristopi k njemu sluga, ki ga mora naslednji dan ob 7. uri zbuditi, in ga opozori: »Deseta ura je.« To se redno vrši vsak večer in milijarder Rockefeller uboga svoega slugo, k;> ga zvečer ob 8. uri opominja k spanju, zjutraj ob 7. uri pa k vstajanju. Preko dneva ima Rockefeller 5 odmorov po 10 do 15 minut, ki sledijo obedu in večerji ter sprehodom. Preko dneva pozna petrolejski kralj samo tri razvedrila: zjutraj golf, popoldne vožnja z avtomobilom, zvečer pa takozvano »Numerlca«, to je v Ameriki zelo razširjena igra z raznimi številčnimi kombinacijami. Tudi pri teh razvedrilih je Rockefeller tako natančen, kakor pri vsem ostalem dnevnem redu. Gorje gostu, ki zakasni zajtrk ob 8. uri zjutraj in ki prepozno vstopi v jedilnico. Potem je še vedno boljše, da zamudi uro, ko je bil od Rockefellerja povabljen k vožnji z avtomobilom, V tem slučaju Rockefeller s škodaželjnim veseljem točno ob napovedani ura čisto enostavno odpelje. Zajtrk, obed in večerja traja točno eno uro. Ni to čas, y katerem naj bi Rockefeller bogve kaj za-vždl. Rockefeller smatra to za vprašanje higiene, kajti po njegovem mnenju je
reč. Tudi ni prav nič govora o kakšnem prislovičnem apetitu kakšnega Ludvika XIV. V teh urah, ki jih Rockefeller prebije na dan pri mizi, zavžije približno toliko hrane, kolikor zavžijemo ob treh ali štirih sendvičih. Tudi je pri Rockefellerja doma »suhi« režim, o kakšni alkoholni pijači pa ni duha ne sluha. Parkrat v tednu zavžije nekaj žlic olivnega olja, da si »podmaže svoje stare ude«, kakor sam pravi.
Rockefeller tehta 50 kg. Posledice te skromne prehrane, ki jo zavžije človek milijarder in petrolejski kralj, so očitne. Rockefeller tehta približno toliko, kakor kakšen krepkeje zrastel deček — komaj 50 kg. Njegovo telo je neverjetno izstradano in izsušeno. Glava na tem trupelcu dela vtis riskirano prevelike obtožbe. To nesorazmerje se še povečuje ob nenormalno velikih ušesih in širini ust. Obrazni izraz ima radi lasulje, ki pokriva popolnoma plešasto glavo, nekaj nenavadnega. Nekateri pravijo, da ima »izstradan obraz svetnika«. Drugi ga zopet primerjajo s »starim menihom iz dobe španske inkvizicije«. Kadar zapušča svojo palačo, tedaj se tako našemi, da ga na cesti ne more nikdo spoznati.
Na cesti šema — doma »polikan«.
Na sprehodu med ljudmi je kakor mumija, čudaški starec, čudovito našemljen in oblečen. Doma po posveča obleki in zunanjosti posebno pozornost. Perilo menja vsak dan, oblek ima okoli 60 po najnovejši modi in okoli 100 kravat. Večkrat na dar. se preoblečfe, prav gotovo za obed, za golf in dnevne vožnje z avtomobilom. Celo kadar je sam pri mizi, ima na sebi smoking ali frak. Kot osnovno pravilo si je Rockefeller postavil geslo, izogibati se vsakemu vznemirjenju. Rahlo jezo občuti samo tedaj, če izgubi pri golfu ali če mu umre star prijatelj. Uprava velikanskega premoženja bi mu morebiti še delala skrbi. Za vse to pa nima nikakšnega zanimanja več in je vse prepustil svojemu edinemu sinu. Poleg sina ima petrolejski kralj še 4 hčerke, od katerih trijfe še živijo.
»Meni delajo veselje edino dividende.«
Njegov interes za duhovne pojave je enak ničli. Tako je bilo vedno v njego-vem življenju. Ko je nekoč v Clevelandu prehitro žvečenje in hlastna jed nevarna ‘ prišel k nekemu ljubitelju knjig, k možu,
ki »noč in dan žre knjige«, ga je Rockefeller vprašal ob pogledu na množico knjig:	»Ali vas te knjige osrečujejo?«
Preden mu je mož odgovoril, je pripomnil Rockefeller: »Meni pa delajo veselje edino dividende«. Samo tri knjige ima Rockefeller rad, za katere ni nikdar izgubil zanimanja: sv. pisnio, posebna knjiga pojasnil k sv. pismu ir. končno Jo\vet-tove pridige. Vsak dan po zajtrku mu bero iz ene teh knjig. Petrolejski kralj
pozorno posluša, tupatam mu morajo gotova mesta ponoviti, potem pa gre za nekaj minut spat.
Darufte za (pomeni Viteškega i^raPa sandra S, Z® s* s n te *
M ali oglasi
Posest	Stanovanje
DVE ZIDANI STANOVANJSKI HIŠI renovirani, 20 minut od kolodvora Ruše, jako idilična lega, skupno ali posamezno ugodno na prodaj. Informacije pri g. arh. R. Valentanu. Maribor, Koroška c. 48. 4323 Prodam	NA STANOVANJE vzamem solidnega gospoda. Ruška c. 9. 4427 SPREJMEM SOSTANOVALCA v vso oskrbo, s posebnim vhodom in dobro domačo hrano. Tattenbachova 18, pritličje 2. 4433
KOKOSOVI TEKAČI in brisače, linolej, voščeno platno, umetno usnje v speci-ialnih kakovostili dobavlja najceneje samo Novak, Koroška 8, Vetrinjska 7. 4285	ODDAM MALI DRUŽINI sobo in kuhinjo za 190 Din. Tržaška cesta 5, nasproti Primorske. 4430 Sobo odda
ODEJE strokovno šivane iz vate, volne in puha. Najceneje samo pri Novaku, Koroška S. 4424 Kupim	LEPO OPREMLJENO SOBO separirano, oddam. Popovičeva ulica 13 (ob kadetnici). 4429
	SOBICO oddam s hrano gospodu. Aleksandrova cesta 64, Stegen-šek. .4428 SOBO S HRANO oddam. Vrbanova ulica 28, Dritličie, desno. 4426
JABOLKA za prešanje kupim po najboljši dnevni ceni. Adalbert Gu= sel, Maribor. Aleksandrova cesta 39. 4392 Lokal	
	Kupujte svoje po* trebiilne pri naših tnserentih \
LOKAL s sobo, pripraven za brivca ali stanovanje, oddam takoj. Ciriil-Metodova 14, Studenci. 4425	
JUTRI 1. OKTOBRA slavnostna otvoritev "Cluuttfoe sedate" iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii z godbo v gostilni „ROTOVŽ“, VICEL.	
Darujte za Pomožno akcijo!
Jsjri
Ako hočete imea j gladko in lepo kožo, |
uporabljate takoj odiič na beneška sredstva Elizabete Ardcn za olepšavo lica. Naj vam bo to del vsega načina olepševanja, ki se vrši v njenem salonu. Poiščite v naši trgovini, kjer si oskrbujete svoje potrebe. vzorec knjige Elizabete Arden o njegovanju kože.	*
beneška maža za
ODSTRANJEVANJE
ŠMINKE
(Venctian Cleansing Cream). Ta maža se topi, razkraja in odstranja vso nečistoto, ki maši kožne luknjice. Deluje blagodejno na kožo in jo usposablja, da sprejema druga sredstva. BENEŠKO SREDSTVO ARDENA ZA OSVEŽITEV
(Venetian Ardena Skin Tonic). Je to blago sredstvo, da se stisnejo kožne luknjice in da se pobelijo. Blaži, utrjuje in pobeli kožo. Napravi jo svežo in mehko. BENEŠKA MAŽA ZA KOŽNE LUKNJICE (Venetian Pore Cream). To je maža, ki stiska in zapira odprte kožne luknjice. jih odpravlja ter mehča tudi najtršo kožo. Čuvajte se Imitacij, ker so beneški preparati Arden pravi samo, če jih kupite pri edinem po5 oblaščenem trgovcu v Mariboru:
FRANC W EIL E R
Specialna parfumerija. Gosposka ulica 29. 3759
Izdaja. konzorcij »Jmtsa« v LjuMiaai; predstavnik izdajatelja in urednik: RA Dl VOJ REHAR v Maribora. Tiska- Mariborska- tiskarna d. d., predstavnik
SiCAMKO DETELA v Mariboru,