19®. Ste*. Poštnima plačana v gotovini. petek 2. septembra 1S21. Poiamesna it«v. htisala ra»en nedelj irs prasRšk©^ «:sak ob uri <£o|$ci«žfi«» Uredništvo je v Ljrabljaai, Frančiškanska ulica št.6/L, Učiteljska tiskarna. Dopisa ir&nldrati in podpisati, bi cer se jih ne priobči. Rokopis*.! se ne vrača. Ogle si: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, p^a^o ter notice isti prostor K 2*— Pri večjem naročilu popasi. Leto V. ftnsllo iyg©sl©¥. secIfaSno-aentokrašišne stranke. 1 eifiittftska »i. Sli.-. Naročnina: Po pošti ali e dostavljanjem na dom sa ce!o .ero K 288, za poi leta K 144, za Četrt leto K 72, zn meneč K 24. Za inozenislvo K 480. Reklamacije za i i s t so poštnine proste. Upraviiištvo e v L ubljanl, ^rančiekgnFkg ulica :, rjNiergkn tiskarna. Nova dragima. nekaj tedni smo priobčil? Pred članek, v katerem smo z ozirom na svetovni gospodarski položai. z ozirom na sušo in na najnovejšo na-redbo o carine prostem izvoz« živine razložili svoie mnenje, da nastane prei ali siei nova še večja draginja. Hiše trditve, kakor že danes občutimo. so bile prave. Da. še celo fcrei. kakor smo mislili, so cene živ-uenskicn potrebščinam začele rasti. Vlada seveda, da bi opravičila svoj način boja *proti« draginji, pošilja sedai m&d svet vesti o izboljšanju naše vaiute. katera bo baje dobro Vplivala na znižanje draginje. No. valuta pa ie pravzaprav le sekundarni element, ki Sele indirektno more priti do vpliva, ko ie že dovršil svoie delo izvoz, produkcija in konzurn. Na to sekundarno strun, ki deluje t*roti draginji. se ne bomo tu dosti ozirali. Nai govore pričujoča dejstva. Cene žitu in moki se polagoma dvigajo: toda ne toliko vsled suše. kakor bf si morda kdo mislil, temveč največ vsled neurejenega žitnega izvoza in velikih žitnih špekula-cii velekapitalistov, ki imajo vse žitne zaloge v svojih rokah in ob neod-nterien^m izvozu žita lahko navija- trDiio. dočim se v resnici vsi ti »direktni* davki navale v obliki nove draginie na rame delovnega ljudstva. na rame konsumentovl To zadnie ie tudi zadnje in edino sredstvo boia kapitalističnih strank »zoper« draginjo. Kadar pride nov val draginje ima svoie dalekosežne posledice v vseh ozirih. Delavstvo in nastavl;enstvo postaja nezadovoljno in zahteva kajpada večje plače. Nastajajo mezdni boji in produkcijski stroški se večajo. Gospodarska politika, ki io vodijo sedanji vladni možje v 3elgradu, je povsem brezglava, ali vsai povsem enostranska. Trgovinsko bilanco napraviti aktivno se ne da čez noč. in tudi se fiskalni dohodki nikakor ne smejo poljubno višati, niti se ne more valuta ozdraviti na en mah. Na izboljšanje valute same nemalo upliva tudi dobro vodstvo državne- ga gospodarstva! Nai bi vladni ko- za odstramenje tega ostanka pretek-spodie uredili najprej to, napravili 1 losti. ki ie neoosredno po vojni uni-uoštene državne bilance, sestavili i čil tako značilne uspehe. Razdiral-dobre gospodarske statistike, na j no delo komunistov je utronilo upliv podlagi katerih je potem mogoče i socijaJističiih' idej na Trade Union-smotreno urejevati trgovinsko bi- istične mase v Angleški, a v Ame- 1 riki ea >e popolnoma prikril. Socija lanco! Če motrimo sedanjo yladno politiko. se nam zdi. da ie *o čolnič L rez krmarja, čolnič, ki ga butajo razburkani valovi semtertia. ali pa kakor ca je zbegano živinče, ki se skuša rešiti iz nevarnosti k .kor pač nanese trenotek. Mnogo težkih bojev še čaka delavstvo. Uspešnost bojev pa je odvisna od močnih organizacij — strokovnih in političnih. Zato je treba edinosti in sloge med delavstvom in nastavljenstvom. ki se naj zložno organizira v enotnih delavskih — predvsem strokovnih — organizacijah. ker so te najboljša bojna organizacija konsumentov zoper draginjo in za socialno ureditev gospodarskih razmer. lističnl refoTtnizem. ki je bil prisUjen v 1919. letu s strani revoiuciioiuirne marksistične kritike odstopiti, se je sedai 7.opet povspe! v vseh evropskih državah. Bankokratstvo pučizma. kompromitiranje ideje proletarske diktature neplodnost radikalizma na jeziku je izkoristil reformizem za utrditev svojih omajanih pozicij, Pismo iz Tržiča., L. Mariov: Obnovitev Internacijcnale. h. Pojav enakih organizatorskih želj za edinstvnm izvira naravno iz preje navedenih objektivnih odnoša-io cene. Cene mesu so se sicer zad- j jev. Subjektivno je pripravljena ta n.ie tedne nekoliko znižale, ker .ie | želja z dogodki zadnjih let v medna- kmet vsled suše bi! primoran prodati živino, toda kakor vse kaže. se bodo cene mesa nedolgo zopet znatno zvišale. To ua zato. ker vladni možje v belgradu neprestano forsi-raio čim večji in čim hitrejši izvoz. Velikanske množine živine se izvažajo. Ko bo izvožen ves preostanek živine, krnet ne bo več hotel prodati živine, katero bo lahko brez nadaljnjih skrbi krmil. Tedai bodo cene šie kvišku. Že danes se je slanina in mast vsled silno pospešenega izvoza. za katerega se najvnetejše zavzemajo samostojneži in pa kleri-klacl. zelo podražilo. Podražujejo tudi mleko. V zvezi z draženjem živil Pride seveda tudi dragima ostalih življenskih potrebščin, katere ie —■ Posebno po rr.estih in trgih — že itak Podražila tudi nova stanovanjska aaredba. Ponovno bino že povedali, kateri da bi bil naiuspešneiši boj proti dragimi: urejena produkcija, urejen kon-sum in urejen izvoz in uvoz. Seveda kapitalistične stranke o tem nočejo slišati. Ker so to stranke profi-tarskih skupin. One deia>'o draginjo, ^a, Kapitalistu dajo prilike večjega dobička: da pa na drugi strani povečajo tudi državne dohodke in dohodke za militarizem in reakcionarni sistem, nalagajo zvišane davke na posedujoče, kakor da tudi ti sloji Sbkht rodnem delavskem gibanju, ki so prisilili desno socljalistične in »cen-trunmške« stranke, da branijo splošne In trajne Interese proletarijata pred desorganizatorskiml poskusi s strani anarho - komunistov. V obsegu strokovnega gibanja so skupno nastopali »desnica« in »centrum« v mednarodnih razmerah vsled obrambe edinstva strokovnega gibanja v boju za ohranjenie amsterdamske strokovne internacijonale. Razdiralno delo komunistov je pretilo povzročiti z ozirom na splošno slabost delavskega gibanja in rastenje reakcije delavskemu razredu take teško-čq. da so čisto naravno čutili vsi z boljševizmom neokuženi elementi potrebo, da se vzlic vseh svojih razlik v stališču združijo radi obrambe pred razdirajočimi vplivi. *n ravno vsled tega. ker se je na Jej podlagi spremenil položai v mednarodnem delavskem gibanju — položaj katerega je mogoče izraziti s formulo: »desnica« plus »centrum« proti »skrajni levici« — ne more H ta po posebnih okolnostiU ustvarjen položaj služili kot podlaga za stvarno In truino zedinjenje delavskega razreda. Tako edinstvo je mogtče pripravili in ustvariti n.nogo prei na osnovi boja proti buižoazni družbi. Na tej osnovi je nastala svoj čas tudi orva in Jru^a internacijonala. Gotovo ie samoobramba organiziranega delavskega razreda proti razdirajočim ut anarhističnim tendencam sestavni Jel procesa, s katerega pomočjo pripravlja proletariat pog.uje svoierriu zrnagonosnemu botu proti buržoazni družbi, ker izredno močan vpliv romantičnega utopizma onemogoči zmagonosen boj. Toda taka samoobramba tvori samo del t^a procesa. in sicer tak. vsled katerega enostranskega raz-voia more utrpniti proces ,v svoji celoti; > Centrumaške« stranke, to je stranke revolucijonarncga marksizma. so imele tekom zadnjih let priliko se prepričati o pravilnosti tega stališča. Potreba, da boljševiške napade odbijajo skupno z reformisti, je utrdila ze'o mnogokrat svobodo akcije v revolucionarnem boju. Ker še do danes v strokovnem gibanju ni likvidirana zveza, ki veže amsterdamsko strokovno internacionalo z delovnim uradom zveze narodov, to po pravici izziva ogorčenje komunistov; ker v strokovnih organizacijah sploh še ni likvidirano z žalostnim nasledstvom dobe meščanskega miru in ker se nista ideologija in praksa strokovnega gibanja še daleč ne privedla v soglasje z zahtevami nove revolucionarne dobe. moramo to de faeto pripisati dejstvu. ker so bili levi socialistični elementi prisiljeni braniti strokovno gibaijie kot tako. vezani v tem boju Pred nekaj dnevi sem po.US«! na cesti pogovor dveh starih dclavcev. Slino , »ta se pritoževala nad svojim bore'm žlv-Ijefljem. I Prvi okrog <50 let star, i razoranJm , obrazom, upognjenim hrntjm, na niemi; *e je poznalo, da ima bore malo krvi vef ra prodaj. S tresočim rastmi ie ;.ravil svojemu nekoliko mlajšemu tov&ri‘u sadeče: Veš Janez, sJaba je, slaba- zaslužek »icrocn^a, živež dr-*, .ifko se ohrani’p pr' življenju. Čutim, kako dnevi keže, delaš, ustvarjaš ne zase, — drugi se radu-Jek» na tvoj račun, drug’ aJMvajo nebesa na zemlji. Tl pu pozabljaš samegj sete Marsikaj bt bilo lahko drugače na svetu, £e bi delavec spoznal samega sebe, dokler še d,lak) poklone pred tvoio miadisljo. E), gospodje vedo, da Je delavstvo ona velika ustvarjajoča sila, ki vzdržuje «vet Toda delavstvo tega ne ve. V eliko je število tistih, ki od jutra do večera trgujeio s svojo delavno močjo. '11 vendar smo tako majhni. Poglej okoio sebe, vst, kar se vi U v tovarni, vse, kar knfi Že po »raku, vse visoka palaie. vse. kar gr*r'., to vse ustvarjamo mi. In kaj kna.no? Vsakih 14 dni dohlm 300 K zase, za leno in štiri otroke! Kako naj človek živi?! Pa IcaJ hoče*, midva sva stara, »tisti pe, ki M mladi, so še bolj slepi nego midva. Zato pa trpimo,, dokler bodo lztweg!eda)L Odšla sta molče vsak po tvoji patt Jaz im sem 8e pozno v noS premišljeval *! usodi teh dveh starih siromakov. Da, marsikaj bi se lahko izpremenlkv Se bi delavstvo spor,nalo sebe in nafto pot, pa kateri naj bodi, da doseže človeka vredno življenje. Cesto pride še marsikateri delavec in toži, toži o svoji usodi. Ko pa mu pričneš razlagati, kako naj sl delavstvo izboljša svoj položaj, da le le or« ganizacija ona moč, ki delavstvo lahk» rešj, *omlgu® z rameni... veš, vaaj Jas sem ie dve leti pri organizaciji, ali drugi ao postali indiferentni. — Vraga, Ce pravi, vsak posameznik tako, no potem bo šo marsikateri stari delavec trepetal pred trenutkom, ko zaloputneta za njim duri % tovarni. Y*ak posameznik se mora ravedatt, da Je del celot« la d* mora to celoto vsak dan izpolnjevati. Predvsem m v gostilnah pri vinu n« reša!« socijalna vprašanja, temveč v de« inskem doma, delavski knjižnici, čitalnici, na sestankih mora delavstvo reševati laka vprašanja. Predpogoj le izobrazba, izobrarba delavstva je ono pred čemer trepetalo kapi« taHstl. Kadar bo delavstvo to spoznal^ tedaj bo imelo tudi boljše dneve. Zato delajmo la zopet delajmo za naše organizacija. j y. Volifcem v rubl?ansko obrtno sodišče! Mestni magistrat v Ljubljani razpošilja na vse votilce orisednikov in namestnikov v obrtno in vsklicno sodišče glasovnice in izkaznice. Opozarjamo vse voliice. da shranilo te glasovnice in izkaznice, dok- ler Strokovna komisija za Slovenijo ne izda kandidatne Hste. Volile!, kateri žele kako informacijo, naj se obrnejo na volilno pisar« no Sslenburgova ulica 6/JL kjer jo tudi na vpogled volilni imenik. Volilni odstk za obrtno sodrče. Politične vesti. LISTEK. Zvonimir Kosem: BARAKE, (Dalje.) >'Jn še hude sanje sem imel. Dre-}a... Zato sem tudi tako vpil... v tem sem se pa zbudil — no. pa je bilo že prepozno... Uganeš, kaj se mi ie sanjalo? Vojskovali smo &e na veliki ravnini — na eni strani bogataši. kapitalisti, na drugi struni reveži. delavci. Strahovit boj je bil ton trebušasti, leporejeni. z žulji delavčevih rok obogateli kajpitaiisti so padali kakor snopje, brez usmiljenja so sekali delavci, je sekala roka pravice. Od jutra do večera je trajal boj, zmaga se je nagibala na našo stran; trebušr.iki so cepaii kakor nmhe, čim bolj se je bližal večer. Z mečem v goli roki sem se bojeval v sprednjih "vrstah, udrihal neusmiljeno po buti-cah vseh v življenju znanih mi oderuhov. zatiralcev delavstva, ošabnih ODovih. krvosesih v človeški podobi. ki jim je bilo vse življenje ena sama nepretrgana zabava, eno samo rajanje in uživanje na račnn trpečih, stradajočih sužnjev-delavcev. sekaj sem stanovitno in z lahkim srcem, kakor da bi oobijal nagnusen mrčes, nisem se utrudil... saj je šlo za to. da se očisti svet največje nesnage, da se -- razkuži, zopet ozdravi... V bles-ku večerne zarje so ležala na tleh ponita, vznalc prevrnjena tolsta trupla; se v smrti so bili obrazi hudob-nj, pogleo osteklenelih oči zakrknjen, i>rsti na rokah zviti kakor kremplji grabežljivih ptic... Skoraj je bila že zmaga naša. ko se je zgodilo nekaj nepričakovanega: Iz zasede je navalil na nas zadaj za hrbtom ogromen ro; do sedaj prihuljeno-skritih trebušnikov. zabliskali so so meči... In kakor da bi iz tal rastli vedno več jih je bilo. roj se je množil, brez konca so se dvigale nove Čete. Nastala je strašna zmešnjava delavcev se ie polastil obup; taki premoči nismo bili kos. Vendar smo se kljub temu še dalje bojevali z nezmanjšano silo, na beg ni nihče mislil; marsikako od delavčevega truda pitano truplo se je že zvrnilo po tleh. marsikak zaničljiv, delavčevim žuljem namerjen posmeh jo ole-dcnel na širokih, bedastih licih vampirjev ... Kakor s cepcem sem mlatil z mečem okrog sebe naravnost po tistih zaničljivo smehljajočih se gobcih v hrbet padle nam trume, boril sem se ijuto, kakor podivjan, ko sem opazil, da ie ves naš napor zaman. da so se bogovi zvezali s krivico samo in napovedati boi pravici... Omahoval sem. opotekal sem se. še sem mahnil seiiiintja z mečem po svetlem, napetem telesu... toda moči so mi pešale, kri mi je tekla iz ran na rokah, na prsih in nogah... glava se mi je nagnila, kolena so mi klecala .. močno sem se opotekel, v okrvavljeni desnici še vedno stiskale meč, ki ga pa nisem mogel več dvigniti — zdelo se mi je. da se pogreza zemlja pod mojimi nogam! — m sem padal, padal, vedno nižje, vedno globlje, padal neprestano, z neko umerjeno hitrostjo, kakor da bi frčal skozi obničje vesoljstva, brez- namreč dela buižujski tisk, ki o tem poroča Nam t,e 7.dJ cela zadeva skrajno smeš« To pa toI V Belgrad je prispel dr. na in obenem značilna za buržoazno Mo-Mirulič i* Istre, da kot »odposlanec naš h ologijo plemenskega bratstva. Zakaj bi na« okupiranih bratov« podpiše 1,200.000 cii- i r;. buržujl raje ne povedali odkrito in brer. nar.ev državnega investicijskega posojila, ! ropotanja po »narodnem« bobnu, da prihn-Za vJp s.iin.a okupiranih bratov ga i ja dr. Marui.č le v Imenu dveh, treh kap’- danjemu žrelu v naročje... In takrat sem kriknil: »Kje je pravica?« in sem se zbudil, zbudil sem pa pri tsm nehote tudj druge... Kajne, Čudne sanje. Dreia!« »Čudne in žalostne,« je pokimal kovač. »Hvala Bogu. da so le sanje; kajti v resnici bo nastopil enkrat čas, ko s? bo zgodilo ravno nasprotno ... Ne trebušniki — zmagal bo delavec’ zmagala bo pravica!« Konrad se je sklonil in segel z roko pod zglavje. »Zdaj pa glej. Dreja. kaj sem prinesel včeraj domov! Zanimiva stvar, jako zanimiva in poučna za vsakogar, kdor išče resnico.. .* In izvleke! je izpod slame debelo knjigo, na kateri je blestelo ime: Marks. »Nekaj čudovitega se je zgodilo včeraj z menoj. Dreja,« je pričel razlagati kovaču. >,Ko sem poslušal na shodu govornika, poslušaj tega oznanjevalca pravice, apostola ljubezni -- mi je ]>ostc.jalo gorko pri srcu. Vnemati in navduševati tako množico za sveto stvar, za pravico, napo-> vedovati boj krivici in vsem drugim nečednostim — ali ni to nekaj vzvišenega? In zmerom topleje mi je b.'k> ok'og srca. \li moreš misliti, kij st.:n skl ul, kakšna želja se ie roiiiu v mojem ; rcu? Čudovito je. brate .., ampak n.kar -e mi ne smej... govorim resn .v o. iiMenil sem postali mdf sam govornik!« Za hip je pomolčal in se ozrl v, kovača, ki je listal po Marlesovi knjigi in mlaskal zadovoljno z jezikoiij. »No. kaj praviš k temu?« Kovač je zaprl knjigo s tihim smehljajem na licih; j>otem jo polo« žil svojo zdravo levo roko Konradu nn ramo, kakor v blagoslov. »Vate zaupam. Konrad! Če čutiS v svojem srcu poklia za govornika, sem prepričan, da ni Več daleč do tistega časa, ko boš grmel kje z visokega odra... med poslušajočo množico spodaj pa bo kovač Andrej Ktejči in bo vesel in ponosen, da sa sme imenovati Konradovega prija* tel ja...« (Dalje prih.) talistov onkraj mete, kler Jih med našimi ljudmi tudi ne manjka, ki so podpisali po-solilo z upanjem na dobiček, ki jfm je bratstvo naroda morda ravno toliko mari kot Sanski sneg in se ga vsekakor poslužujejo le zato, da jim nekaj nese. Mi bomo nekaj povedali: Uboga raja tam preko, resnični narod, delavno ljudstvo trpi za žive in mrtve. Tisoč in tisoč je brez strehe, tisoč družin osirotelih, ker je nad njimi vrli’. zločin divjaški Italijanski nacionalizem. Za te žrtve zbirajo tam doli milodare, po kapljicah jih zbirajo, ker velikih svot nismo dosti videli med objavljenimi. Darujejo Jih tore\ skoro sami proletarski trpini. No, in če bi bili dotičnl, ki jih dr. Maulič zastopa, res za ljudsko In narodno dobrobit navdušeni ljudje in bi jim ne šlo za dobre obresti in morda še kaj drugega, potem ne bo odlašal noben pošten človek predolgo z odgovorom, kaj je v prvi vrsti nllb narod, dolžnost. Pripominjamo, da nam jrl stvari nikakor ne gre radi posojila, ampak za princip. Na enem primeru smo hoteli pokazati, kako umazano izrablja naša frakarija ideal narodnosti. Veliki Leninov eonilteor prinaia (v drugič) z veliko masti -včerajšnje »Jutro« na prvi strani. Na drugi strani mu daje z enajsto »Po svetu« absolucijo. Pričakujemo, da »Jugoslavija«, ki nič rada ne vidi, da se »Jutro* ponaša z duhovniškimi posli, pošteno zmelje. 4- Nemška vlada zanikuje pangerma-nisiičnl nacionalizem? Ia verodostojnih virov poročajo, da bosta neško brambno in notranje ministrstvo izdala prepoved udeležbe državnih brambovcev to varnostne straže pri nacionalističnih prireditvah. Prestopki se bodo kaznovali z odstranitvijo iz armade oziroma varnostne straže. + V državi Peru v Južni Ameriki je izbruhnila revolucija. Vstaši »o sestavili začasno vlado. Brzojavi. Nova Annunziada. KARLISTIČNI IZGREDI V ZAPAD-NI MADŽARSKI. LDU Fehring. 1. sept. Madžarski odpor ob štajersko - zapadno - madžarski meji se ie ojačil. Jermersdorf (Gyanafalva). Kaltenbrunški most in višine vzhodno od Fiirstenfelda so medle močne madžarske tolpe, oborožene s strojnicami. LDU Magersdori (Naubfalva), 1. sept. Sedaj stoje avstrijski orožniški oddelki na črti. ki se pričenja pri Fittsse (Koepcseny), poteka preko Zurndorfa (Zurany). Frauenkirchna in Padersdocfa. na tei strani Neži-derskega jezera (Neusiedlersee). poteka mimo Moerbisclia in med Airen-dorfom (Agfalva) in Šopronjem prek Ober-Puilendorfa (Felsoepulya) doseže Jennersdorf. Postni in brzojavni promet je na glavni progi izvzemšl promet z zavoii možen. Vlaki vozijo do Agendorla ?Agfalva). LDU Budimpešta, 1. sept. Nova črta. ki deli Zapadno Ogrsko v dve coni. se Je določila po medzavez-niški komisiji. Avstrijski ugovor, da so Madžari to Črto sami odredili, je brez vsake podlage. Na evakuiranem ozemllju je vzpostavljen red. Prebivalstvo je energično zahtevalo, da se vzpostavi madžarska uprava. LDU Praga. 1. sept. »Pravo Ll-du« poroča, da so zapadno-ogrsko revolto priredili Karlisti In da stoji na čelu bivši nadvojvoda Friderik, ki se noče omejiti na Zapadno Ogrsko, marveč pripravlja tudi prevrat na Slovaškem. Češkoslovaška vlada je o tem načrtu dobro poučena ter je že ukrenila potrebne protiukrepe. »PRAVO I.IDU« O MADŽARSKI IGRI. LDU Praga, 31. avg. »Pravo Ll-du« piše: Način, kako skuša madžarska vlada preorečiti predajo Rur-ške. odkriva njeno pravo politiko. Tolpe, ki jih madžarska vlada na zunaj zanika, so sestavni del njene politične taktike in vlada jih nalašč vzdržuje, da se na ta način v danem' trenotku 7. njihovim nastopom pojavlja izraz spontanih, nepremagljivih narodnih čustev. Češkoslovaški republiki je mnogo na tem. da se trianonska mirovna pogodba izvede. Ako bi dopustili, da se pogodba v eni točki krši. potem se bo to kmalu pojavilo v kakem novem postopanju teh tolp v kaki drugi točki. To stališče, ki se gotovo krije z nazira-njem Jugoslavije in Romunije, se mora madžarski vladi temeljito pojasniti. Zaenkrat ie treba pač Izra* biti vsa demokratična sredstva. Dolžnost antante je. da nastopa hitro in javno. Ako ta demarša ne bi pomagala in bi bil potreben pritisk, potem gotovo ne bo manjkala Ceško^ slovaška pri tej akciji. Uverjeni smo, da ne bo nikogar, ki tega ne bi hotel razumeti. Madžarska bo toliko časa pomenjala nevarnost, dokler bo tam vladalo tudi plemstvo In dokler ne pride demokracija na krmilo. Na konsolidaciji notranjih razmer na Madžarskem interesirane vlade morajo zahtevati, da se t* tolspe razorože in odstranijo. H. Wendel * Zagrebu. LDU, Zagreb, 1. (ZNU.) Vraivšl se s svojega potovanja po Jugoslaviji le danes dospel v Zagreb znani prijatelj našega naroda, sociolog in novinar Hermann Wendel. VELIKE PROTIMONARHIST1ČNE MANIFESTACIJE V NEMČIJI. LDU Koenigs-V/usterhausen, 1. sept. Po poročilih od 31. avgusta bo današnja demonstracija za republiko po vsej priliki zavzela v vseh večjih mestih velik obseg. Socijalisti, komunisti in demokratje delajo povsod skupno. V Berlinu se pričakuje, da se bo danes popoldne več stotisoč demonstrantov zbralo v Lustgartnu. Povsod so nabiti oglasi, s katerimi se občinstvo pozivlje na sodelovanje pri tej manifestaciji. Domneva se, da se bo manifestacije udeležilo tudi več ministrov, Policija se po možnosti ne bo vmešavala in bodo posamezne stranke same vzdrževale red. Komunistični listi poživljajo svoje pristaše, naj te prilike ne izrabijo za poizkus puča ali spopad z drugimi strankami. Razen tega komunisti pomijejo, naj se bojkotirajo vsi trgovci, ki so pristaši reakcionarnih strank. Danes popoldne listi ne bodo izšli. Vse tvornice so zaprte. vreme je lepo. S' STAVKA NA POLJSKEM. LDU. Nauen, 1. (Radio Grič.) Po vesteh varšavskih listov, je položaj stavke na Poljskem še vedmo resen. Najresnejša posledica te stavke je zopetno občutljivo padanje poljske valute in s tem v zvezi vedno večja draginja. Ročni delavci v Varšavi zahtevajo mesečno plačo 45.000 mark. * Zgornja zahteva po plači 45.000 mark se zdi komu, ki ne pozna vrednosti poljske marke zelo velika, toda v resnici pa niti ne znaša 4000 kron jugoslovanskih, kar je danes povprečna plača v Jugoslaviji. MONARHISTIČNA ZAROTA V RUSIJI. LDU. Moskva, 1. (Brezžično.) V Petrogradu so odkrili novo protirevolucijsko zaroto, na čelu katere so stali ruski monarhistični in francoski krogi. Zarotniki so zasledovali monarhistične cilje. NEMIRI NA IRSKEM. LDU, Nauen, 1. (Radio Oričč.) Po vesteh Iz Londona je prišlo v Belfastu do krvavih spopadov, katerih vojaštvo ni moglo preprečiti. Položaj na Irskem se je že bolj poostril zaradi tega, ker je nenadoma izbruhnila stavka železničarjev na severnem delu otoka. V Spikeislandu ie 450 sinfajnovcev aretiranih, ki so Izjavili, da bodo začeli stavko z gladovanjem. Dnevna kronika. Dobri Casl ta Izvozničarje, ali nacionalizem nacionalistov. Na železniških postajah — predvsem ob progah v smeri proti Italiji — vidiš dan za dnem dolge ■vlake goveje živine ta prašičev, ki Jih izvozničarjl pridno izvažajo. Izvoznlčarji imajo dobre čase, Ce jih ima tudi kmet, vprašajmo ministra za poljedelstvo samostojnega g. Puclja. Ta nam bo vedel povedati tudi to, da Jugoslavija zato Izvaža toliko živine v Italijo, da nas bo Italija mogla, če zmanjka pri nas mesa, zalagati z mesnimi konzervami. Kak nacionalistični junak pa nam bo vedel povedati, da Je treba lačne Italijane zrediti za morebitno vojno z Jugoslovani, ker sicer bi se Jugoslovanom boj z Lahončki ne zdel vreden jugoslovanskega junaštva . . . Protlčov list — Iz dlspozlcijskega fonda. Kakor se doznava, začne bivši ministrski predsednik Stojan Protič v zvezi 1 narodnim poslancem dr. Momčilom Ivaničem v najkrajšem času v Beogradu izda. jati nov list. To bodo KledaUl FhvanCno ministrstvo Je odločilo, da poSJJe posebno komisijo, da pregleda vse vojne objekte, ki so še ostali v posameznih pokrajinah Izza prevrata. Pričetek Šolskega leta 1921—22 na kr. I. drž. gimnaziji, realni gimnaziji (Poljanska cesta) in veliki realki v Ljubljani. Prijava učencev za I. razred v nedeljo 11. septembra 1921. od 10. do 11. ure, onih za II. do VIII. oz. II.—VII. razred, ki prihajajo z drugih zavodov, v ponedeljek 12. septembra 1921. od 8.—13. ure v ravn. pisar- ni. Zglasiti se je v spremstvu starišev m. njih namestnikov ter prinesti s seboj zadnje letno izpričevalo (šolsko naznanilo) in krstni list. Sprejemna preizkušnja za I. r. prične v pondeljck 12. septembra toči«) ob 8. url; ona za II.—VIII. odn. II.—VII. razr. pa v torek 13. septembra 1921. Ponavljalni ln dodatni izpiti se vrše 12. in 13. septembra 1921. Vpisovanje učencev, ki so ic doslej obiskovali zavod, ter na novo sprejetih v sredo 14. septembra 1921. po sv. maši v razredih, v katere spadajo. V sredo, 14. septembra 1921. ob 8. url sv. maša. V Četrtek 15. septembra 1921. točilo ob 8. uri prične redni pouk. Natančnejša določila o pričetku šolskega leta &o objavljena na uradni deski v auli. Novinarskega kongresa v Splitu se je udeležil tudi znani publicist ln dober pozna vat el i Jugoslovanskih razmer s. Herman Wendel, ki se sedaj nahaja na študijskem patovamju po Dalmaciji in črni gori skupno s svojim tajnikom publicistom g. Lajovicem. Grila »lino razsaja v Pr ervallah In okolici kljub varnostnim odredbam in zahteva dnevno več žrtev. Spomnite se na gasilski dan dne 3. in 4. septembral Gospodične, ki bi bile toll požrtovaine in sodelovale pri cvetličnih dneh ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva, se prosijo, da se zglase v petek dne 2. od 4.—5. ure popoldne ta v soboto od 10.—11. ure dopoldne v pisarni Mestnega doma. Og. vrtnarji in posestniki vrtov se prosijo, da blago- volijo podariti društvu cvetke za gasilski dan. Zadruga pekov ln kolačnikov v Ljubljani naznanja članom, da je pokrajinska uprava dovolila za čas velesejma t. j. od 3. do 12. septembra t. 1. izdelavnje kruha! in drugega peciva ob vsakem času. Načelnik. jj 1 oča, neurje in siloviti naliv' je napravil 25. m. m. mnogo škode na Svetinjah’ pri Ljutomeru in v bližnji okolici. Toča se precej pozna v vinogradih in ajdi. Iz strok. @rgsrsiis«IJ@. Podružnica čevljarskih pomočnikov V Ljubljani sklicuje svoj mesečni shod, ki se bo vršil v nedeljo 4. septembra točno ob pol 10. uri dopoldne v gostilni Cencič, Sv. Petra nasip 71 (pri mostu). Ker bo dnevni red zelo važen poživljamo vso čevljarsko delavstvo, da se ob določeni uri za« nesljivo in polnoštevilno udeleži shoda. Vaša dolžnost! Pridite gotovo vsi! — Odbor. VELIKI LJUBLJANSKI SEJEM. Pokroviteljstvo In otvoritev »Ljubljanskega velikega sejma. Dr. Mehmed Spaho, minister trgovino in industrije je kakor znano blagovolil sprejeti pokroviteljstvo sejma in otvori istega v soboto ob 10. uri dopoldne. Stanovanjski Urad ljubljanskega velc-semnja naproša najemnike stanovanj. na! bi vsak po svoji moči proti primerni odškodnini odstopil vsaj mal kotiček, v katerem bi se odpočil tujec, da ne bo Ljubljana zg.iblia svojega gostoljubnega slovesa. Prijave sprejema, centralni stanovanjski urad v pisarni Tourist cfficc na Dunajski cesti 18. Sehnski katalog, ki izide v soboto* dne 3. t. m. se bo prodajal na sejmišču, pri blagajni, Tourist oflice hi v nrada »Ljubljanskega velikega semnja«. Razglednice selm Iških prostorov in paviljonov se dobijo od dneva otvoritve v različnih paviljonih na sejmišču. Gospodarstvo. — Belgrad je razočaran nad zavezniki, Zavezmiška koimatja za razdelitev ladij je obvestila rudarski sindikat in našo vli-Uo, da imamo odkupiti ali vrniti nastopna ladje: »Avala«, »Strossmayer«, »Vojvoda’ Mišič«, »Knez Pavel«, in 52 vlačilcev. Ta odredba je napravila v vseh naših kroid« nepovolien vtis, ker so te ladje volni v naSe vojske. . — Kruh so podražili v Avstriji ze drugič tekom enega meseca. — Odkup zgradb Avstro-ogrske banke, Mlnistrsski svet le sklenil, da se izvede pogodba o odkupu zgradb Avstro-ogrske banke v likvidaciji, ki se nahajajo na našem ozemlju. Naša država je kupila na račun Narodne banke SHS vsa poslopja la instalacije za 2,758.872 din., katere mora' banka v najkrajšem roku plačati državi. — Stavka na severno - Irskih železnicah Je končana. :: miinti veli sbmI. panilion L. flcn. i : Šolski zvezki xa ljudske In srednje šele, na razpolago v vsaki mnoSInl. Priznano najboljll lastni Isdelkl Iz belega, finega papirja In ••■>«••»» motnih ovitkov. ■■■■■■»■■•■ Učiteljska tiskarna, liubiiana Frančiškanska ulica it 6. tiajDiiie tene! Zahtevajte cenike 1 ločna postrežbaI Zanesljivega in spretnega delavca za paketiranje in ekspedicijo blaga, ki bi bil obenem poraben za skladiščnika, dalje spretnega delavca za vlaganje v zaboje, izdelovanje zabojev in ključavničarja sprejme Kolinska tovarna kavnih primesi v Ljubljani. Prednost imajo tisti, ki so bili v tej stroki že zaposleni. mmmmmmmmmmmmmmmummMmmmm Sprejmem takoj deset dobrih in treznih usnjarskih pomočnikov v stalno delo pri dobri plači ln prostem stanovanju. Aleks Podvinec, tovarna usnja v Radečah pri Zidanemmosiu. ■HliBHRDMBBaiHBaiiBiaBBBBB Ivan Jax in sin Ljubljana, Dunajska cesta 15. fclialni r-frnii Izborna konstrukcija in uiVoilll aill/JI elegantna izvišitev iz tovarne v Linču. - Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji „Adlertt. Ceniki zastonj in Iranko. Kolesa iz prvih tovaren. Dilrkopp, Styria, Waf!enrad. Začasno znižane cene! moške, fantovske in deške, mikado, razglane, površnike, kožuhe, ja- _____________ . halne hlače, Špe- cijalitete v otroških oblekah (kostumih) in drugo konfekcijo od najpriprostejšega do najfinejšega kroja v najboljši izdelavi ter razno sukno, hlaeevino in podloge nabavite najceneje edino le pri ..KONFEKCIJSKI Ml FR«". Telefon št. 313, FRAN DERENDA, Ljubljana, Emonska cesta št. 8. Udeleženec ..Ljubljanskega »zornega velesejma11 Paviljon E., oddelek St. 52. Charles m Manufaktura. I Zaloga: Turjaški trg 1 TiiSefon š*. 572. SS&ŠBSiS Tvrdka zastopana v paviljonu H St. 267 na ljubljanskem velesejmu. ■—— Opozorilo! Cenjeno OfešinsiVO Sl usojamo opozoriti, da ne zam P » j. j • i u druga zadene dobitek m se nudi z malim denarjem kupiti srečke, katerih vsaka Vam ga izplača brez odbitka Več slaščičarjev in lectarjev se sprejme pri tvrdki Jos. Rajšter, Šoštanj-Celje. Cenjena naročila se sprejema do 10. septembra 1.1. posamezne srečke stanejo * 1/1 K 192S 1/2 K S6S IM K 48--, 1/8 K 24*-, priporočena pošiljatev K 8'- več. Igralec, ki začne igrati v poznejših razredih, mora plačati vse prejšnje razrede nazaj. Ldajafeli: Ivan Mlinar. Tisk Učiteljs1;^ tiskarne v Ljubljani. Odgovorni urednik; Maks Žagat*!