I^eje vitk rtIM PROSVETA V. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE UEDNOTE L£T0—YEAR IX, iTi'iarrsr chicago, ill., sobota s3. decembra (december) 191«. Stev r—number 174 » ovna panika na borzi. dobiček. Prednost skoraj vseh delnic je padla. — Nekateri mali špekulanti so izgubili vse svoje premoženje.—Od vojskujočih skupin se zahteva, da — jo njih končne cilje. v lajbubnejftl dan na bor. zi od lita 1901. New York, 22. decembra. — ft.rza j«' doživela od M. aprila 1,1a 1!H)1 marsikateri razburljiv , du so borzijani metali delni* (f 11« trg, kakor bi bili obsedeni. Tcvrajauji dan je pa prekosil vse »dni, bil je pravi črni četrtek za mtijane. Naslednji pregled nam daje sli-u temnili dneh na borzi vste-včerajšnji dan: Prodanih delnie. p aprila 1901---3,281,220 8. decembra 1916--:i. 176,800 >. maja 1901---:i,081,76.') 0. decembra 1904 -- 2,898,500 K. avgust« 1906 --2,690,000 14 marca 1907 —* — 2,571,516 £o »e je raznesla vest o mirov-noti Združenih držav, se je po-latil horzijanov pravi strah. Ma-»pekulantje, ki ko skozi tedne mesece previdno špekulirali, ho kili n« mah ob ves dobiček. Mirovna nota je povzročila, da je lo tri miljone delnic vrženih na H "Cena je padala vsem delnima: "vojnim nevestam" kot del-utcam podjetij, ki producirajo blago, ki gre izpo posrečilo spraviti delnice za ne-bj j»i k višje. Potem je cena ob-"•Im le za nekaj časa, dokler bor-tijanska nihala niso pričela kri-'•ti, kakšno noto je odposlal tirani tajnik Lansing vojsk ujo-m lam. Zdaj je treznost izgi-«'l« \a trg je bilo vrženih 50,000 Cmil«-«! Steel delnic po 104Vt do ki so izgubile pik. ("> pwtiislimo, da so bile delnice še l,r"'l kiatkein |K) 129 iu so zdsj ^ I'M, je to velika izguba. Mi-r,,v»iu pHiiika je povzročils, da so ^bue(. ,,a papirni vrednosti iz-Mil- 1140,000,000. h»nkirii se vsled tega ne vzne-•itjai«.. < e bi vrednost delnic pa-4« I« ol» drugem česu tsko rapid- * l'i M' psuiks raztegnila tudi u banke. Kot mrliči ns bor si so »'sli i«, mali špekulsntje, veliki Slišni bodo od psnike imeli dohs-ek, ker bodo pokupili Htiee ^korsj zastonj Dopoldanska izjava Lauainga "bližamo se veduo bolj vojni" je |H)vzročila senzacijo v (lavnem mestu, v upravnih in diiploraatiČ-nih krogih. Popoldne je tajnik popravil svojo dopoldansko noto z izjavo, v kateri zanika, da ae Združene države udeleže te vojne. Ali uobena izjava državnega tajnika ne more poprsviti besed: "Ne predsednik, ne ju ne smatrava te note (predsednikov apel) sa mirovno neto; to je le strem-ljenje, de vojskovale! ractelm 4jo cilj, se katerega m bojmjej Te besede je govoril Lansing »ol* dne, da pojsani položsj. Te besede ao jssne iu rssuuilji-ve. Združene države hočejo vedeti, kakšni mi cilji vojskujočih sil. Nu kakšen načiu mislijo centralni in angleški zavezuiki rasdeliti svet po končani vojni. Prav lahko se dogodi, da Združene države goje gudu na svojih prsih. V vojni ga /.akladajo z orožjem, streli-vom, živežom in drugimi potreb* ščiuaiui, in če gad zmaga, lahko odrine izdelke Združenih držsv s svetovnega trga. Pa tudi z drugega vidika so te besede važue in pomenljive, ker silijo vojskujoče sile, da pridejo s pravo barvo ua dan. Nemški sa* vezniki trdijo, da so bili napadeni rn ae ibojujejo le za svoj obstoj, ne pa za razširjenje svojega o-semlja. Angleški zavezniki trdijo, Militarizem durmi, PRRDLOOA ZA SPLOftNO VO-JAiKO VBtBANJE BO PRRD-LOŽENA KONGRESU. dov. Zdaj je za obe vojskujoči skupini ugodna prilika ,da povesta, kakšni so njuni cilji. In če so ti cilj pošteni in se vjemejo z njunimi izjavami, jih ne bodo pridržali zase, temveč jih bodeta povedali brez zavlačevanja ln obotavljanja. Skupina, ki bo molčala na mirovno noto Združenih držav, zasleduje posdbne cilje s to vojno. Njen cilj je podjannljenje vsega ■veta I - "8UNDAYJA" SO HOTBU OB-VAROVATI POOUBLJ1NJA. Boston, Mass., 22. decembra.- Pred. "božjim hremoin", v kste-rem je misjonaril "Billy", ao policaji aretirali J. I). Williamss in Dridsou (Ireena, ki ste delila Ic-tske z napisom: "Ne kekien na čin rešimo Billy Sundayjs, da ne pojde v pekel?" Odpeljali so ju ns polkajsko po* t s jo iu ju tamkaj vprašali, zakaj delita teke letake. Williams je izjavil, če se Billy trudj, da reši druge ljudi peklen-škili muk, zakaj'bi se ne potrudi-li, dn rešimo *4 BUlyje," V svetem pismu je zapisano, ds pojde ložje veblod skozi šivankino uho kot bogatin v nebesa. Billy je bo ga t Človek, da s«- mu bogatatvo še bolj ne pomnoži in Billy ne pride se v večjo nevarnost, ds bo pogubljen .je tr^bs ljudi opozoriti, da mu nič ne dsrujejo. Tskim srgumentom se tudi po-liesjski sodnik ni mogel vplrsti iu izpustil je obs brez kssni. Washington, D. 0., 22. deoem- bra. — Oenerslni štab predloži kongresu v prihodnjem mesecu defiuitiviki načrt za splošno voju-ško vežbanje v formi zakonske predloge. Predlogi bo prilošeu profačun o bodoči armadi, primerjan s stroški sedanje armade prostovoljcev. Qeneralmajor Hugh L. Seott, načelnik geueraluegu štaba, je izjavil pred kongresnim odsekom za vojne zadeve, da je stvar že v delu in da ho vzelo meseo časa, da bo dokončana. Dent, predsednik odseka, mn je odgovoril, da odsek želi videti zakonsko predlogo. Kongresnik Kalin iz Kalifornije je dodal, "da bi ga veselilo, če bi jo on predložil kongreau." Členi kongresnega odseka so izprsševsli generala Scotta o njegovem načrtu, o mobilizaciji milice ua mehiški meji itd. V odseku je 22 članov iu pet kongres-nikov ae je izreklo, da simputizi* rajo s splošnim vojaškim vežbu-njem, dva sta se pa izrekla proti takemu sistemu. (Jeueral Scott je povdarjal, da je večina miličarjev, ki so služili na mehiški meji, zu spkišno vojaško vežbanje. Kongresnik Tilson, ki je zagovornik splošnega vojaškega vež-banja, je dejal: "Strinjam ae z vami, da sistem proatovoljcev ue zadostuje v vojni iu bi se »rušil v vojnem času, kot se je to zgodilo v prešnjih časih. Miličarski si-stem je z gospodarskega stališča nespameten, ker je pod dvojnim nadsorstvom: zveznim in dHžav- Rudnik grob za 1 rudarje. DVA MRTVA, PRTNAJ8T RA NJENIH Vinoennes, Ind., 22. decembra. V rudniku Ohphunt-Jonson, ohmii milj od tukajšnjega meets, sc je dogodila razstrelim, ki je zopet sahtrvala žrtve med rudarji. Dva rudarjs sts mrtva, petnajwt jih je ranjenih, iu med ranjenimi je 16-letnl ltughie Walker dobil tako teike poškodbe, da težko okreva. Ned petdeset rudarjev je tmtslo v rudniku na vzhodni strani in trs-jale 5*' nsd dve uri, preden so jih rešili iz njegs. Mrtva Nta: William Bailey, star 42 Jet. in TIioiubm Patterson, star 45 Ift. Ranjeni ho: Hughie Walker, Clarence Uose, Everett Fields, John Osrdner, Homer Fields, Ha-man Kelley, George Slllw, Vance Hoffman, Jatues Davis, Hubert Henley, Bert Kugle, James Thompson Bsine Gibson, Curtis Marsh m A. E. Shuck. Ranjeni rudarji, ki so dobili težke opečcivine, se nahajajo v bolnišnici. Kszstrelba je nastala ob 12:45 p. m. iu je po splošni sodbi posle* diou treukajočega plina iu premo* govegs prahu v vzhodnem delu rudnika. Rešilci no našli mrtva in ranjeile rudarje ua vzhodni strani, Ob času nezgode je bilo 250 rude rje v v rudniku. Večina njih se je rešila skozi rov za ventilacijo. Rešilci so šli v rudnik skozi glavni hodnik. S sabo so imeli ka* nerške in varnostne svetilke, s pomočjo ksterih so kmalu odkrili, kje se nahajajo ponesrečeni ru* darji. Mnogo rudarjev so prinesli ua ul™; _ „ .. , , svitki, ki so bili popolnoma omam McKellar, nasprotnik splošne- ^^ ^ ga vojaškegs vefbsuja, je i/.js-vil: Jaz sem Američan, ki nc želi slediti zgledu Nemčije Jn Francije pri nabiranju in vežbanju armade." Ko je kongresnik (^uinn, ki je tudi nasprotnik aplo-šnega vojaškega vešhanja, rekel, da mogoče kongres sprejme tako predlogo, mu je McKellar segel v besedo: "Vam se ui tre>ba bati." Ko je general Seott govoril, da je večina miličarjev za splošno vojaško vežbanje, mu je McKellar segel v besedo: "Seveda, na meji ste jih imeli, da opravljajo policajsko službo. Vsaki dsn dobivgm pismu od miličarjev ,ki se pritožil jejo, du se ne ravna z njimi pravilno. Večina MmSmni -Uhih plinov. XaeUvUi ao nanje pu knot or je, s katerimi so jih kmalu pripravili do rednega dihanja, Opečene rudarje so iih umbulaiičuih vozeh takoj odpeljali v bližnjo bolniAnieo. Trideset minut po eksploziji je bilo že vse polno otrok iu žen okoli irlavtiegu hodniku v rudnik, katerih svojei so delali v lijem. Rudnik OlHnphaiit-Johusou jt globok 425 čevljev. Opremljen j« z modernimi rešilnimi pripravami, katerim se je menda zahvaliti, da jepričelo takoj rešilno delo iu ui število žrtev še večje. ERVAVA SLED JE IZDALA M0RIL0A. UN8INOOV OOVOR VZBUJA POZORNOST. *"hington, D. C. 22 decern- Wrrajsnje izjava držav* tajnika l*uaiiigM je obudila ►«»11«, (Mrzonsotit, ki j«« )*• podal loe k«»l do«lstek k do|wd-izjavi, ki uaj tolmači, za y i>r« ds« ihiik «Nip(»»lal mirov-* ""'o \ojakojo«''iiu silsm miličarjev, želi vršiti svojo dolž nott»» Pittsburgh, Pe., 22 deoembra .. An t i " Policiji se je posrečilo i/slediti "A l mislite, du je pravilno, «, , . T I r.n . Al ii- i u u ,ii,.». ,4.iu .»»-i morilcs, ki je umoril 5.1let negs Al je nsds jevsl McKellar, » h. M. Ilavsu, hujajo na dan generali in ponija* , , i . J . .. ... . ';il; M bivšega lekarnarja, na domu mrs jo siatem s poročili m essniki s » Nancy Fleming Sled je vmlila iz sobe umorjenega lloeyja v trelje 11 «* t rop je štev. 24 ('lay Alley., kjer je našli« polieija. MlHne^a I Luitfi OlIesHHiMlrs ležali z okrvuv I Ijeno obleko v postelji. Ko členki!" "Mene sta sem poslale predsed nik iu vojni tsjnik, da povem svoje mnenje," je dejttl genersl Seott. ( ......... "V koliko ns* 'Im» vuš Miast«*ses | v»sfss|ašlš |s>liesji, je Ollesasiidro itsrizuiuje vprašulj |||anj, j,, rakrlesl: "Da, js/. sem ku, ker mi je ukrsdel de. kleta." približal mil IcfiiiKresnik l.ittlepage. . "Vodi nas a'bsolutuo stran od njega," je odgovoril general, Ko Stu prejšnje "Olaailo" in "Proletarea" koimtstirsls dej-nt vo, da dobimo splošno vojaško dolžnost v eni ali drugi formi, ker jo kapitsliseju potrebuje \ obrsrnlio svojifli interesov, so se ueksteri sinejsli, drugi so pa li nt a smatrali zs miliisrističns/ Lista *ts povedala, kar se mora zgoditi v vsaki UpitulislK-ni ,državi, v kateri se je kupitslizem septembra rMVWj| v imfH-rislixem, dasi nihče ui prnekovsl, da pride lako hitro. Kapitslizeoi pomeni vojno, so-eislizem ps mir In kdor je ts mir, mora biti za eoeisliscm, ker drugje m* ne more .mstrsti resnim njegovih b**wed proti milits-rismu. V MRAZU SE VI DOBRO VOZI TI ZUNAJ VOSA RA BRIO VLAKU. Pittsburgh, Pa., 22 22letni Oeoige llalley h Youngs towns, se jehotel peljati zsstonj v Youngsfowu. V AJiquippi je stopil ns osolmi vlsk in se okle-nil železnegs releje ne Pulbns novem vozu t vlsks je mislil sto piti v Wood Is wnu, eno miljo od Allifiuippc. ds tsm dobi drug vlak v Younm»town. Vlsk se ni vstsvil do Pittsburge Tuksj ao gs nsšli žolezniški uslužlienei napol nesa vmUieea. U«»ke ao mu morali vae ti proč «»d ročaje kakor železni ...... kljuki. V UbiAiiei s« moi sli r Včeraj zjutraj ol. še^ik ja kszsl njigs srezsti rokavi in soku ju toplomer v lf.ie.gu dve atopmj, roki sU bili am run jeni. Ip^J «"člo. V w4e»to !»«» nekoliko gorkejše lllinoiku In nsletsvsl l«» »ne® llof.v je najel miIhi pri Flemiu gov i iu Ji pri tem dejal, du pri čskuje svojo ženo v par dneh. Oz par dni se je lloey vrnil » 44lHno Kose Donnelly. Drugi dan je šls ;«>mh ven, s se je vrnila okoli p«d dnp v sprisnslvu Olb*saiidrs, ki jr potegnil dolg lov«»ki nož, ko je ragledsl lloeyja v sobi. Želiš je zliešels iu Ollensndro /a njo Krši I s ae je ns ta nsčin, «la je In Iro skočils v neko »obo in /.akle nils vrsta. Ollesandro s" je ns to vrnil v eob<» lloeyja in s« auinl z nožoui v desno roko. It«»j je Iia jal tiskaj minut, dokler ui lloey padel nprhan na tla OI|r»ai»«lr« je us to zbežsl us svoj dom lloey m* je p«»t«n pripis ril do »»be mr« Fleming »n K ^'i«1 flovek me je rsvsioksr »uuil / no žem " KO je prišls |i«»lieijs lis l»ee me «ta, je našla Donnelyjev« plakoU SponiaJs je OlleonstKlrs kot motil es. Nabirajte nerošnlke aa dnevnik Oficijelna Anglija še ni odgovorila. Predsednik se ne bo zadovoljil z molkom, RUSI 80 8E UMAENILI V DOBRUDŽI. - V KARPATIH 8K VRftE BOJI MED SPREDNJIMI STRAŽAMI - NA VZHOD NI FRONTI 8E VRftR ARTILERIJSKI DVOBOJI - PRAB KE V MEZOPOTAMIJI ANOLIJA TUDI MOBILIZIRA 0IVILI8TE. ZADNJE VE8TI. London, 23. deoembra. — An gleike dete ao saaedle Arii, devet deset milj vshodno od sueškega prekopa. Petrograd, 23. deoembra. — 0 fioijelno poročilo se glasi, da so nemške dete v premoči napadle vso bojno drto v Dobrudži in da •o te ruske dete umaknile proti aeverju. Haag, Holandsko, 23. decembra. Is Berlina poročajo, da nemiki oe sar vkratkom povabi ameriškega poslanika Oerarda na raagovor o mogočem posredovanju Združenih drtav. London, 23. deoembra. Po ročevalec Exchange Telegraph kompanije poroča; Polofioijelno se poroča, če bo odgovor angleških saveenikov na mirovni predlog oentralnih savesnlkov pustil vra ta odprta aa pogajanja, tedaj bo Nemčija takoj sporočila svoje glavne mirovne pogoje. London, 23. decembra. — Vče raj je kralj Jurij preložil zaseda nje parlamenta. Parlamentarno aaeedanje nc prične do 7. februarja. Kralj ji r svoji adiWtfiJftl, da le bo vnj. na nadaljevala "a vsemi močmi,' dokler ni dosežena varnost Rvro Pa Namigaval je, da ae že ne blišu mir. Povdaril Je tudi, da Je pre prlčan, da bodo dosegli cilje, ra di katerih je Anglija vatoplla v vojno. (('e krulj preloži zastslsnjs pur lamenta začasno ali z a uedolo če n čas, t»«iluj moja zo|m«I krulj sklicali purliHiieiil k zao'daiiju, da prične z delom. MeytiMo časom j< državi^, brez parlamentarne vlad« in je pod diktstorstvom. l.loyd (leorge je nekakšen diktator Iz tega sledi, da imajo tudi v Ve lil}i Britaniji nekakšen avstrijski puruKi'iif II. 'bi lahko kroiiauei spo«li |»osluuee domov, kadoi s« mu zl jllhi. < Ip. ill ) OFICIJELNA ANOLIJA MOL01 London, 22* dee. A gleži sprejeli nolo s "pro*eueee lijem," nieo čisto nič oplešile vlad 111I1 krofov, ki sc tolsžijo, da je prišel prvi » 111 kar ima v rokah Fisneije 111 v ns dome.lilo /uhleva na/,a J svoje ko louije uli o.|šk«M|inno /a nje Nem čije se sploh lie boji objaviti svo jih pogojev tsko pravijo, ker je prepriča na, da btalo izzvali manj kritike v ueutrslnih dr/a vali, kskor pa pogoji entente Za vezniki bodo najl.i> /ahtevall ' a rigrati /a llusijo, Al/aeijo 111 l.o len /.a Fraiieijo, južne Tin.lt 10 Primtiniko s Trat.mu /a Italijo ill llihče 10 ve, kaj I.>mIo /ahtevall /a Auitlijo I/ t« 1/.. 1 a/loga ptiča kuje Nmiičija, .|a btalo ja.gojl /«i ve/.inkov m- le poka/ali svetu kdo ae vojskuje Zu tuje dežele I 'nut nalili /sve/niki nt *«u.a;tiaJo avoje zsbtirve po oe.alvlsiii "olj uki /a Nritoi ijaluo zahtevo, kajti z neodvisno 1'oljsko n* bodo pi 1 dobili pač 1 m še l/gublli, I ajtl A» atrija je bsj« pi »pra vlj« na oil.to piti ko. Oalleije novi (»oljni i no. tiarhiji Nsjveč preglav m Imi tlela la Nemčiji liolgne.k a, ki /alit. ^a, da sr JI poVriie V M- o/eoilje, kai ga Je i/gutola |m» dtugi l.alk.«n akl vojni Sro.čija aleef «iiii|iftl /ir'a z zahtevami Itolgm»ke, "'t obenroi pri/navSk. ds bo la *ahl» vs porodila nove ktmi|dikarij* tia Balkanu H Turčijo l - »MjmsnJ (Nsdsljevsnje ns sirena 1. stnpee.) PROSVETA glasilo slovenske naftoone podpornejednote aaSsIJ la mislit "^•sa samaMir"" vraiaja _______aSiaJaaa (lavaa CS4- •aaa) to Caaaia M aa lato. It A« aa »al lato wi-rji.'Kiru'^rar.ttrrtt M aato* aa vaa, kar lata atll TR08VETA" MS7 S«. Lasradale 'THE ENLIGHTENMENT' Orgaa al tka SUraato NaNaaal laMfh SacWty A4varttolaa vatoa aa anna: tncmritta" N97 Sa. Lawdale Ava, IIL Talafaa LawadaU MM. Datum r oklepaju n. pr. (Da-eamber 81—16) poltf vašega ime ba in naalova pomeni, ds vam • Ud dnevom poteče naročnina. Ponovite jo pravočasno, da m vam oš uitavi liat. Mir l|udem! Na tiaoče vojakov l)o ie tretjič Ntaio v wtrclskili jarkih, ko IhmIo daleč /a bojno črto ozuunjcli zvonovi rojatvo izveličarja, ki je bil poalau iiiikI ljudi, da odkupi grehe varali sveta! Prek bojnih' |ailjait bo vihrala burja, žvižgale bodo kroglje iu tulili šrapucli in granate, Zoirv.ovali I naio vojaki, umirali nu sncžnobe-lih poljanah, njih klel ve bodo odhajale proti nebu. Preklinjali b6-do uro avojega rojstva iu tinte, ki ho povzročili lo bratomorno klanje. V cerkvah bodo biičalc orgle in duhovni v ornalu bodo oznanjali mir IjudmA uu zemlji . . . Vae nesoglasje v današnji družbi stopa živo preti oči vprav ju-tl'iijiujo noč, Manjšina je dosegla odrešenje, pn katerem hrepeni človeitvo že tisočletja; nepreštoti miljoni pa žive v sužnosti kot ao živeli ljudje ob času, ko je mod nje priAel izveličar. Ti miljoni u-m I rs jo zdaj un bojiščih, da manjšina č|ove4kega riniti vžlva vesele božične praznike. Ljudje, ki čtijete jutri glas zvonov, ki oznanjajo mir ljudem na zemlji, ki mu dobre volje, st mile ne v vrate in bojujte se /. urna Nvillim mečem /.ii odrešenje večine človeškega rodu na zemlji, ki donos pozna le skrb in trpljenje. Odrešitev mora obsegati ve« človeški rod, ne pa le neznatno njegovo manjšino. Kjer grme lopovi, pokajo puške, kjer je zatiranje iu Mučenje ljudskih mas, lam niao ljudje dobre volje, iiiso odrešeni. Pasti mora kapitalizem, da poj de jo topovi, puške iu druge mo-rllne naprave v ropotarnico, da ponehata skrb iu trpljenje za ljudsko večino Vesele božične praznike bo človečki rod užival v socialistični družbi, ko bo res dobre volje in IhmIo skrb iu muke od vrnjene od i»J«*g«. Kedaj postajajo Iruslov-ri vljudni z delavci? "Ravnajte x vašimi delavci pravično iu liberalno." In zakaj vae to T Nekateri napovedujejo, da ae vrne na tiaoče iuozetnkkih delsvcev po končani vojni v Kvropo. In take napovedi povzročajo strah t rust o vee m. Milosrčni in dobrotljivi so truatovci. Le grče je imel tudi "usmllje no srce". Ko je bil atric Toni bi čau do smrti, bi bil lahfko. o sramotil jeklarski trust, če bi ta kole obdržaval govor, v katerem bi priporočal, naj pravično ravnajo z zamorskimi sužnji. Legrec ni seveda tega storil, ksjti njegovi predniki se niso prepeljsli ns "Msyflowerju" v Ameriko. Mo goče ao bili francoski kaznenei, deportirani v Ameriko. DOPISI. Ohiiholm, Minn. — Kot je Že znamo čitateljem Prosvete po celi Ameriki, nsa tukajine "aijajne" plače gonijo od rudnika do rud nika in v tem večnem prestavljanju naleti človek na različne ljudi in čuje različne pogovore. Pri več takih prilikah aem ališal govoriti o našem mestnem županU, da ga koinpanijski možje nič kaj posebno nc hvalijo in da ga nimajo radi. Jaz aem začel na to premišljevati, zakaj da jim ni sa njega. Na jaanem aem toil kmalu. Ko jc o priliki zadnjega štrajka kompanija pri ruduilcu vodo zaprla, da bi delavci prisilila do rfkcbuiija, so ac ti obrnili na meat-nega župan a prošnjo m ta jiin jc obljubil mestno vodo, da jiin radi vode ne bo treba iti akebat. In držal jc besedo. Ko je 'bil o priliki zadnje stavke gtiruajst dni iz doma, ac jc med tem časom nabralo polno rezervne policije v mestu. Ko sc je vrnil, je bil zatli, da ac vaa ta nepotrebna policija odslovi, kar ae je tudi zgodilo. Mil je tudi zato, da sc navadnibi mestnim delavcem zviša plača za osem urno delo ml #£.50 na $2.7p. S tem načrtom ui usple, kor ja» tozadevni predlog pri občinski sen propadel. Prevzel je dalje odgb-vornost zu tiste atavkarske stvari, ki so bile zapriseženo izjavljene pred odvetnikom, tla so resnične. Pomagal jc atavkarjem tla-di ua ta način, da jih je kolikor mogoče upoelil pri mestnih delih, da so nekoliko ložje vatrajali Ha stavki. Mož sc je v teh in več drugih ozirih skazal naklonjenega ln pravičnega delavcem, azto ga seveda kompanije nc hvalijo. Oe bi bil nasprotovul atavkarjem in pomagal kompauijam v šikaniranju istih, bi bil "fajn" možak in kom-panijski možje M ga hvalili na vae pretege. Vidite takole atojijo stvari pri nas. Kdor ne trobi v koinpanijski rog, ampak se pokar že pravičnega tudi delavcem je "za nič" za kompanije. Seveda mi delavci vemo drugače. Podzemeljski delavec. Ghiaholm, Minn. — Zvečer IH decembra imeli smo v L. Kovačevi dvorani velik javen shod 1. W W. unije. Med drugimi govorca je tudi znana delavska ugitatori-ca Iv G. KI)iiii o koristi organizacije. Dokazovala jc, kolika razlika jc med rudarji, ki niao organizirani iu med rudarji, ki So arduženi v močni orgauiaaciji. Povedala jc kako raste a močjo organizacije tudi plača delavcem, brez stavke, ('e bi se primerilo da začne organizacija slabeti, padala lio tndi plača. Zato je v intereau ■lik hiraki I rust daje nasvete delaveev, da akfhc za napredek in drugim delodajalcem lu ee jek- rast organizacije. Shod je bil ze-larski trust prihaja / našteti aa' lo dobro obiskan m dvorana |Mil-delodajalec, to nekaj pomeni.! Ha rudarjev. I'red vojno in ae v teku vojne je Hojaki so vobljeni, da prihaja bHo pri jeklarskem trustii v na\a-1 i" * linijsko dvorani lokala At. di, ds je najbolj neusmiljeno iz | 4!N> I. W. W. Poučite ae lahko v kurišča I s s i • jc delavec Plača je (•lla maka, dclanii čas d«»lir m ke-dur s«i Inl«- delavčeve moči izčrpane, jc Inl vržen na cesto, Ali časi st* spreminjajo! (Mkar .1« i/briiliuila \»»jna, j e primelml • lotok dcla\eev i/. Kvcnpc, kl sn delali Kniiknreneti avojim aincriš luni in\ liri«« ui in <»«i Inli priprav I Kiu d« lati /« v -1* k • • še uko nir km iim7i|ii V.-like Inline delavcev |oidli jcklsr<*k«'iia.'trusla, ki >« Pokojni Vidas kil jo — - — Photos by Amariian I'raas AesociatleS. Slika pove, zakaj inrotfo dra njo y Združenih državah^ 1. Vozovi, naloženi'.z Žve; na pomolu fraucoskc parobrodtte črte. 2. Delavci dovašajo -živila v sodili iu zabojih za izvoz. Nakladanje moke na barko. anjc živil ,y zaboji h voz na barko. 5. ' jajca" pripra»vljeua^^^ i^voz.' greAiino fižol, grah, konzervirana S JHBUoil 'Ti: Na vsakem vozu je naloženMi 12,000 tupatov jajc. Naslednja tabela nam kaže koliko ae jo izvozilo v septembru leta 1916 hi 1915. ^Številke navaja National City, ik, ki pa nc obsegajo vseli živil, gredo v inozemstvo. Tu po- < Tli živila v Skatljah, slanino itd. a vato- m«»o (fan.). 1»1« «.«7 «.000 2,481,000 SoliaiM* maso (fun.). Sunke (lun.).....,/, 17,424,000 Saljaaa avlajina (f.) 8.715.0*0 Krompir (builjev).. . 42H.OOO Suha jabolka (bul.). .10,141,000 avafa Jabolka (vodov) «04,000 PlKTlsa (bulljav V\.. 18.10a.00 1016 1H.4 6H.000 4,022,000 17,7«2,0*0 «,5X9,000 729,000 27^«4,000 1,2 H «,000 21,52«,000 človek jn vwlno naklonjen delav cu trjHou, ker je pred l«*ti satn skušal trpljenje po rudnikih. IWd jo pomagal potrebnim in niegpv poglej) je pokazal kako priljubljen je>)il. I)a ni bil brez rieprijk-teljev, se seveda rastline, ker ima jih vsak človek, pa čc je tUdI naj-ImljSi. — Ko se je bil nUveliČkl kapitalističnega izkoriščanja po rudnikih in si je prihranil pjr dolarjev začel je s trgovino in pozne je sc 7. gostilno. Na ta način si je precej opomogel! ' > Rimski in k visitor, ki je govt), ril io priliki njegovega pogreba, ic mrtvega nl pustil pri miru, češ da nekteri ljudje ne dajo ničoaar sa cerkev, dokler so pri življenju, ko pa pride zadnja ura jim jc duhr>-ven dober. Možak je stvar precej grdo zavil, kajti pokojni Vitlaa ni klical niti ukazal klicati "gospoda" k svoji smrtni postelji. ICli-esli ao ga drugi, ko on žc ni več znal, da li jc Živ ali mrtev. Tako je atvar pa nič-drugače. f'e bi bil imkojnik kaj dal ua take stVari, bi bil ukazal pozvati "gospoda" prej, ddklcr je bil pri zavesti, saj jc bil dovolj dolgo bolun. "Gospod" je seveda rad prišel, da ga "spravi z bogom", dasi [Mikojnik ni nič vedel, kaj ae vrfti x njim •— samo, da se je potem mogel otorc-gati rVh brezverec. No,'pa aaj vaak razume, da busincas je buaineaa. Sicer se pa lahko reče, da če ac "gospodje" ne bojijo božjo sod- lelavMva. IK o rsn s* je* m'lpir- j 'j4*! r*1?1*! ?\U k večer oil devet Hi. l\t.,'M*vn> U' V'"r * na tem avetu. Ko sc vlcietno k počitku v naročje mntere zemlje •alkoiler smo iaill, bo konec vsegs vidim, j truda in tndjenja. Priporočam rojakom, da se pridno orgsnlzirsjo goapodandm in politično, ter ai ns ta način pri-tiorimo boljSe življenje na teoi svet 'važnih stvareh, tikajočih se uiti-1 je iu i ta vsa rnčevalet I. w. w. nikoli niso zadovoljni; Če se plaie ne zboljlla jim ni vfeč, če sc zbolj-Sa ]»« zopet ne. Seveda, zboljšanje jc dobrodošlo kadar pride, ali kaj pomaga če nam kapitalisti ^boljšajo plače za deset odstot kov, z drugo roko pa podražijo živež in druge življenrike potrebščine za petdeset odatotkov! Kden ali drugi si domišlja (n tudi pove, da ta družba je ena najboljših, ko kar sama od sebe poviša plačo. Seveda pri tem ne pomisli, kaj je počela z delavci pred par leti in da do čaaa takega tudi še zdaj lahko pride. Kapitaliati si bodo napravili velike zaloge, potem bodo pa pometali z delavci, kot se jiin bo zljubilo, — Torej rojaki, ne verjemite, da je ta kapitalističen med tako sladak, kot se vam kaže, ampak pridno ae organizirajte, da boste anali branita svoje pridobitve, kadar bo potreba. V tej naselbini jc naseljenih precej slovenskih družin .in mnogo samcev, toda zadnjič, ko amo vstanovili Večerno šolo, se jih je vpisalo zelo malo in še ti odpadajo. Vabiiu tem potoui vse tuksj-slnc Slovence, da sc pridružijo večerni šoli in držimo se vaaj pet do šest mesecev. Ako sc bomo a« niinali, ae bomo tndi kaj naučili, ftola ae vrši trikrat na teden, nai rnreč v pondeljek, sredo in |>etck zvečer. Kogar vcae^i naj pride v let star. Zapušča žalujočo ao-progo, dvoje otrok stann mater in, tri brate Pogreb, ki ae je vršil dne 10. decemtira, -bil je veličasten, kot sa rgodovins meats Biwabik še ne |»ninni Raaen društva SNIM. sn ac vdeleiils pogre ba šc tri dmga društva iu mim talrnti so rea blage duše. aopgf ao|je rlaniea dr. št. 47 S Southviow, Pa. — Kar se tukaj-anih delavskih razmer tiče so šc dosti povoljne. Delamo vaak dan in pridno kupičimo milijone vne-ga sitim in v razkošju ac kopajo-čim kapitalistom. Kdaj bo delav atvo izprogledalo in ae otreslo tega gnilega siatema in sedanjega izkoriščanja od strani posedujoče ga razreda. Kdaj bo delavstvo spoznalo, da edina prava delavska stranka je socialistična, da lo o na bo pripomogla delavstvu do prostora na solncu in zemeljskih dobrot, ktere zdaj uživajo drugi. Gospodje kapitaliati in dušepa-stlrji uživajo nebesa na tem avetu, nam jih pa obljubljajo na o-:utn. Poskusimo menjati: prepustimo njim raj na onem svetu, mi pa ga uživajtno na«tem. Če onim bolj ugaja paradiž na tem, kot na onem avetu, zakaj bi nam ne! Dne 12. decembra pokopali amo na svobodnem pokopališču, v Pittabnrghu rojaka .Tern. Kranje. Pogreb je bil civilen, kot je pokojnik aaui žclcL Bil je elan S. N. P. J. in aoe. kluba St. 167. Društvo jc •položilo na grob lep venec, pa tudi soc. klub daroval mu je v r.ad-nji pozdrav lep venec, z rudečinii trakovi. ' Kako jc pokojni Kranjec ponesrečil, sc ne ve. Dne 5. decembra od šel jc za delom v državo Ohio. znan-fTam je delal dva dni in 0. dec. to je ns plsčilni dsn ae je vrnil brigajo, da jim dnUb, Kdor b, lote, še kafciJ, Jledc pokojnika, naj * ZU Tony Zalar, Bjtf^v Vi, Linooln, m. _ BH|a leta, ko sc U>do sklepali Računi kapitalistov bodo vali miljone in ktotine ^ dobička, računi delavca * velike niči*, kakor po ^ pita krti « teh miljonov Z slufcih v rovih ali tovaj? pak nagromadili smo jih ^ ei z našimi lastnimi žulji imamo pa prazne žepe. Tak pitalistični družabni red in nc bo predrugačilo, dokler n! lavci ne bomo vedeli kaj m storiti na dan volitve. Dokle mo volili za kapitalistične atn ne smemo delavci pričako da bodo drugače. VKe |ft( mo garali za druge, konci let bomo na tistem stališču, ko* četku, z izjemo, da bomo za t to starejši in bolj zmuzni Z* meček nns bodo pa kapitalist z draginjo osrečili, kakor leto božično darilo. Dela ae v tukajšnih premo* rovih še precej dol.ro in tudi ae dobi, samo to je pošast, ke v rovih skoro polovica tako Hli prostorov, da je nemogoče kaj služiti in drug za drugim od za arečo drugam, p0 kratki skušnji. Na društvenem polju smo letos napredovali tu pri nas, po številu članstva, kakor fk, cijelno. Poleg te«n smo vstano tudi Jugoslovanski soc. klub dobro napreduje. Dne :JQ. d bra priredi klub svojo pFvo lico in vljudno vabi vse naprefl rojake da se iste vdeležijo. I tek ob osmi uri zvečer. Pri tej liki priporočili bi sc pl. Gajili, bi prišel sem s tjvojim Muftaifi ali pa nam ga posodil za pretil je cenjenega občinstva na vei eo, ker so vse "stric-kare" v I dulnu zamrznjene že mesec du avtomobilih voziti se, pa ni moderno. Koncem dopisa žc vsem čitateljem Prosvete vei praznike in srečno novo leto, rednika pa prosim naj nekol pazi, da dopis ne zdrsne v kjer bi si znal sc rebra polomiti "Luftaifar." Za zabavo in kratek č Razumna deklica "Oh, ne veš, kako je naj deklica razumna," je dejala pa možu, ko je prišel h 'ira "Kako mala srčkana opici:, kega zna posnemati." "Ali res?" je dejal mož ii. teč takoj skušati hčerkine uu nosti jo pokliče: "Prid! dragica in pokaži znaš. Posnemaj našo služkinjo." Mala deklica sc postavi v va pozo, kot jc videla služkinjo in če proti mami: "Hotec vzeti malo kuretine, madam, ali »' da malo govejega mesa!" Potcin pnnti očetu: "Ali položim zaslor pred vaš stol! gen j v peči jc zelo hud." Potem zopet proti mami: ' me ne J>odcte pogrešali gospa stite me za eno uro ven noro, Papa in mama sta se r.clo sn jala. Deklica je natančno p<" mala služkinjo, "Ali jc to končano!" je vp šal papa. "Oh, Sc ne papa." In obrnivša proti njemu je čela z razburjenim glasom: "Gospod, pustile me! Nc «•>, majic me! Pustite me ^'»Pl Prosim nc poljubljajte me ko bi vas gospa videla!!!" Drugi dan jc pspa P<*w klico v meato k teti, da »'» obiskovala šolo. .t C eem in prijateljem, da je po |>et. mesečnem tolehanju umrla ao- semkaj, ker jc imel Re nekaj de proga, oziroma mati ali" sestra A. narja.dobiti. Zvečer istega du< Prokleto slabs zmaga 4'Slišal aein, da ai bil »• ku. Pat." "I)a, alrajkal hciu w» * nje delavnega čaaa "Pa si dobil T" "Nisem. Zdsj delam celih kraji istega due je bil še zdrav, drugo jutro dne I indvajsgt ur ns dan, 10. decemlirs pa ao ga našli ležati] "Tako!? Kaj pa delal z razbito lobanjo, nezavestnega v "Gledam za delo." Tudi ona gs išče Milini vetu. fltsjte dirtire nspredne' ***** br*U v "Uri l»a umivslni "šendi", Kdo gs je tje liate in izobrssujte ae To vom bo m>,<%r in i" pri vedel, ni znano S^ali ac pa, da I »omagalo do koščka nt-bea v tem K^trr- P«*»jmca je ])rišls v to de- je bil žrtev zsvrstnegs napada, i SamršenUi °bm f , llvljen.in. ki jc gotov — R .1 *el° P™1 P«timi Doma je bi- Prepeljali amo ffa v bolnišnico v Moppcr pri hišuih dur.a « ^ _ X. '•»v Gornjih Dobravik št. 19. nad Pittsburgh, kjer je čez dve uri u- palic« v roki. Pride ne Moo ' bil doma nekje pogleda n. hlšno_ številke Ifbe _ Skofjo l/oko na Oorenjakem. Nje- njrl Pokojnik je FairaU, Pa. -- TttkajŠni kap)- no dekliško ime bilo je Ko- Bila nr, Cerknem n!i Tolm»nn na Pri vstsvi . D. 1». Z morskem Sorodnikov nims tu no- "Proeim hivs tukaj *[ I • ffo drugega nh^metrg. Pokojnik pribol/šsli pls«-e ca deaet odstot- Tem (Hitom ae nsjiakreueje *a- benih. psč pa sem čul. ds ima e- per! Rsd hi ae t njim neksj less raklju »„1 je namreč član štirih podpor- kov. S tem ao *„|>et vrgli nekoli hvaljtijemo društvu Slov. Brstje nega iirsts nekje v W Vs Ker joUnenil le ssae, am n.h dnatev. Bodi mu lshhs avo- ko peska v oči delavcem Zdaj ei št. 47 H. D. P. Z. iu društvu A- bil zsvarovsn tud' i.n ne i ai ,,, ..... - »varovan tt»d; pri neki angle- "Tmli jos bi * bo morda ps kdo mmlil: ti m- vellaki Vrh št. »2 8. N. P J. u!«k| gavs*»vaKl4r«Ihi. oponTrhr'pomenila" reče Mra U dočkarji so ps res čisdm ljudje, eprenmtvo pri pogrebu ia daniva- sorodnike, da se sglssijo in se po stiane palico < Evropska vojna in t sti iz lnezemstva. ojeva nje se v rži po malem tudi na več drugih krajih fronte iu eroplani so bili včeraj telo aktivni. — Maeedonska fronta : Na fronti ob Struuiiei je bilo včeraj presledčuo artilerijsko bomba rd i ran je. V Maeedoniji se nadalje sneži in dežuje. Berlin, 22. dec. — Za pa dna fronta: Severno od Ara*a ao an izrecno za posredovan je, sodijo vdr|f y ^ lujf tukajšnji diplomat iški krogi, da . . ' ... .. « resnici atromi po posredovanju. Drugače ne bi imel Wilson vzroka — pravijo diplomat je — iskati informacij glede na mirovne pogoje. lz tehga stališča je gotovo, da bodo odgovorili centralni in ententni zavezniki na noto. Vendar pa je vprašanje, da li bo hotela Nemčija predložiti svoje pogoje javno. Prejkone bo Nemčija zaupno sporočila svoje pogoje Wil sonu, da jih dostavi zaveznikom v zakope, nakar aiuo jih zagnali nazaj. (Mi Somme so bili lokalni spopadi, pri katerih ko se posebno odlikovali naši mušketirji ir. iztočne Prusije, ki so udrli v sovražna podzemeljske utrdbe, razdjali štiri brloge iu se vrnili s 30 ujetniki iu eno strojno puško. V zračnih bojih je sovražnik izgubil * šeut eroplanov. Na fronti pri Verdunu se je včeraj vršilo artilerijsko bojevanje. London, 22. dec. — Fronta v sporazumu, da jih ne bodo nikjer Me^t^j'. V noči med uedeljo objavili. • ••• jav • • t ' y ! hi pondeljkom sa naši eroplani uš- Državni tajmk Lansing je vce-|p^no bolubWxllra)i reške ladjice zapadno od Kut-El-Amare. V to ni j poklical drugega za. drugim diplomatiške zastopnike vojskujočih držav in jim povedal, da Združene države pričaiknjejo odgovor na noto, ki mora biti natančen do pičiee, kar se tiče mirovnih pogojev; tudi teritorijalni pogoji morajo biti navedeni. Dtplomatje se strinjajo, Ma ni posebnega ugovdra za izročitev pogojev Združenim državam, ugo- rek in sredo so se vršili boji pri ftumranu ob reki Tigris in zadnjih pur dui so turške »pozicije naokrog Sunujata in Kuta pod tenkim ognjem nase artilerije. Most čez reko Ha i aino razdjali. Potvograd, 22. dec. — Turška fronta: V okolišu Teiiue severno-zapadno od Kalkita je partija nn ših vojakov včeraj pregnala Tur " - . • tin »ujnivvv mm, vor pa bo proti abelodanitvi po- N ^ dek zakapov ju j»u razdjala gojev, ker se bojijo, du ne bi pre-1 ......... zgodaj povzročili škodljivega javnega mnenja v prizadetih državah. NOTA JE BILA PISANA PRED PETIMI TEDNI. 1 Washington, 22. dec. — Tajnik Lansing jc dane« izjavil, da je Wilson pisaK svojo mirovno noto žc pred petimi tedni, ko je bil tor-pediran parnik Marina, na katerem je Sent Amerikanecv izgubilo življenje. Wilson je bil takrat skoraj izgubil nado, du bo Nemčija držala svojo obljubo 7. ozirom na submariimko kampanjo in zato je sklenil zahtevati od vojskovaleev, kaj pravzaprav hočejo z vojno. Nota jc bila v resnici poslana par ur ]M)ziieje, ko jc predsednik izvedel, da je bil torpediran parnik Russian, s katerim sc jc zopet potopilo sedemnajst ameriških zamorcev. pribežališče. V armenskih gorah divjajo grozni sneženi viharji. Itim, 22, dec. — Na Tirolskemu sc vrši artilerijsko bombardiranje. Na priinomki fronti je bila avstrijska artilerija preccj aktivna v okolišu Plave, iztočno od Vel tojbice in proti Uorici in Tržiču. Naše baterije so odgovarjala \u dobro zadevale sovražna tabori šča v Komnu. Naši letalci so metali bojnbe na železniško postajo v Trnovem in v ozadju avstrijskih zakopov nu Kraou. service) javnHi del, kakor so kr-l stili nov vladni oddelek, ki tnie nalogo mobilizirati vse moške prebivalce od d\» t>0. leta, "kdor ne služi v armadi. £euaVe še ui*o vštete, toda vlada upa, da »e prijavijo prostovoljno. Načrt tegs deia je dalekooln»ežen. Chamber-lein l>o razdelil vse delavske sile v tri razrede: nujpotrelatejši, po trebeit in splošen razred. Razdelil ^ bo tudi vse industrije v soglasju delovnih razredov ill odprsvil vsa tista dela, ki uko nujno potrebna. V potrebnih iu splošnih iuuotvi-jsli bo delalo le toliko ljudi, ko-, likor ho zahtevala poraba dotiČ-nega proizvoda. No primer vlada je odredila, da ae ne bodo več re-i bile škatlje iz pločevine za tobak, mustard itd.; vsled tegu imhio tovarne za pločevino omejene iu ta« mošnji delavci bodo šli v jok lame. Za najpotrebnejše dalo ae smatra produciranje živeža in muuieije;| to delo bodo tako povečali in raztegnili, da bo večji del delavske sile delal suiuo v teh industrijah- j Dulje je odredila vlada za potreb ne industrije: gradnje ladij, de)o na železnicah, trgovina in delo v rudnikih. , . • :. 'J ' ■, * *VmI ' 1 ENTENTA ftE ZMIEAJ PRITIŠ KA NA ORfiKO. nu bežala ia Chieaga. Zdaj so »ta-j rejšega baiulita našli mrtvega uu griču Plainsville, kakšne štiri milje otl tukaj. Vrat je imel prerezan do ušes. Umoril ga je mlajši bandit, ki je potciu ukradel nekemu farmarju konja, du je po-hogiiil. Slovanska Naroftn UaUoevljene t. aprila 1»04 Jednoti litkorp. 17. luniJnltM>7 \ Illinois. V dri Ripley, Miaa. 2,2. deoembra. — Lekarnar (\ M. Phvfer je ustrelil svojo Ženo in avakinjo. Po i* vršeueiu zločinu se je ustrelil vpričo svojih otrok. Varok t ljubosumnost 1 London, 22. dee. — Zavezniki su izročili grški vladi novo uoto, ki vsebuje sledeče zahteve glusom poročila iz Aten: Absolutna kontrola pošte, brzo-java in *eleznic po zaveznikih; grška vlada uiora izpustiti vse Veni-zel wove pristaše, ki so zaprti; grškim rezervistom morajo biti prepovedani shodi. Poročilo iz Soluna sc glatn, da so se pričele kraljeve grške čete seliti iz Tesalije v Peloponezijo, kakor so zuhtevali zavezniki. 30.000 AMERIKANOEV V ZA-VEZNlfiKIH ARMADAH? OAR IN KAJZER 8TA BE POBO TALA OLEDE UJETNIKOV. POLOŽAJ NA BOJNIH FRONTAH. (Po uradnih poročilih) Berlin, 22. dec. — (Brezžično). Prekouiorska časnikarska agentu-ra javlja uradno' sledeče: Rusija vlada je pred nedavnim časusu v porabljala na tiaoče nemških tp-jetnikov pri gradnji Murmanske železnice. Mnogo ujetnikov jc umrlo vsled težkega dela in drugih težkoč, Ker niso vsi protesti Nemčije potoni neutrglnih držav nič pomagali, je ukazala nemška vlada premestiti tiaoč ruskih tt-J et ili častnikov v navadne ujetiij-ške t abor je, kjer so bili podvr- Berlin 22 dec — Uumunska! Ženi disciplini kakor proetaiki. Btl-fronta: V Valaltiji je hil sovražnik sija je nato premotila 15. novetia-i zli ran iz nekaterih zadnjestraž- bra vse nemške častnike v pripre-nih pozicij. Nu iztočnem bregu »>arake, kjer sojnli i/.pimtav-Zlate Bistrico blizo Meste-Canesci| Ijeni krutim razmeram S edaj je ko Rusi včeraj štirikrat napadli I* dosežen sporazum. Ruska vlada avstrijske pozicije, todš avstro- je izjavila, da po Novem letu ne ogrski bataljoni so jih odbili. »hkio več nemški ujetniki gradili Petrograd, 22. dee. — V gozd- Murinanske železnice, in naš ef-uih Karpatih so naše čete zased- *ar je tudi odredil, da ne 10«) rus-Ic del višin južnoiztočno od želez- krh častnikov vrne v častniške u-nice Kimpolung-Jakohcni. Na le-! jetuiške priwtore. vem bregu Donave iu severno «mi London, 22. dec. — Noel E. Buxton jc včeraj izjavil v svojem govoru v parlamentu: "Okrog 30.000 Amerikanoev, prostovoljcev, se bori z nami na zapadni fronti. Amerika je z naiui zaradi tegu, ker je Nemčija invadirala Belgijo in zaradi krutosti nemške-ga podmorskega bojevanja." a . ANGLIJA BO OPROSTILA IRSKE REBELE. * London, 22. dec. - Vlada jr sklenila oprostiti 5ti7 irskih upornikov, ki so bili internirali takoj po izbruhu ustaje nu Irskem zad-njo spomlad, llenry K. Duke, vrhovni tajnik za Irsko, je danes dejal v parlamentu: 44f'ns je prišel, ko se nam ui več hut i kakih ho-mutij uu Irskem ill zato sem priporočal vladi, da oprosti interni-rane rebele. V kratkem se vrnejo domov." Fairmont, W. Va., 22 dec. - Požar je tukaj uuičil Oookovo bolnišnico. Ognjegasci ko rešili petdeset bolnikov iz gorečega poslop-ja Bolnišnica je lustnina mest«. Škode je »200,000. Winchester, Ind., 22. deoembra. Tri kasnenoe, ki so pobegnili iz ohijske državne ječe in ki so oropali tovorno postajo Big Four železnice v Winchestru, so aretirnll v bližini mesta. lleorge Miinn, železniški uradnik, je vklel ka/.nenee, ko so ulo-inili v p* usta jo. Obvestil je šerifu Wilkersona, ki je z deputiji kmalu dohitel ubežne kaznenee in jih uretiral. South Bend, Ind., 22. deoembra Snežni vihar, ki je divjal prek severne Indiane, je močno oviral železniški iu cestnoželezniški pro met. Vlaki so imeli po šest ur zu mude, vozovi na cestini' Železnici so pa komaj rili naprej. ' Oalumet, Mioh., 22. decembra V rudniku Redjacket shaft je hil vbit Thomaa H, James, rudniški nadzornik za okraj Houghton. V navpičnem rovu se je odlomil kim cevi, ki je šel skozi streho koša in j jc vbil nadzornika. Halifax, Nova Sootia, 22. deo. Ameriška škuna "William Mason" ae je na potu v Yaimouth pogrezuila z v som moštvom. Little Rook, Ark., 22. decembra. Nezakrinkaua tolovaja sla oropala hauko v Ru vender ju. Odnesla stu ♦ 1,500. KLAVNI 8TAN: HflT—8» BO. LAWNDALE AVK, CHICAGO, ILLINOIS unuvm o Dnom ✓ Predeedetki Joku Vogrtl, box »0, Le telle, UL I. |'ud>tre VMieem in Hrvatom v okoliei Youngatowu, O. Kadar potujete akosi mesto ali po opravku, ae o-glaaite pri meni. Imam rasnovr-atne dobre pijače, avcie pivo brin jevec, ajivovec, vlsky, amotke itd. Jožef Olgole, E. 3U7 Federal St. Youngatown. O. i VxM. Maora« 44VI IM.«« atar« VII Mllwauk«« A v«. tony kotek 2»4B S. Lawndala Avo., blixa 30. ulice Nllnl lalal. Lavndal« 4IOO CHICAGO, ILL. Pisne prodejemo nu tovernUkl rent. Puprevljomo, vglesujemo tn «t»ro. pione soinenjsmo. M. SCHULZ CO. i ladelovnletaljl najbolj le vrele pion. Imomo tri avoje tovorne. Dr. LORENZ, Ipeelollst moških belesot. CESAR POMILOSTIL ČEHE. LISTNICA UREDNIŠTVA. Buza so se spopadle naše prednje čete s sovražnikom. Boji se tudi vrše med cestama Buzo-Rimnik in Lnau-Rakoviceri. Sovražni polk in-fanterije iii kavalerije je skušal AVSTRIJSKI ŽIDJE DOBE SVOJE PRAVICE. m Berlin, 22. dec. (Brezžično.) Berlin, 21. dee. - I/. Dunaja poroči*jo, tlu je novi eesar Kari pomilostii ua smrt obsojene češke jposlauee Kra marša*, Klofnča, Markova ni druge izvzemši profesorju j Musuryku. (Mnsaryk sc nahaja v Londonu iu zato je menda razumljivo, za- ROBERT W. LAYER ARCHITECT 118 N. Li Silil St, Chicago, ki io izdelal načrt zu gl. urnd H. N. P. J. ao priporoča Hlo-vencom zn Izdolovnnje sluvbinskih načrtov, 't el. Fresk lin Mil TEL. NA POMIJ AUHIIN Hbooa Vsem sobrstom, In prijateljem, hi so poslali božične iu novoletne med njimi, fH.gr« šs jo otokov. Senat je že »»doliril p«» R^šilei m» |m>Ai*ili večkrat pn» Naroe. Ruski napadi severnoiati»č no od Or>diiziškn »o »e rszbili z velikimi izgubami za eovražniVa. Severno «si Helensilo «»b reki St..kh.Hl , V •liniji "»'•'»J ' „„„.,,„ m, poHorilu i., i«, j. .Mltj v,g. I V HiMM lo K.»l«r h a«)*ui«jti*l4-v«a«hl «4»««> Mb. XvarlMlUI v rittabareka, kl t««« l«l-n* iink »«» » m is • 4r« v I J»ii J «aj«ill« •»•"*" t^Uu.l^j. brvi »ifravl • r I • • •• v I tloi «ea, ^ " •»•. ■» r ■7 i • a m • I Sr, .. f«, I ».»lUh cSkPutr Inu v nrtu .Miini« U«, MtliM V ertsiu « LVteC ««M U kri N« lakaji«, k». U Wul»,«n •• ftal*M. Vm kalaaal. kl r»tkeja|a pm ••4a««a «4k«ka •4r««So vm agratf...! kar Mira afaaUa, 4a *a«a »anakal« #«i»ka»»t. «« ♦akajo. IMav«« |itdt<« la |U «*a b kMB «a»«i pavrall So«a«la aa»l. kl ««4< U »•*«»)• a«4ra- biU •«4ra«tai • •• arak * k»«» •%>- mmmi1$. Oat«a«l a>«e«>ja, M e»»«r»ai*a SaU-II*« v krtka le M*« la »X«»ik ta*l crt .»a>la«|a «ad«. -Urtom • ».C'm'I* Jssrszira? k*«M SaU«a I ___krvi hretk«ei'«e*a »a al i-Hr«^« l«*aa«a ri»4»t« N« pn>M*a«a» la Z4r«*Ma »mmm »««W NORTH SIDE STATE BANK itoca srnts/os. wyo ima kapitala in rezerve $100,000.00 Je Izredno pripravljen in oiiremljeti zs SLOVfcNCI, HlWAfl, SLOVAKI in drugimi fLOVAM Ml r«*|ll.a« »Mla. *.|».l.li«-. « »i««. <—xilx> ea «aialltll mmI. rieCulrmo i odelolne »breet! aa kaalsr Vt»«». M»«a*. IUa«ar*ali*aa U Na^aSa« laMl|w«ll« r jaf limJh Lil tfl V V " 1lHl Pošll|atcl|em denarja! V«l«d mmU elebe eoitae eeeee vrrnimfrmm re|elwox psldiolt .d«i da«er » »lar« dam art«« p« l»ra»lll«a«» br««J«v«. Nstenioo smo poiavedell, de pridejo Uko polttjolve ae d«neun«J, wlkodei jib odpo*IJ«Jo n« dolo/enl nsaiuv. fotidll o 1»pleniti ee rdol ta e«are doOM.rlne ae more dobili, tod« t.anka g g Priv Oeaterr. Cr««lll AaeUH ns Imnsjs porode, do s^i«ve In d ,bi «d pol'e >« v«oko liplo/lto UkoiVeo 1'er*«*« rorelpt, t. ) fU-IH« • pr^oUsi rodme In l««ir.or'>/nlm podpUom projemolko oil p.»l»«r3« Vf« ie pot.dile entenjane b«nke *blre io kreni ler jik be poelole eem. k« bo p»M»,« avexo s«'pei vrejene. Opor*rjeiri". d« j« mogoče p« breell«Mm kren>avo p««l«i» lo r.^fl« •vole kol eo «po« brxejevne polllj.lv« ol mofo^a apreJ«motl /A C twr KBONAM fil fiTP V LISTU "GLAS" NAHODA i«M r'oiill, ker >* «»»>« ra.luj xelo ol ke b kmi on«.• i. milu. k»r iliuf.j* 1VBDPA PBANK SAKSKB, SI twrlt«*dl fir««l, Ka« V a«k. N t ■ OPT llfllllllllllllinillllllltllHIIIIIIIIIHMIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIMI STAROCORSK!: Junaki Svobode: POVESTI Of ČRTICE IZ EALEAffA"* i Za križ častni ii svobodo zlilo. ittf IIIIKf l(f IBIIIIIIlItllfllflllllllfflfllf IIIIIIIIClillillliKlllillitf III "Tfu . . . ali ti n« sopeš," se je razjezil Vje-russ. "Vrag bi ue napel, aku ti brni zažigajo koče. Su, če bi uiogel a sopenjem napraviti veter, aopel bi laku, da bi odpihnil vae Turke n pod-jumirne zemlje!" . . . /uprt sta potovala, ali počasneje. Po noči ata zanetila ogenj za kako skalo, da bi spekla meso, naatreljeno na potu. Tako vrta ae tudi ubranila volkov. Vjeruša je pred begom mislil na vae in se tudi preskrbel h strelivom. Ko je spala Ku-MMika, je atraŽil on; zadremal je le proti jutru, U u se jr deklica že naapala, da je lahko stražila. Ko je ti^ko str a Žil spečo deklico, se je spominjal rasnih dogodkov. Koliko tužnih dni je še odmerjenih ubogemu narodu! Za*ije-li kedaj dan svobode, vataue li kedaj domovina T Odkar čuti muč v udih, preliva kri tlačHeljev; v raznih Mt-kah jc bil večkrat ranjen, prelival je kri. lu vendar jr temu že dolga vrata let, pa /.boljšalo ae ni nn''. Vstaja je hrumela za vstajo, prinesla je sa mo solze in pustošila krajino. Bode li katera dala domovini to, ksr ji je ugrabil krvolok, bo prinesla svobodo T . . . In /.ainialil ae je ae globje. Kuaruks pa je mislila na ubitega deda, mis-lihi na svujega Žarka. Kje ^je neki sedaj, uli miali na njo T Tako ga ljubi! ('aa je bil že tu, da ju /veže avečenik v ljubezni. Ali kakor vzame črni oblak kmetu njegov up, tako je kruta roka posegla med nju uprav v trenotku, ko ata ae misli-la za večno združiti. Razgnala ju je v lesove k volkom iu jastrebom, da tukaj končata, razgnana, ue ved oče drug o drugem. lu deklica je tožno povesila glavico in solzi* su ji uruaile oči. I)a ji prej preteče ras, jc molila. In molitev ji jc vlila v srce uteho, jo bodrila in vzbudila v nji undo, da *hajde Žarka. Kakor je bežala noč pred jutrom, tako je izginjala tema in žaloat iz njenega srca. Ob zori ata potovala naprej. Tretji dan po begu, ko ne je že večerilo, ju privede zložna pešpot v neko'globel, puduhuu podolgovati dolini. Iz daljave kakih dve sto korakov jima zažari rudi svit strežnih ognjev v oči. • • • Vjeruša dene roko jia oči in gloda. Nato reče veselo! "Naši ao . . . begunci." "Hvala Bogu, rešena ava." A naenkrat jc tam pri ogujih nastalo vrvenje, slišali ao ae preplašeni kriki. Vjeruša ae je stresel iu objel Kosenko, kakor bi jo hotel čuvati. "Mili Bug, to so Turki. Koljejo begunce." Niso šc ju zsaledili, ker jim je branila noč: Vjeruša ni dolgo premišljeval. Pljunil je iu potegnil Kosenko -seboj v strugo hudournika, ter sc r.li»nil pod brv, ki je peljala rez. Vsi zobje au mu šklepetali, daai Vjeruša ui imel navade, da bi sc bal. Ta nenadni pogled ua Tiifke ga jc aplašil, ker je mialil, da ao to Huluhaiiove čete, ki au našle njeguv sled Da jc lluluhan iu njegova četa žc davno pri Mohamedu, tega ni mogel vedeti. "Kj, zlodej," je mrmral. "Spečejo me, kakor ovna, in daai je moje mesu že ataro, kaka hijena iu volkovi bi ae vseeno uhlizovali pri tej |>e-eeuki. Uutuvo me nabudeju na kul, kakur prašička na reženj Tfu . . . vrag je vzetni." Med trm je hrup ponehal iu |x*rtnlo je tiho. Vjeruša je napel ušesa. Nato je pumulil upre-/no glavo izpod brvi in gledal proti ognjem, ki so bili pogašeni. In vzdih olajšanja uiu jc privrel i/ pno "I kill i so brez naju Hvala Bogu!" Vendar ar iu zlezel izpod brvi, nego si neko. liko udobneje sedel in pogledal Kosenko. Sr le sedaj je zapazil, da je bleda, kakur vu-•»ek Miluvajr ju je božal " Sirot iea, hudu si se vat rešila . . . A nc boj se, \ ie je v redu Odšli so in tu naju vee ne bodo tikali Deklica je v/.dihuila " Sr dobili bi me Žive." i starce jo je pogledal "Ne dobili bi tc. re* jr, zakaj prej bi murali /..i k lati Vjerušo. A kar tako bi jim tudi uc šlo i/|hm| rok. A ce mislim s tem reči, da bi ai atorila kaj /abga. je 1«» nespametna uiiicl iu grešna. K.11 pa nsj stori Žarko brez tebe?" 1'ri tem imenu so se \lllc Kiatenki aul/.e po Idedib licih ' i Ui M<»g \r, rr na bom še kedaj Videla!" "So, nu, ue vzdihuj Sf du dubra sc ga na-'j l< daš. ueh\ alržuiks " Sr, ded, un ili nehvsleliiik " "Tfu ali »rm rekel* In če aem rekel, sem i« kri t. n i tako, dasi mi ni m«' kar po volji, da ga «.«• ui -» »okoli Prsv lahko bi raje! vso to zalego m |a/ lu si iMblalinil "Kako naj uu*. da sv m tukaj " N jenišrt je |Mi|(lrdal Ke jr vzdignil "Koariika, jili si utrujena*" "Se" V "Ali bi lahko 41« naprej*" " Lahko " "Potem pa idiva, raka) tn <*.uii <»« mi /di Vaeeiio nekoliko prrhlun Zleela sta iz struge in nadalje*al« p>t d.iljc ▼ gorovje. Nats še hodils dolgo, kar prime Vjeruša deklico za roke Skozi vejevje je prodiral lunin svit, da sts videla š^ dok s j jssno po gozdu. "Ali si slišslsf" "Zdelo se mi je, ds so koraki." "Čuj, zopet." Posluhnila sta in res so se slišali koraki. "Ali so naju zasledili T" "Beživa." "Ds, beživa." ln hitela sta v drugo smer, oprezno, kakor se je dalo. Ali v tem zagrmi glas. "Stojta." Vjeruša pa je stresel z glavo, kakor divja zver in vlekel Kosenko za sabo in sopeh kakor kovaški meh. Po glavi pa so mu švigale misli: i "Ustavim se, prsv res, ustavim sc, Kosenka pa naj beži naprej." lu otipal je samokres in jatagan. Nato pa djal: "Dobijo naju. Bolje pa je, da se zato polru-dijo, kakor pa da naju vzamejo brez truda. Ti beži naprej sama, jaz pa jih sprejmem. Da bom vljuden, na to se zanesi." hi Vjeruša je v resnici obatsl iu potegnil jatagan in aamokrea. Preganjalci so sc mu približali tako, da bi jim lahko videl obraze. Bilo jih je pet. Že je dvignil Vjeruša samokres, kar ga je naenkrat spustil, ftiroko je izbulil oči, zakril z rokami iu se zgrudil na kolena. V tem ga je pograbila močna roka za vrat Vjeruša pa ar jr že zavedel, se stresel z vso ailo iu vzkliknil: "Ne zadavi me!" Pri tem glaau se je aklonil vodja te čete k Vjeruši in mu pogledal v obraz. Nato pa je zakričal, da ae je razlegalo po celem gozdu: "Vjeruša . . . Vjeruša . . . Vjeruša ..." Vjeruša pa je sopel od veselja in utrujenosti. "Silno si me uplašil." "Nisem vedel, ker imaš to obleko. Vjeruša pa ae je mahoma vzravnal in djal, kakor bi ae nečesa apoinuil. "Kosenka je odbežala naprej." t Vodja čete, jedva, da je slišsl ime Kosenke, jc planil naprej in za trenutek nato ae'je-vrnil nose«" v naročju deklico. Sirota je onemogla, ko jo jc apustil Vjeruša in se zgrudila na tla ravno o trenutku, ko je vodja zakričal: "Vjeruša . . . Vjeruša * . ." ' ln ta glas se ji je zdel tako znan, da jo je prešinilo in ji vzelo vse moči. In lu glas je bil Žarkov. • VIII. Odkar je bila Kosenka ugrabljena in ni bilo po Vjeruši nikjer sledu, jc bil Žarko vea otožen, (lovoril je malo, izogibal »e je tovarišev in čeato so ga zasledili, ko je sedel na skali in strmel v daljavo. Slaviša ae je trudil na vao moč, da ae aoi-dc z Vjerušo. Po oni bitki pri Selcih je krenila četa vatašev nazaj v "orlova krila," nadeja je se, da nsjde »udi Kosenko in Vjerušo. Ps ni ju bilo tsm. Kaj uaj počne t Kam ata pobegnila? Žarko je vzdiha! venomer: "Oh, Jezus, (Jospod .Jezus!" Slaviša je prepustil Žarku najjačje vataše, ki naj bi poiskali ubežnika in tudi aam je iskal. A povsod, katnur ao prišli, so našli le nemo drevje, pogorišča, t rohneča trupla. Vasi Saleš in Do-lovijc je našel ducela razdejani. Beguni so mu povedali, da je bil tam sam Osvinbeg s svojo četo. lu kam naj bi bil šel Osvinbeg T Qotovo iz mesta iu je požgal te v a* i, zakaj Holuban ni utegnil priti do aem. In tedaj se je vnovič zmanjšal up, da bi bila ušla Koaeuka iu Vjeruša Turkom. "Dobile ho ju Oavinbegove čete," je dejal Žarko in peni mu je napolnila silna boleet. Slaviša, kujegu četa ae jc že bils dokaj oja-eila, je aprevidcl, da treba potrkati ua vrata mesta Tetove in obesiti trinoga. Dogovoril ae je z drugimi vstaškiiui vojvodi in ti *o bili takoj pripravljeni. Završalo je nekaj tajinatveiiega pu Stari Srbiji iu bližali ao se veliki dogodki. Vataše je posebno vzpodbujalo napredovanje rojakov ob črnogorski meji. Daai ao tam pomagali Turkom uiohainedanski Aruavti zoper avoje brate kriatjanr vendar so murali bežati pred zmagujoči) četo. (iualiujc je IhIu napadeno, ker *o mislili, ds dobe tam inuteaarifa. Bil jc tam a jc pravočasno pobegnil v Peč* ). Ta mošnji vstaši. ki ao imeli avoje skrivališče v takozvauih "prukletih planinah," v delu severnih albanskih gur, ao sklenili, da morajo iiii vsak način dobiti muteaNsrifa |HM*kcga. Vkljub temu, ds »ta akadraki in skopeljski vali proglasila ubsrdnu stanje, ni |»onchals vata-ja, ampak vsplsmtels še vae hujše SssiliiDet. ropanje iu pustošenje, katerega ao opravljale turške čete še pred proglasitvijo obsednega stanja, se je sedaj podvojilo. Saj za ftje ni veljal ta razglas, ampak za vstešr, zs ljudi brez pravici. Slaviša se jc pomaknil že v vas Bumviee in »sikni drugih \»tnških čet, ki lu sr imele aniti tu. Vrhovni poveljnik bi lul Slaviša. Hotel je razde jati Tetovo, ter rešiti m oa vet iti Kosenku, ka 'era s*, jr po njegovih mislih nahajala že v bego vem haremu > Žarku pa še vedno ni o|metil ogledov iu po-izvedbovanja /arja jr vstajala ua urbu. ku sc jpvračal od poizvedovanje. Slaviša km jr pričakoval kakor po navadi, da»i jc vedel, da sr vrača prašen. Močno M je aaeudll, ko ua /aglra veselega ill ame- joi « ga sr žei ko je /dirjal k njemu in ga objel Bi aire, tia«cl aem njo, njo, po kateri mi je Uiiilt ala ilnsa ' " t Dalje prihodnjič.) ITI £ °B#,°večeri. Spisal Ivan Prijatelj. Dober večer, prijateljica moja! £ako krasen večer nam je dal Gospod! Rolnce je šlo za milost božjo, a v zraku je še vse polno dobrodejne svetlobe. Zdi se, da se noče zmračiti; 'Kako krasen večer v prirodi! Drevje je pognalo prve liste, drobne, nežne, mehke ... Najlepše ima bukev: voljni ao in gladki kakor atlas in na zlato ae izpreminjajo. Kako čudovito so ob tej uri bukve v nsših dolenjskih gozdih! Prelest Danes sem posebno vesel, da sem ostavil veliko tuje mesto. Tako dolgo, se mi zdi, sem že bival v njem. Bil je ie čaa, da sem se mu odtegnil. Postajalo mi je tesno m strašno med ogromnima poslopji. Začel sem ae bil bati dolgih ulic in cest, ki se v nemoči vijejo zdaj sem, zdaj tja, kakor da bi hotele polagoma iztrgati mestu ter pobežati ven iz težkih zidin, se na široko vleči šrez svo hodno polje, osimikniti se borovega gozda tam na horizontu in si stalno uravnati svoj tek poleg reke, ki teče v daljne dežele, kjer se svobodneje in prosteje živi. A sto malenkostnih vezi me jc še vezalo na inesto. Ukleujen aem bil, iu ob zimskih večerih — v tistem času, ko začne noč strašiti po velikomestnih ulicah in nedolžni otroci beže k materam pod domače krove — me je bila pri čela obiskovati bleda melanholija, katere se bojim. Prijateljica moja, kako težko je biti samemu! Ali potrebno je in koristno. Naša narava je taka da smo tako radi z drugimi, da gledamo samo na druge, govorimo saino z drugimi in imamo skrb aamo za druge. Ali potrebno je in koristno, da smo tudi radi sami s seboj, da gledamo pred vsein vase, govorimo s seboj in amo v veliki skrbi zase. — Postavim ženski spol. Velika sladkost in ra dost je za mladeniča biti v dekliš ki družbi. Tako ae ti smejo, da t je neizrekljivo pri srcu. Vesel si iu miališ, da hi inogel vedno živeti med temi rdečeličinini, živahnhn bitji. Ali ravno tu> se juotimo Vsak človek živi namreč samo oc Življenskc moči, ki jo ima v sebi A ta življenska moč je talent, k ga je vaa kdo prejel pri vstopu v življenje, da ga ne zakoplje, ampak stokratno naloži. Zdaj boš tudi razumela, zakaj sem rekel da ae mora gledati vase, govorit s seboj in biti zase v največji skr bi, ker če to delamo, množimo avoj V talent" in stojimo na trdem ker stojimo v sebi.—Toliko še ni so ljudje živeli na ulici, kakor ži vimo danes. Naši domovi pa so prazni in zato pusti. Res, predni ki naši so živeli veliko na ulici, a iskali ao tam utehe aamo za svo je oči, in hodili so gledat piaane glumače iu vratolomne vrvople zalete; Naa pa holi duša, doma nam je neznosno: nam hrepene naše dušne oči po utehi. In mi hodi mo ponjo tja, kjer se nahaja samo /.a telo—ua ulico. Čudno, da ne spoznamo, da aino ravno zato bolj kratkovidni nego nasi predniki, ki so ac črez v\*e mere4 veselili priho du komedijantov na trg. Oni so unmreč vaako jutro spravili vae svoje reči doma v red in potem so šli t domn. Pomirili ao svojo dušo da jih ni bolela, ko so šli, da na pravijo veselje telesu. Iu ker so imeli manj spravljati v red nego ini, so altižili potem lože dalje svo jemu telesu. A mi, ki ne živimo zastonj nekaj desetletij — ato letij za nji uri. smo sprejeli od J njih v dediščino večje proatore > i hiše zato je več praznote v njej Naravno bi bilo, da bi zato bolj napolnjevali dušo, n manj telo, k manj zahteva od potomcev uegu ud očetov in dedov. Popolnoma zanemariti teles« ne smemo. Za primer, kako ae razvijaj naše duševno in naše telesnu življenje, nam lahko služi učilns doba posa< mesnega človeka Dokler je deček še inlad, ga nihče ue sili h kakšnemu iimatvenemu delu. Od jutra dn večera lahko ostaja na trati pri mladinakih igrah. A pridejo leta, in deček mora v šolo; sjh>. čet k s prevladujejo tudi v šoli telesne vaje, potem pričnejo odsto* pati vedno vee čaaa duševnim, do-kler^jih ne porinejo čisto v ozadje, vozljavalo njena vprašanja, da nas boli duša, ki smo bolj potomci očetov meaa nego duha. • Ako se zamisli človek, draga tuoja prijateljica, v razmerje sedanjih ljudi ined ieboj, se jim mora čuditi. Že poprej sem rekel, da smo nazadovali v dušnem živ. ijenju za svojimi predniki. Kadar ao naši stari začutili kak nered v svoji notranjosti, popravili so ga hitro sami. Kadar so začutili potrebo telesa, šli ao k drugemu telesu. Obračali ao se torej v telesnih zadevah na bližnjega. Kadar jim je bilo na primer v duši težko, so se zaprli v svojo sobico in ao molili. Tako jim je odleglo. Če pa so jih ailile mišice, ao šli na ples in nabavo. Zdaj pa sinu zmedli zmešnjavo duše in teleaa. Iu uajbolj ponižujoče za naa je to, na kakšen način suio to storili: Vprašanja duše so naenkrat strašno navalila ua nas, ki amo potomci mislečih prednikov. Bog ve, morebiti smo si ubijali nekaj časa glavo ž njimi. A dolgo ne. Kajti kmalu nam je prišlo na misel, da bi nam dobro delo, ako bi ae malo razvedrili in odpočili a tem, da bi ae za hip posvetili telesu. Zahteve, ki jih stavi telo na uas, pa ao lahke, ker je priroda že sama položila v naa njih rešitev. Lahlcota in slast, ki goma spoznava, da nima ve« kis • tati, da je na zase odločeno Z sto poatavil zid, a zanj ds ni £ prostora v življenju, ker ' * prodal, zapravil. Konec njeJL V neizogiben. To vse zato, ker je £ kon narave o razmerju moške*, do ženske pregrobo razlagal Več žensk v bližini budi vodi* misel ns grobo telesno uživanj, -A ena aama ženska kaze kakor jeziček na tehtnici ua ravnotežje ki naj vlada med uašo skrbjo dušo in telo. Ena sama ženska po stane lahko pod našim vplivom naša vodnica, ki nas votJi p,,— neprestano više iu više na gy'r.i harmonične sreče, v ono ljubezen v kateri ae naše druženje tako čisto in fbožanako uživa kakor du-hovno. Na tej višini je namreč vse dttli in vsak užitek je njegov užitek In ta sreča je v namenu našega pri rudnega razvitka. Kdaj b0,|(l ljudje prekoračili stanje brutalne pohote in uživali razmerje svoje do žeftske tako kakor lepo lirično pesem, ki je daljni odblesk tega razmerja? Kidaj bodo stopili z globoko v blato povešenega vzvoda v njega ravnovesje, ki je rav. no ves je sreče, o katerem ves čas govorim. Sedaj se nam aamo včasi mimo-grede zasanja o tej pravljični sreči. Kadar nas obišče slovesen tre- notek, takrat se spustimo v svoje ju ima v sebi zadoščevanje teles- notranje proatdre in takrat jo z,, nim potrebam, pa sta nas otneh- p,.t vidimo samo, otožno v veli. kužili iu nam vzeli ves pogum, kih, praznih prostorih naše not ra-poprijeti se resno vprašanj duše.injostl ,zopet slišimo enkrat nje-Zanemarili smo jih, ali ona uiso (ne mehke besede, ki so pravz«. zaspala, ampak zrinili smo jih sa- prav naše Obtožbe. Za hip posta-mo tako daleč v stran, da jih ni- neum žalostni iu pravimo zopet srno vedno slišali, tmla odslej i da nas boli duša . . . Ako oh teh nam tudi telesno življenje ni na-j prilikah pridržimo korak in *e pravljalo več onega mirnega, poiuinliino le par trenutkov pri užitka kakor poprej. Ni bilo več i tebi, vidimo, kako gubica za gu-blaženih praznikov telesa kakor hicu splahneva na čelu dbraz ma-nekdaj; vedbo jih je motil atrah, mice, ki je sprejela zopet svojega da »e naenkrat razlegne iz dalja- izgubljenega sina v svoje naročje ve obupen vzdih odrinjene, /.a- In tuplo postaja zopet v naši hiši: pušČene duše. Tako smo izvršili puščoba \u praznota izginjata ka zločin natl seboj. Nato smo postali odtrgane bilke. Telesno občevanje z bližnjim, ne napravljajoče nam nobene slasti več, naa je vendar navezalo na druge. V sebi nismo mogli ostati več, strah uas je biln praznot našega duma. Začeli smo letati o- kor mrak i>n megla v jutru. In zopet uživamo tihe nedeljske večere s sol lice m na strehi, lileskoic na oknih in gorkoto na pragu. Ko bi hoteli ljudje ostajati do. uia! Ko bi hoteli gledati vase, pa bi vedno vedeli, koliko življenskc moči je še njih. Ne :bali hi se krog znancev in prijateljev zuvo- smrti, ker bi vedeli zanjo. Delali •jo dušnih nemirov, zagovorili bi s svojo življensko silo, v le- suio, ds uas boli dušu. Utehe pa nam seveda ni mogel dati nihče, kar ni. nihče goapodar Črez našo pem delu bi ju porabljali, slavno bi jo izratfljali, na njeno manjkanje bi gledali kakor na prvhlize- dušo kakor mi sami. Tako smo | vanje konca svojega dela* postali siromaki. Vsega naui jej Izginil 'bi atrah preti smrtjo. Haj manjkalo: nekaljenega užitka pri. se bojimo smrti samo zato, ker nr telesu in miru v duši. lu nič ni vemo, kdaj pride, ker nimamo čudno, da smo začeli blazno gra- njenega prihoda zapisanega v se-biti podse vse, s čimer bi navidez; bi. S tem, da smo drugim prepu-mogli potolažiti pekoče potrebe, stili, naj urejajo uašo notranjost, Tako smo razvijali svoje dušne in I smo vrgli tudi skrivnost svoje«" telesne lastnosti, da smo danes življenja iu avoje smrti med dru-zašli ž njimi v strašno blato, v ka- ge. A oni ne umejo te skrivnost', terein tiČimo vsi do vrata — v ki plava zdaj med svetom, in ni-blazni egoizem. Iz sebe pa smo hče je ne razume. Mi pa smo ne-naredili — norce. prestani) v nevarnosti, da se na- Ali niso norci ljudje, ki letajo j mah in nepričakovano izteče našo okrog sosedov, naj bi jim za bož- življenje, in niti minute nimamo jo voljo pomirili danes dušo, ju- miru. Kakor val smo, ki ne ve, tri telo, potem pa segajo tako, da- kdaj splahne v morju. Svojo uho-ties kakor jutri kakor krokar po do amo vrgli s svojo dušo v svet. vsaki drobtini, ki sc blešči izpred I ki je kakor morje, kateremu ne bližnjega njih pohlepnim ocein. A ker ne poznajo sebe in svojih potreb, grabijo podse marsikaj, kar bi koristilo bližnjemu, zanje veš globočine in vsebine. I'o morju plava. .in mi ne vemo, kje j<> vrže morje na suho. Zanjo plovnim jmi nemarnem oceanu, »•'• pa je brez haska. Tako delajo prestano plovezno, iščoč vala, ki škodo onemu bližnjemu, od kate j nosi našo uaodo, in nc vemo, kje rega bi radi, da bi jim oskrboval I bomo spustili sidro z življenja njih dušo in telo. Potem ni čudno, da stradajo oni in ii ji ti bližnji. Vse vpije danes o dušni iu telesni lakoti. In to samo zato, ker žive ljudje v tem blaznem egoizmu in v tej kruti pomoti: ne da bi v stiskah duše iskali pomoči samo pri aehi iu ae v stiskah telesa vzajemno podpirali, ac godi sedaj ravno nasprotno: po odgovoru na vprašanja svoje duše hodimo k drugim, telesne dobrote pa gra-Ivimo r. vsemi štirimi podse. Draga prijateljica! Že prej sem bil mimogrede omenil ženski spol. Naj sedaj izpreguvorim še par šeag ladje, nastopajoč s svojo »hišo, izlueeno iz morja na »"h" svoj zadnji, neznani, zagrobni pot. Ku tako govorim, me gleda«, i» tvoje dobre oči, kakor da bi me hotele vprašati, zakaj ravno jsz tako govorim. Ti aama ves. da hi me večkrat vprašala, zsksj sc v*e le j hitim poslavljati o«l 1<,',H^ kfl dar tc poaeti veaela druščina tvojih tovarišč. Ko aem ti odgovsr-jsl, ds ini tvojs tiha družbs nsj bolj prija, se ti seveda nisem laskal — tebi aami jc nnjbolej *■■« nn, da ti ne govorim nikoli xh'1 besed o njem, ali pravzaprav o kih. aladkih beard, — s drup razmerju tnoftcga do ženske. ŽI vzrok povzame* lahko iz ' ženskami se sedanji človek naj- kar sem ti že in ti bom šc P6vr rajši obdaja, ker ima ml njih j dal. največ lepega užitka, ki ž njim. (Konec prihodnjič). začasno odriva potrebe duše. Ob-| ______ daja ae ž njimi tesno od vseh atrani, ker miali, da ga bodo fmdpira-le, kadar mu bo postalo težko, iiij ho mugel, naslonjen nanje, vsren iti akosi ure bridkosti. A pri tem »e vers. Miali, ds ai jr napravil iz žrnaktti tele« trden zid, izza kate Eadar nanosa pogovor na fcso pise, omenite "Proavato" in pn dobite naročnika, kdor ša ai LU stane le $3 ns Isto in $1 50 u po' Ista. Kadar spramanits naslov. »p» sita vselej stari in novi naslov Val sosed mords ša ns va, « j« Pe«' (turWkit I pek. Popolnoma nikoli ne nehsjo. To rege bn izgnal v*r nadležne pro-naj vsm bo printers. — Mi ne ži- ailee dušr, v resnici ps «i je na- vimo zsstonj neksj desetletij prsvil zid, ki mu vsak hip preti a „ _______________. stoletij Zs našimi sadovoljnejšimi pogubo Sredi tegs zidu mu zsč. dnevnik "ProavsU,, »slo P^ 1 predniki Pred osmi je že toliko nc namreč kmalu potujsti tesno, Ijen pri »vojib Wtatoljih. 0p*<> rodov prisluaksvslo duši iu rsc-> zsduhlo, neznansko. Medli. Pola- rlts gal