9-2006
70
vendar zelo zahtevno hojo po 
strmih travnatih pobočjih (Vrta-
ča, Begunjščica, Kladivo, Košut-
nikov turn). Gore v tem zadnjem 
poglavju, čeprav razen Storžica, 
ki sodi h Grintovcem, vse kara-
vanške, v ničemer na zaostajajo 
za zahtevnimi skalnimi vrhovi 
Julijskih in Kamniško-Savinjskih 
Alp, zato naj bo tudi naš odnos 
do njih temu primeren.
Morda bi za konec veljal namig, 
da bi veljalo še kakšnemu slo-
venskemu podgorskemu meste-
cu napisati podobno planinsko-
izletniško priporočilo za obisk 
in za kasnejša vračanja. Zdi se 
mi, da v siceršnji obilici enciklo-
pedične in izbirne vodniške lite-
rature pri nas primanjkuje prav 
takšnih »miniaturk«, kakršna je 
pričujoča knjižica o Tržiču.
Mitja Košir 
Kulturne poti
Kulturne poti. Od Aljaža do 
Župančiča. Raztresen, Marjan. 
Ljubljana, Mladinska knjiga, 
2006.
Prva vezna planinska pot ne le 
v Sloveniji, pač pa v Evropi na 
splošno, je od leta 1953 Sloven-
ska planinska pot, ki vodi od 
Maribora prek Pohorja in vseh 
najvišjih in najlepših gora na 
Triglav, nato pa se spušča vse do 
Ankarana ter se konča na obali 
Jadranskega morja. Pozneje so 
nadelali še več deset podobnih 
planinskih poti, tudi nekaterih 
daljših. V zadnjem času je bilo 
organiziranih več krajših po-
hodniških poti po različnih pre-
delih Slovenije, ne le v gorskem 
svetu. V drobni knjižici iz zbir-
ke Slovenija na dlani je Marjan 
Raztresen predstavil petindvaj-
set takih poti, opisal posebnosti 
in znamenitosti ob njih in bese-
dilo opremil z lepimi (lastnimi) 
fotografijami. 
Opisane poti imajo še poseben 
čar in kulturno vrednost, saj 
so posvečene spominu na po-
membne Slovence, pesnike (A. 
Aškerca, S. Kosovela, F. Prešer-
na, O. Župančiča), pisatelje (I. 
Cankarja, J. Jurčiča, C. Kosmača, 
F. Levstika, M. Kranjca, J. Trdino, 
F. Levstika, J. Stritarja, J. Javor-
ška, Lovra Kuharja – Prežihove-
ga Voranca), slikarje (I. Grohar-
ja), pa tudi spominu na nekatere 
druge slavne Slovence, kot so 
organizator slovenskega planin-
stva in smučanja R. Badjura, sve-
tovno znani jezikoslovec F. Mi-
klošič, prvi učitelj čebelarstva na 
Dunaju A. Janša, M. Čop, najbolj 
razgledani Slovenec svojega ob-
dobja, in preučevalec slovenske 
dežele J. W. Valvasor. Med njimi 
so tudi nekateri za slovensko 
kulturo zaslužni duhovniki, na 
primer F. I. Baraga, F. S. Finžgar, 
J. Jalen, F. K. Meško, A. M. Slom-
šek, V. Stanič, A. Trstenjak, P. Tru-
bar in M. Vetrovec, in edini tujec, 
pesnik R. M. Rilke. 
Knjižici Kulturne poti je prilo-
žen tudi zemljevid. Pri ponati-
su bi vanjo lahko uvrstili vsaj še 
Kettejevo pot, ki vodi od Trno-
vega pri Ilirski Bistrici do Pre-
ma. Po zamisli Vojka Čeligoja so 
jo odprli letos ob 130-letnici roj-
stva pesnika Dragotina Ketteja. 
Ciril Velkovrh
Alarm na 
Matterhornu
Bruno Jelk – življenje za 
reševanje v gorah
Marca 2006 je v (samo)založbi 
»Matterhorn Verlag« izšla knjiga: 
Alarm am Matterhorn s podna-
slovom Bruno Jelk: ein Leben 
für die Bergrettung avtorja Ro-
gerja Gauderona. Vsebinsko je 
knjiga nadvse bogata in pisana 
v reportažnem slogu. Osnova so 
dokumentarni podatki, spomin-
ske beležke in zapisniki iz arhi-
va postaje Rettung Zermatt, vti-
si tovarišev, zahvale preživelih 
in svojcev preminulih. Zajet je 
čas od Whymperjevega vzpona, 
omenjeni so pionirji reševanja z 
letali, v glavnem pa sodobno re-
ševanje s helikopterji. Pripovedi 
so popestrene s fotografijami, 
zgodbami o reševanjih v gorah 
in drugod, sklenejo pa se z gora-
mi, ljudmi in vzponi v Himalaji, 
Andih ter z življenjem v lednih 
prostranstvih Antarktike. 
V poglavju Moje življenje spo-
znavamo življenjsko pot Bru-
na Jelka, otroka revne pastirske 
družine, ki se je s trdim delom 
na planini Riggisalp nad Črnim 
jezerom kalil v uspešnega smu-
čarja, alpinista, carinika, od-
ločnega gorskega reševalca, iz-
najdljivega snovalca naprav in 
postopkov reševanja. V poglavju 
Zermatt in Matterhorn izvemo, 
da je najimenitnejša točka Mat-
terhorn. Na njem se je od l. 1864 
do 2005 smrtno ponesrečilo 522 
alpinistov, od tega samo v obdo-
bju 1981-2005 kar 210. Reševal-
no postajo v Zermatu je ustano-
vil SAC leta 1903 (po l. 1981 jo je 
vodil Bruno Jelk). Sledi poglavje 
Reševanje v gorah. Veliko je pad-
cev v ozke ledeniške razpoke, 
iz katerih je rešitev zelo težav-
na. Problem bistveno zmanjšata 
Brunov trinožnik in izboljšani 
postopek za osvoboditev zagoz-
dene žrtve iz objema ledu z dle-
ti in pnevmatskim kladivom. Za 
reševanje ponesrečencev pod 
previsi izdela teleskopsko pa-
lico, iznajde priročnejša nosila 
ter postopke in pripomočke za 
reševanje z žičnic. Za organizi-
rano iskanje avtomobilov v pla-
zu uporabi Försterjevo sondo, 
posameznike išče z iskalnikom 
Reko, ki reagira na večino stvari, 
ki jih imajo pri sebi. Alfa in ome-
ga reševanja pa je za Bruna heli-
kopter z vitlom in/ali dolgo vrv-
jo (long-line), ki leti tudi ponoči 
in se ne boji vsake megle. Za vse 
to so potrebni univerzalni reše-
valci, pa tudi meceni, ki jih zna 
navdušiti in pridobiti k sodelo-
vanju. Zgledov z lahkih in tež-
kih reševanj je na pretek, med 
drugim tudi dramatična akcija 
reševalcev iz Zermata, ki so po-
magali prizadetim med neurjem 
v Wallisu. Alarm na Matterhornu 
je odlična knjiga, pravi učbenik, 
ki vedno znova vabi bralca, da 
jo vzame v roke. Bilo bi imenit-
no, če bi nekoč postala dostop-
na vsakemu našemu gorskemu 
reševalcu. 
Pavle Šegula