dšk iEf ^<5 p , ■ Ä: •*ai Vicario Apostölico, sind tambien com11 explorador de la region del Nilo Blanco» sus expusiciones cientificas mereciero" el reconocimiento unanime de los geo' graf os y etnologos de su epoca; los ne-groš a quienes supo conquistar con sU humildad y amor, le dieron el nenrbrc de ABUNA SOLIM AN: fundoles las eS' cuelas, civiliz.aba sus vidas primitivas» enseiiaba la agricultura, eseribia Hbros sobre la historia y las costumbres esta s tribus que las hizo conocer al mundo civilizado. L s enfermedades, el movimiento 0 subversive de las hordas de Mahdi luego» aniquilaren por completo la fecunda ob1'8 de Knoblehar: su mision era arrasad8 por los negros fanäticos allä por el ISl11' Al parecer. ni un rasgo quedö de la gral' accion del abnegado Knoblehar y de sU^ colaboradores. Mas, la semilla que e sembraba, cayö en un suelo fecundo: tragedia, despues de algunos decenioS» canvirtidse en una bsndicidn grandc par.a el pueblo sudanes. Cuando en l^v los misioneros catolicos nuevamente P1 saron aquel suelo africano, encontraronse con las tribus de color bicn dispuestas a rrcibir y stguir las verdades evangelicaS-ahora, todo el trdgicu. sacrificio rend'8 frutos visibles, porque la Iglesia Ciisto fundöse en aquellas regiones sol>fe los fundamentos que cincuenta anos a" tes, cimentaba Knoblehar. Hoy dia, 1 gran misionero esloveno desde su lU® rada en el cielo- seguramente tiene dicha de contemplar bicn lieto el simP1 creciente i)rogreso del catolicismo <>ini politični in verski svobodi 19. stoletnico prihoda apostola sv. To-sv p V in “i- stoletnico smrti enega največjih misijanarjev vseh časov in' ran^i®ita Ksaverija, je vcepila v njihovo narodno katoliško čutenje novo vnemo n°vo navdušenje za dostojno proslavo izrednih jubilejev. Pr °^e P°siai svojega poslanca kar dvakrat. V decembru v Goo, kjer so Predvsem svetega Frančiška Ksaverija. Portugalski politični krogi so pra, ' Proslavo precej v svoje pristranske namene. Prava, v polni meri indijska Vs h aVa v Prvi polovici januarja. „Ogromno število katoličanov je prišlo od av°t S^ran* v Ernakulam (srednja Indija) in se zbralo okrog papeževega legata s ralskega kardinala Gilroya, da dostojno proslavi 19. stoletnico prihoda sv. To-Vga*a v Indijo in štiristoletnico smrti sv. Frančiška Ksaverija. Nad 35 škofov iz j ®.. Provinc in polmilijonska množica je predstavljala vse življenjske skupine •iškega katoličanstva.“ (Iz nagovora kardinala Graciasa v palači „Propagande“). je • k® i® ninožica najbolj vesela in v svoji radosti ni vedela kaj početi, nova, še bolj presenetljiva novica, da bo v prihodnjem konsistoriju sv. •m lmenoval za kardinala bombayskega nadškofa Graciasa. Prvikrat v zgodovini a Indija svojega zastopnika v cerkvenem senatu. I. POTEK RIMSKIH OBREDOV jjv,. Imenovanje novega kardinala je prišlo tako nepričakovano, da vodilni kato-ffo * .ogi sploh niso utegnili pripraviti primernega načrta za narodno slavje. Ško-zbor1 je poslal dva spremljevalca: svojega tajnikji bangalorskega škofa ^0*naza Potacamury in mladega škofa Kavukatta Matijo. Nadškof Gracias je sta-al v jezuitski generalni hiši, s katero ga vežejo življenjski spomini. Se 12- januarja je sv. oče javno naznanil imenovanje novih kardinalov, ki so Pik k3*' P° mania‘h skupinah v raznih rimskih palačah. Nadškofa Costantini, taj* Oj, “«"gregacije za širjenje vere, in Gracias sta si izbrala palačo „Propagande“, mr, aniu na prihod papeževega odposlanca, ob nadležnem prerivanju radovedne Po °ZIC.e’. Pogledu na stare zidove, se je bodoči kjardinal verjetno spomnil, kaj Vge Pn> in kaj: je pomenila „Propaganda“ za njegovo domovino! V njej so pretresali (lobiVa*ne na®rte> 0,i tukaj so prihajale vse odredbe za indijsko misijonsko delo v trdo Zadn^ih tr'st0 lei- Apostolski jezuit p. Nobili je zmagal svojo dolgotrajno in „ v® kitko za nov način pokristjanjevanje šele, ko mu je „Propaganda“ odobrila 0(jv. ' »Propaganda“ je bila ves čas, prav do zadnjih dni, simbol narodne ne-«in S!los*;i v verskem smislu izpod portugalskega patronata. Dvoboj se bliža končni „0 g' »Propagande“. Pred pol stoletjem je prav z istega kraja izšel odlok za usta-■"•ko CV hierarhije in od leta do leta počasno vpeljavanje indijskih duhov- kUjeV v krog katoliškega škofijskega zbora. Na tem zgodovinskem kraju priča-ka-j. dosI°janstveno indijska Cerkev zadnji pečat svoje dolge romarske poti — •nalsl^o čast. »Dvorana Kongregacij“, kjer se zbirajo dvakrat na mesec kardinali k pre- tr, Mia* i.8anju najvažnejših reči z.a misijone, in „dvorana prestola“, sta nabito polni. V dijsjl®1 .dveh kardinalov so le najožji prijatelji glavni uradniki “Propagande", in-a skofa in jezuitski general. Končno prispe papeževo poslanstvo z oznanilom. Sobrat sv. Frančiška Ks«' verija, jezuitski general, prečita imenovalno pismo bombayskemu nadškofu. Kardi* nala se zahvalita za veliko odlikovanje in zaupanje svetega očeta. Kardinal Gracia* omeni izredni pomen današnjega dne za katoliško Cerkev v Indiji. „Današnji dan je nedvomno zgodovinskega pomena za Cerkev v Indiji; za deželo, ki sta jo posvetila s svojim delom apostol sv. Tomaž in veliki misijonar sv. Frančišek Ksaver; a® deželo, ki jo je očistila kri mučencev; za deželo, ki sta jo oplodili apostolska vnema redovnikov, redovnic vseh narodov in gorečnost domačih duhovnikov, deželo, ki a® jo obogatile krščanska vzgoja, ljubezen in skupnost“ (iz nagovora). Danes se raduje cela Indija; katoličani in pogani, preprosto ljudsto in oblasti. „Bog daj, in za ^ tudi prosim, da bi služil ugled, ki ga je prineslo povišanje indijskim katoličanom' v kar na j večjo korist Cerkvi in domovini. Naj bo današnje splošno navduše.nie vzmetna sila in porok, da bo .naš narod ostal zvest visokim verskim idealom, da b® vedno cenil in sledil pametne nasvete največjega dobrotnika človeštva, Pija XIl' V dvorani odmevajo vzkliki: „Bog blagoslovi papeža, Bog blagoslovi Indijo.“ P°' poldne je bilo rezervirano kardinalom in diplomatskim krogom. Pred indijskii® kardinalom so se vrstili predstavniki.in kardinali; vsi so prišli. Samo eden J16' Portugalski poslanik je moral pohiteti ravno na predvečer v svojo prestolnico, d* dobi od svoje vlade potrebna navodila. V sredo popoldne je sv. oče podelil kardinalom berete. Največja slovesnost, ki privabi vedno veliko število radovednih Rimlj» >l0' in tujcev, je izročitev kardinalskega klobuka v cerkvi sv. Petra. Letos je bila eere' monija manj slovesna kot po navadi. Papežev prestol je v apsidi in kardinali nim#J odvezane dolge vlečke. Letošnja slovesnost je bila bolj resna. Zakaj? Manjka*® dva princa, velikana, ki nista zapustila vojnega polja. Dva junaka nista hote* zapustiti svojih vojakov in pohiteti po čast škrlatnega klobuka. Nihče ne izp*^ govori, a vsi čutijo, da sta v pravem pomenu „purporata“, ker sta prinesla kal-®1 nalskemu zboru nov škrlatni sijaj! Popoldne ob štirih so pripravili rimski indijski študentje v propagandin4“11! bogoslovju akademijo. Indijski univerzitetni profesor Ciril Papali je prvi, ki se pokl°^. v imenu Indije novemu kardinalu in opozori na njegov pomen. Indijski poslanik P . sv. stolici je poudaril važnost novega kardinala za nadnarodnost Cerkve. Nadšk0^ Tomaž Potacamury v kratkih besedah očrta njegovo osebnost, plemenitost, njeg trud za Cerkev v Indiji in njegov prispevek k narodnemu življenju. V zahvaln® govoru se kardinal Gracias zahvali sv. očetu za nepričakovani dar, k> ga je P° -klonil Indiji. . ' Danes je zgodovinski dan za Indijo; njen kardinal je postal njen vodni*4 Medtem ko se rimski sončni zaton počasi vdaja nočnemu objemu, oddaja vatik®1^, ska radijska postaja prvo poslanico kardinala Graciasa indijskemu narodu. neposrednih dneh po oznanitvi velikega dogodka sem spoznal že v Indiji, kaj r’_ slijo drugi o nas; vendar sem šele tuhtaj v Rimu mogel spoznati v polni meri, k8^ visoko čislajo narodi Indijo. Kardinali in diplomatski zastopniki pri sv. stolici me pri obiskovanjih neprestano zagotavljali o svoji naklonjenosti naši deželi. * novno sem si bil svest velikih nad, ki jih stavijo v nas bodisi za širjenje Kristo^ vega kraljestva na zemlji, bodisi za ureditev človeških zapletljajev, ki naj prinese svet srečnejši in trajnejši socialni red.“ Po kratkih počitnicah v Švici, (kdo jih ne bi privoščil po tolikih ceremonijub'^ se je vrnil kardinal ponovno v Rim, prevzel svojo Cerkev in se vrnil nemud° k svojemu ljudstvu. ^adškofa Costantini in Gracias v pričakovanju papežtvega poslanstva z oznanilom o kardinalskem imenovanju — v palači „Propagande“ v Rimu II. KARDINALOVA OSEBNOST gi Nadškof Gracias je že nekaj let ena najbolj uglednih oseb med indijskimi jjo '• Njegovo življenje je zelo pisano. Družina je iz Goe in se je preselila .ay’ kjer je dovršil svoje pripravljalne študije. Bogoslovje je napravil v v zna- I» , - ’ *mv.* je uuviBil »vujc pi i|Ji v ijtum.: oluuijc. j ^ *n^'jsko-ceyIonskem mestu Kandy. Pri študiju je bil s sedanjim bangalorskim da b a^!a*Ja^skJn» škofom najboljši študent. Indijski duhovniki so že dolgo šušljali, se a troRce Pri®®! njihov prvi kardinal. Tokrat se niso zmotili. Naš kardinal 0 “kuje po resnosti in dostojanstvenosti. Pat ^ad®kof v Bombaju mons. Robert je bil v železnih kleščah portugalskega q ^"ata (državnega pokroviteljstva, ki je državni oblasti prepuščalo gotove tr raN* Ittstne pravice: op. ur.). Po zadnjih odločbah sta si sledila na škofijskem I^j**1* mejVjaje se portugalski in angleški škof. Mons. Robert je uvidel, da bo mogel p0 ^ašlež prav malo opraviti med indijskimi verniki, in je prosil za domačega p0 Di!n®ga škofa. Odnos med nadpastirjem in pomožnim škofom bi se naj ravnal Varila sv. Janeza Krstnika: mlajši mora ras(ti, pastir naj stopi v ozadje. ®rian Gracias je bil po njegovem mnenju duhovnik, ki bi bil mogel prevzeti tezko nalogo. V®st o novem imenovanju je prinesla veliko veselje in navdušenje, V Goi so pripravili za škofovsko posvečenje večjo slovesnost, kot za lastnega patriarha. Duhovščina je bila navdušena. Nadškof Robert je pustil mlademu, izobraženemu in razumnemu škofu P0' polnoma proste roke. Sam se z dovoljenjem „Propagande“ skoraj ni vtikal v po' slovanje nadškofije, ampak se je zanimal in propagiral po svetovnih pristaniščih katoliški apostolat za mornarje (Apostolatus maris). Njegovega početja mnogi niso doumeli. Voditi ljudi k zveličanju, braniti njihove narodne interese in paziti, da se pr' tem ne onesposobi s kjakšno nepravilno besedo pri dveh tujih gospodarjih, to j® bila težka naloga, ki jo je moral vršiti škof Gracias. Nalogo je izvrstno vodil. Razni nasprotujoči si činilci so kaj kmalu uvideli, da je osebnost mladega pomožnega škofa .nad pristranskimi interesi, da ima višje namene. Polagoma si je pridobil naklonjenost javnosti in je postal ena najbolj cenjenih oseb pri tujih oblasteh in pri domači vladi, v cerkvenih krogih in v vrstah katoliškega laiškega apostolat8. Po medsebojnem sporazumu med Propagando in Portugalsko je postal Bom' bay neodvisna nadškofija in mans. Gracias njen prvi nadškof. Indijska vlada mu je ponudila mesto svetovalca pri ONU; proti pričako* vanju mnogih je odklonil, češ: „Moje polje .ni v politiki.“ Njegov svetoletni obisk v Rimu je vzbudil pozornost posebno pri laikih. Prihodnje leto se zatečejo k njemu, naj sprejme predavanji na mednarodnem laiškem kongresu. Na odgovor: „Nimam denarja, drugače bi že prišel,“ dobi kratko pisemc®/ „Pridite, prevzvišeni, bomo mi plačali!“ Taki gostoljubnosti se ni mogel upirati-Na kongresu je žel polni uspeh; neki Amerikanec je od navdušenja vzkliknil: ,fie ne bi bilo na kongresu nič drugega kot govor bombayskega nadškofa, se je izpl®' čalo priti iz Amerike v Rim!“ III. POMEN NOVEGA KARDINALA Vsi kardinali nimajo istega pomena. V Italiji kardinal prav malo pomeni) lyer jih imajo precej. Misija je edini slovenski kardinal, zato je za nas velik® važnosti. Papež Leon XIII. se je izrazil v začetku svojega papeževanja: „Po moj®8* prvem kardinalu boste sodili vse moje papeževanje.“ In res, nobeden ni pričakoval) da bo prav ta preprosti konvertit, duhovnik Newman, ki je bil v nekaterih rimski*1 krogih označen za protirimskega nergača in je bil v intelektualnih nesoglasjih * londonskim .nadškofom kardinalom Wiesemanom, postal kardinal. Indijski kardinal je velike važnosti za Indijo, za misijone in za univerzalno® fVrk vp POMEN ZA INDIJO Za indijske katoličane je imenovanje indijskega kardinala „zgodovinski dan“. Po dvajsetih stoletjih svojega pisanega žitja je dobila največje priznanje sv. očeta. Škrlatna obleka indijskega sina predstavlja neštevilne mučence, ki so ^ teku stoletij prelili svojo kri za procvit evangelija. Pol številnih preizkušnjah s bliža njihova Cerkev „k vrhuncu svoje dozorelosti“. Pet milijonska Cerkev 1 postala polnoletna. Gledanje sv. stolice na notranje težave: Med indijskimi katoličani je tol”* različnih usmerjenj, da se je z vso dobro voljo včasih zelo težko znajti. Razs* Slika desno je posneta po fotografiji, ki jo je „Katoliškim misijonom“ s sV^, jim podpisom na njej poklonil kardinal Gracias. Kaže trenutek, ko podravnat® Propagandinega zavoda v liimu, pisec tega članka č. g. Maksimilijan Jezen*1^ pozdravlja novrga kardinala ob prihodu v zavod, kjer so mu bogoslovci 30 nar® nosti priredili pozdravno Islavje. jevalno teženje vzhodnega obreda, trdovratna borba Goe za oblast nad ostalimi cerkvenimi pokrajinami, tekm.a raznih redov za prednost, narodnostno gibanje, Škof Gracias je bil izven vsega tega in je na nek način uresničil v sebi vsa nasprotujoča teženja: Redne študije je končal v Indiji, zato je pravi eksponent indijske duhovščine; se je spopolnil v Rimu, zato v dobrih odnosih s središčem; po rodu iz Goe, zato njen sin; .nad političnimi tokovi, saj je odbil ponudbo indijskega svetovalca pri ONU; svetni duhovnik, a dolguje skoraj vso svojo vzgojo jezuitom. dobrih odnošajih tudi s civilno oblastjo. Čast Indije: „Ne samo pet milijonov katoličanov, cela Indija se veseli in se hvaležno zahvaljuje sv. očetu za božično in novoletno darilo, ki ga je poklonil naš' Cerkvi in naši domovini s prvo kardinalsko častjo. Nobena dežela, ki ima svojeg8 zastopnika v kardinalskem zboru, ne more doumeti zadovoljstva in veselja, ki S* občutijo danes, v prvi vrsti vsi Indijci, a z njimi ves ostali Vzhod.“ POMEN ZA MISIJONE Imenovanje je veliko priznanje misijonarjem. Misijoni so v marsičem P°' dobni vojski. Noben ne dvomi, da misijonarji delajo. Vendar ostane njihov trud skrit. Svetovni časopisi pišejo le redkokdaj o njih. Še škofovstvo prinaša le odg°' vornost, a prav malo časti: kelih, bre*z sladke primesi. Kakšno počaščenje, kakšu® priznanje, da je eden izmed njih poklican v senat svete Cerkve. Ob pogledu U“1 sliko kardinala Graciasa je stopila marsikateremu, izčrpanemu misijonarju solza oči Ln si je od veselja dejal: ,.Naprej!“ In simbol verske neodvisnosti! Portugalska, Španija in Francija so skušal® v zadnjem stoletju, vsaka na svoj način, izrabiti misijone v politične .namene. Naj' hujša borba je bila s Portugalsko; njen patronat v Indiji in na daljnem vzhodu j® dolgo časa motil prosto misijonsko delovanje. Borba se je poostrila pod Gregof1' jem XVI., ki je hotel osamosvojiti misijone; Pij IX. in Leon XIII. sta popustil®’ samo da bi rešila, kar se je rešiti dalo. Pij XI. in XII. sta v veliki meri uspela 3 Propagandnimi željami. Zanimivo! Sv. oče je izbral za kardinala nadškofa, ki se šele pred nekaj leti osvobodil portugalskega patronata in zadihal v svobodne*® zraku. Dogodek je simbol. Portugalska je stvar prav dobro razumela in je Pr°" testirala, češ prvi kardinal bi mor.al biti patriarh Goe. Zato je njen poslanik Pr sv. stolici na predvečer konsistorija odpotoval v prestolnico, Pa enakopravnost misijonskih dežel! V katoliških nemisijonskih deželah vla®_ mnenje, da so misijoni nekaj manjvrednega. Predsodek je seveda popolnoma z*®0 ten. Misijonarji morajo imeti zaradi svojega dela še večjo duhovno in intelektuaj®0 izobrazbo kot duhovniki v tako ime.novanih katoliških deželah. Domača duhovšci®® mora biti na isti stopnji kot tujci; le tako je mogoče dokazati z dejstvi, da 1 katoliška Cerkev njihova Cerkev in ne nekaj tujega, vrinjeneega. Zavest, da !’n enakopravni, da imajo vsepovsod odprta vrata, je zagotovilo za uspešno pou® vanje in širjenje pravega katoličanstva. — Kakšno zadovoljstvo je moralo Prf vzeti misijonarje, ko so videli, da je indijski kardinal žel poleg kardinala Sirija 1 dveh preganjanih kardinalov največje odobravanje. POMEN ZA KATOLIŠKO CERKEV Kardinalski zbor vedno bolj predstavlja vesoljnost Cerkve. Nobeden' dol** katoličan ni nikdar dvomil o univerzalnosti naše Cerkve. Učeni teologi doka*®' to na dolgo in široko. Vsakdanja izkušnja kaže, da v praktičnem življenju vPr.. Sanje ni vedno tako lahko. Nekatoličani imajo precej težav. Nepobiten in op jemljiv dokaz te resnice je mednarodnost kardinalskega zbora, zlasti kadar se 2 A cjo k volitvam papeža zastopniki čim največ narodov; sinovi od juga in severa, 0 vzhoda in zahoda. v Vstaja nova kultura! Božja previdnost je izročila zaklad sv. vere do sedaj Slavnem grško-rimski kulturi in pozneje evropskemu svetu. Pri tem se je ne-o e kdo zmotil in istovetil evropsko kulturo s katoliško Cerkvijo. V zadnjem sto-. Ju.,So vazen ene izjeme vsi kardinali pripadali evropski kulturi. Afrika in Av-alUa sta imeli sicer svojega zastopnika v cerkvenem senatu, a sta pripadali evropski kulturi. , Kardinal Tien je edini primer — edini zastopnik drugih velikih neevropskih tur. Kardinal Gracias prjinaša S seboj tisočletno kulturo, ki prav v nobe-tu smislu ne zaostaja za grško, ampak jo v nekaterih točkah nedvomno nadkri-Je' Njen obstoj je veliko starejši; v filozofskih poglabljanjih presega grške .Jurijane in se izmed vseh do sedaj poznanih filozofij najbolj približuje katoli-emu modroslovju. Moderni kritiki menijo, da je grška filozofija črpala v glavnih l0ckah jz indijskih virov. Mednarodnemu komunizmu .nasproti — mednarodna Cerkev. Borbe in cilji cdnarodnega komunizma so silni: Združenje vseh delavcev brez ozira na narod-®t. A to je uresničeno v Cerkvi že toliko stoletij! Svet je postal zelo majhen in °bčutimo danes veliko bolj kot kdaj koli to resnico. V idealni cerkvi sv. Pavla bo ne Juda ne Grka. S tem ni rečeno, da ne bo danes ne Indijca, ne Kitajca, 6 Avstralca, ne Afrikanca, ne Slovenca, ne Nemca. Vsi narodi morajo ustvariti v° družbo, ki bo pozabila na svojo pretirano poedinost in se združila v Kristu-j vo vojsko. V tej enakopravni vojski bodo vsi narodi: Indijci in Kitajci, Japonci ^ Amerikanci, Italijani in Slovenci, Ugandijci in Angleži, Francozi in Nemci. Ko-uistični klic: „Delavci vseh dežel, združite se!“ bo našel popolno uresničenje v ” atoličani vseh dežel, združite se!“ P. MAKSIMILIJAN JEZERNIK, RIM OČETOVA BESEDA Misijonska okrožnica pija xii. „evangelii praecones“ Prevaja in razlaga Karel Wolbang C. M. — Nadaljevanje. Razlaga spodnjega besedila sledi v prihodnji številki. 7. PROBLEMATIKA SOCIALNEGA VPRAŠANJA Preidimo sedaj na drugo vprašanje, ki ni manj važno in težko. Dotakniti se li i*rec *elimo socialnega vprašanja in njegove ureditve po načelih pravičnosti in - )l'zn'' Medtem ko danes povsod propagirana komunistična ideologija z lahkoto n *arav Preprostega in skromnega duha ljudstva, se nam zdi, kot da odmevajo v a,u ušesih one besede Jezusa Kristusa: „Ljudstvo se mi smili.“38 Brezpogojno je rebno prenesti skrbno, marljivo in dejavno v prakso zdrava načela, ki jih v tej n cv* uči Cerkev (op. prev. krščanska sociologija). Brez nadaljnega je treba vse arode zavarovati, oziroma ozdraviti, če so okuženi, pred onimi pogubnimi nauki, j, ^avijo ljudem uživanje zemeljskih dobrin kot edini cilj tostranskega giv-tak>Ja’ *n izrožai<> državni oblasti in volji pridobivanje in rabo zasebne lastnine, Sk U za^'raj° dostojanstvo človeške osebnosti, da ga skoraj popolnoma uničijo, ,0^, treba je javno in privatno učiti, da smo vsi kot izgnanci, ki se borimo z.a seg° j,esnirtne domovine; in da smo določeni za večnost in večno blaženost, J° Uioramo nekoč, vodeni po resnici in gnani po krepostnem življenju doseči. Samo Kristus je maščevalec človeške pravičnosti in najslajši tolažnik neizogibnemu člo' veškemu trpljenju sedanjega življenja; samo on nam kaže pristanišče miru, pr»' vičnosti in večnega življenja, v katerega moramo dospeti po tem zemeljskem bivanju vsi, ki smo odrešeni z božjo krvjo. Vendar je dolžnost vseh, kolikor je mogoče, blažiti in tešiti tudi stiske» trpljenje in žalost tega življenja, kj zadevajo naše brate. Gotovo zamore ljubezen nekoliko ublažiti številne krivice družbenega reda! vendar to ni dovolj. Potrebno je najprej, da se zagotovi pravičnost, ki naj vlada in zares vodi k praktičnim učinkom. V ta namen nam prija navesti besede, ki smo jih izrekli vpričo kardinalskega zbora v radiijsfyem govoru za božič 1951: „Cerkev je obsodila razne oblike socialnih zmot in jih danes ponovno zavrača, kot zahteva njena dolžnost in trajna pravica obvarovati ljudi teh zmotnih struj in zahrbtnih vplivov, ki spravljajo v težko nevarnost njih večno zveličanje. Cerkev ne more ignorirati in prezreti, da delavci v prizadevanju» za izboljšanje svojega položaja zadevajo ob sistem, ki ne le da ni v skladu Z naravo, ampak tudi nasprotuje božji ureditvi in cilju, ki ga je Bog zemeljskim dobrinam določil, čeprav je torej treba pota in nauke, o katerih smo zgoraj S°' vorili, kot zelo pogubne obsoditi, 'vendar, kateri kristjan, kateri duhovnik more zatisniti svoja ušesa, onemu kriku, kjl prihaja iz globine duše in ki v svetu, ustvarjenem od pravičnega Boga, terja pravičnost in bratsko povezanost vseh ljudi? T® bi bil krivičen molk in neopravičljiv pred Bogom; to nasprotuje sodbi apostolovi, k> medtem ko zabičuje, da je treba zmoto odločno zavreči, vendar uči, da je potrebn0 z največjo blagohotnostjo iti onim, ki se motijo, nasproti, tehtati njihove dokaze, upanje in nagibe... Dostojanstvo človeške osebe predpostavlja zato na splošno kol naravno podlago, da imajo namreč vsi pravico posluževati se za življenje potrebnih zemeljskih dobrin; tej pravici odgovarja osnovna obveznost podeliti, kolikor ie možno, vsakemu posamezniku nekaj privatne lastnine. Pozitivne juridične norme» ki urejajo pravico zasebne lasti, 's* lahko spremene in dopuste več ali manj omejeno rabo lastnine; toda, če imajo iskreno voljo pomiriti človeško družbo, je gotovo. P0' trebno preprečiti, da bi bili delavci, ki so ali ki' bodo nekoč družinski očetje, obsojeni na tako gospodarska sužnost, ki je nespravljiva s pravicami človeške osebnosti- Ni pa mnogo važno, ali izhaja ta sužnost iz premoči zasebnega kapitala, »h bolj zavisi od državne vsemogočnosti; da, celo, kadar vrhovna oblast obvlada i" upravlja vse zasebno in javno življenje državljanov in skuša prodreti celo v področje mišljenja, prepričanja in v vest samo, izvirajo iz tega pomanjkanja svobode» kot priča izkustvo, še večja škoda in usodnejše posledice.“39 N,a vas je torej, častitljivi bratje, ki v misijonskih pokrajinah razvijate svoj® raznoliko misijonsko sodelovanje, da se skrbno prizadevate spraviti ta načela >n smernice v praktično življenje. Upoštevajte razne posebne krajevne in stvarne okoliščine, posvetujte se na škofovskih konferencah, sinodah in drugih skupščini^, prizadevajte si po svojih močeh spravljati v življenje vse one organizacije in ustanove socialnega in ekonomskega značaja, ki jih zahteva naš čas in značaj ljudstev» ki so vam zaupana. To brezdvomno zahteva vaša dušnopastirska služba, da vam ^ vodstvo zaupana čreda zaradi novih zmot, ki se predstavljajo pod videzom Pra' vičnosti in resnice, in zaradi zlobnega ščuvanja, ne zaide s pravega pota. Oznanjevalci vere, ki z vami skrbno sodelujejo, morajo tudi v tem vprašanju vsem svetiti 9 svojim zgledom; tako se o njih gotovo ne bo moglo reči: „Otroci tega sveta so nasproti svojemu rodu razumnejši kakor otroci luči.“49 Primerno pa je, da f misijonarji, v kolikor bo mogoče, vzgoje l^atoliškiih laikov, ki slove po poštenju i0 preudarnosti, za podvzemanje in nadaljevanje tovrstnih podvzetij. 38 Uk 8, 2. — 39 A. A. S. 1943, etr. 16—17. — 40 Lk 16, 8. KAJ SO NAM „KATOLIŠKI MISIJONI' Ob tridesetletnem jubileju „Katoliških misijonov“, želite, da bi Vam, dragi •sPod urednik, napisal kot nekdanji časnikar kaj o mojem gledanju na list in )effa poslanstvo danes in v preteklosti ter bodočnosti... Ko skušam ustreči tej Vaši želji, pa uvodoma odkrito priznam, da so zu-v Jl Misijoni tisto področje, na katerem se ne čutim kompetentnega. Pač poznam 1 misijonarjev osebno, ker smo bili sošolci v dijaških ali bogoslovskih 'h in sem zaradi tega prebiral poročila o njihovem misijonskem delu. Toda ^desetletni jubilej takšne revije, kakor so naši „Katoliški misijoni“, zasluži že svojem namenu in po načinu, kako temu namenu služi, pozornost vsakega Kl*lturnega Slovenca. , V mojih dijaških letih — da začnem nekoliko s spomini — smo razven pga priložnostnega opisa .naših velikih misijonarjev Itarage, Pirca, Knoble-iz misijonsbega branja redno dobivali v roke le „Zamorčka“ in „Odmev Afrike“, čeprav v teh glasilih ni bilo nič izvirno slovenskega, smo jih dečaki ^ 1 brali. Za mene vsaj je tovrstno čtivo spadalo v isto kategorijo kakor „Stric “^r.a koča“ ali „Robinson Crusoe“. S pojmom „misijonov“ se je v moji do-SOiji takoj združila misel na nekaj nenavadnega, skrivnostnega, eksotičnega... h k? ,la dnKne nepoznane dežele iz bujnim rastlinjem in divjimi živalmi, z divjaki, st Prihaja beli misijonar z dolgo brado kot višje bitje, vzbujajoče sveti , ” ’n sP°štovanje, katerega pa vseeno včasih zamorci pri kakem verskem rcdu v kotlu skuhajo in pojedo. .. j^. Vsekakor zelo zgrešen pojem o misijonih in zgrešena ideja o misijonarju, sfm si ga predstavljal bolj kot avanturista kakor pa apostola, ki sledeč no-Jemu ognju odide v nepoznani svet oznanjat božji evangelij. Kak ^as°ma sem si popravil mojo napačno idejo o misijonih in misijonarjih. „ .,° tu(Ji ne, ko sem videl, da so zvečina najboljši iz našega fantovskega kroga, .? J nesebični, širokosrčni in duhovno zgrajeni odhajali, da se pripravijo za let JOnsk° delo. Priznam Vam, gospod urednik, da mi je nekaj iz mojih mladih mik01^810' Primem za misijonsko glasilo, slovensko ali tujejezično, vedno me v . naiJ-l nekaj novega, nepoznanega, nekaj mističnega, česar ne najdeš v na-,j nfm življenju in vsakdanjem dušnem pastirstvu. Sodim, da se tudi mnogim str S,-m ta^° got^ — *n ne na ®Kodo misijonskega tiska. Od same realnosti in > R k- dejstev smo že utrujeni. Drugače bi si ne mogli razložiti, da je mal Insan<< doživel po angleškem izvirniku že 167 izdaj in „Stric Tomova koča“ n ,° manj. Mnoga resnično umetniška dela samo zaradi tega nikdar ne postanejo da • 8 k8*"’ Ker jim manjka primesi misticizma in romantike. Taki smo ljudje, ** sive .......................... .... - . vsakdanjosti radi zbežimo v kraljestvo čudes in sanj. ^ekd 90sp°d urednik, nisem napisal tega v lasten zagovor, marveč kot izkušnjo Sedi a^ega časnikarja mlajšemu tovarišu, da ne bo morda žagal veje, na kateri Žrjc' ’si prav dobro vemo, da je misijonsko delo do bridkosti trdo in prepolno kor . <;er se mu posvečajo le apostolski možje, ki ne iščejo, da jim bodo po-dar * ^“Kovi, ampak da bodo njih imena zapisana v nebesih (Lk 19, 20). Ven-dušn^3 delo, ki ga narekuje ljubezen do Cerkve, zelo drugačno kakor redno ljll^j?Past'rsko delo. Zaradi drugačnih običajev, razmer in kulture, drugačnih ev in dežel je vedno združeno z neštetimi nevsakdanjimi pripetljaji» do- življaji, izkušnjami in težavami, katerih popis je vedno zaželjeno čtivo, ker gte za pristna doživetja. „Katoliški misijoni“ so bogati na izvirnih dopisih slovenskih misijonarjev, ki so tudi z zgolj poročevalskega vidika po navadi izvrstno sestavljeni. Ti dopisi so vedno privlačno čtivo za večino bravcev in sodim, da najmočnejša stran slovenskega misijonskega glasila. Moji prvi stiki s slovenskim misijonskim gibanjem in njegovim glasiloi’1 segajo v leta mojega urednikovanja, ko so prihajali v uredništvo „Slovenca“ pr0^ fesor dr. Ehrlich vedno z novimi načrti in krog njegovih mladih sodelavcev, h' so kar žareli misijonskega navdušenja. Med njimi ste bili tudi Vi, sedanji ured' nik „Katoliških ^misijonov“, ki ste prinašali članke za objavo, zlasti ob proslavah misijonskih nedelj v „Slovencu“. In ste redno nakopičili materiala za pet „Slove»' čevih“ strani in ne za dve, kolikor smo Vam jih mogli odmeriti. Ta mlada elita misijonskih poklicev Se je vedno bolj uveljavljala v lastn«»1 misijonskem glasilu, v „Katoliških misijonih“, podirala predsodke in napa«»6 nazore o misijonskem delu in večkrat orala trdo ledino, da se je polagoma mogj0 v širokih slovenskih krogih zakoreniniti zanimanje za zunanje misijone. V ozkih slovenskih razmerah smo se nekako zdrznili pred mislijo na svetovni misijoy' Treba je bilo šele ustvariti vero, da tudi Slovenci moremo sodelovati in da ie želja Cerkve, da sodelujemo pri širjenju vere. In to nalogo so v glavnem oprav' Ijali „Katoliški misijoni“, ki so imeli srečo, d,a so našli vedno razborite in raZ’ gledane urednike. Tako je biloi mogoče glasilo razširiti in ga dvigniti do zavidljiv naklade. Prinašal je nekaj novega; predstavljal je v svoji celotni zgradnji i» V načinu podajanja nov tip verskega glasila, ki je s svojim pojavom prislil k Pre' oblikovanju in potrebni reformi tudi ostala starejša verska glasila. Izseljenstvo nam je razširilo obzorje. „Katoliški misijoni“, ki so nas sp»®11'’ Ijali čez morje, imajo, tako se zdi lažje stališče kot v domovini in še več oPra' vičenosti, da izhajajo. Kot majhen narodni drobec med tujimi narodi se hol kakor v domovini zavedamo važnosti in potrebnosti mednarodne vzajemnosti krščanske občestvenosti, katere blagodati smo uživali in jih še neprestano U2! varno od dneva, ko smo zapustili domače meje. Zato lažje razumevamo, da 1 primerno, da k tej človeški in katoliški skupnosti tudi mi po svojih močeh Pr spevamo. Sedaj bolje razumemo pomen slovenskih misijonarjev. Oni so najp,e menitejši doprinos slovenskega naroda k mdnarodni katoliški skupnosti, so edi»^ oddolžitev za neprecenljivo versko in kulturno delo, ki g» je Cerkev v teku st<’ letij nad našim narodom izvršila. Odkar smo raztreseni po vsem svetu in nam je v nekem smislu ves s’ _ postal domovina, izvršujejo „Katoliški misijoni“ prevažno .nalogo med nami. žejo naše misijonarje z misijonskim zaledjem, ki ga predstavljajo naše narod skupine v zamejstvu. S pisano in slikano črko nas vežejo tudi med seboj. I2,.1!'.,,, seča v mesec nas bodre iz naših skrbi in prizadevanj za vsakdanji kruh k visi in neminljivim idealom, ki bodo preživeli menjajočo se usodo vsega človešk® ^ snovanja in tudi naše sedanje skrbi in tegobe. Misijonska ideja je najbolj P j pričljiv izraz neomajne vere v končno zmago krščanstva. Ko že davno ne bo ^ sledu o brezbožnem komunizmu in njegovih nasilnikih, bo stal križ in zmag°v Vsi smo priče, s kakšno dovršeno spretnostjo in navdušenim ideali2n'% se „Katoliški misijoni“ posvečajo svoji vzvišetni nalogi. Ne puste nas v samozadovoljstvu tistih srečnih, ki so v posesti resnice, ampak nas od **teV*:jti do številke prisilijo, da se vznemirjamo nad grozečim položajem v svetu. I2 cutimo utrip Cerkve na njenih najbolj krvavečih frontah. Pozivajo .nas k sodelo-^a"iu in borbi za kraljestvo božje. Dopovedujejo nam z besedo in živimi zgledi, aa je bistvo krščanstva v vse obsegajoči ljubezni... Ne vem, kako bi misijonsko glasilo moglo bolje vršiti svoje poslanstvo, .elo za beatifikacijo Barage je tisto, kar povrhu daje našemu misijonskemu gla-Sl u Posebno aktualnost. O bodočnosti je težko kaj reči. Toda v zasnovah, ki jih imajo „Katoliški m>sijoni“ danes, bi si brez tveganja upal reči, da jim je zagotovljena tudi bodoč-n°st. Brez dvoma lepa bodočnost, ako se kdaj vrnemo v domovino. Če bi se pa ® ne zgodilo, bodo verjetno „Katoliški misijoni“ med zadnjimi slovensko Pisanimi glasili v zamejstvu, ki bi ugasnilo. A bolj verjetno je, da bodo živeli, akor bo živela misijonska misel, in budili vedno nove slovenske misijonske Poklice. DR. IVAN AHČIN kardinal tien o „juriju kozjaku" . Našim bralcem je morda že znano, da n\S °Vensk* duhovnik Ferdinand Koled-ik prevedel v francoski jezik Jurčičev ^°n»an „Jurij Kozjak“, ki popisuje ju-vasko dobo slovenskega vernega ljudstva . bojih proti mohamedanskim Turkom, J s° >>z ognjem in mečem“ hoteli spra-jti v svojo krivo vero in pod svojo •ast katoliško slovensko ljudstvo. , \udi smo že povedali v našem listu, a Je bil „Jurij Kozjak“ kmalu nato eveden iz francoščine v kitajščino, pač V slovenski roman, preveden v jezik alvečjega naroda sveta. i nedavnim pa smo dobili v roke Kleško. besedilo' pisma kitajskega kar-bala Tiena, v katerem branje romana ’’'ur|j Kozjak“ vsem Kitajcem toplo gk*Poroča kot zlasti za današnje kitaj-e razmere nad vse primerno berivo. V pismu pravi med drugim tudi tole: rori”^ato^čanc velikega kitajskega na-j. v? Preganj,a danes isti sovražnik vPr«Stva, p°d ksterim trpi mali slo-na.s,t‘ .narod v centralni Evropi. Zato z ki/VecJim veseljem priporočam našim katoličanom branje krasne »Jurij Kozjak, slovenski jani-si ‘ ■ ■ Upam, da bo zgled junaškega st ««skeg* naroda, kateri se je skozi mn uja P°Kumno ustavljal vsem, ki so svnt-i cli Strgati drago katoliško vero, bn k- tu^‘ kitajskim katoličanom v njih rDl *a iste svetinje...!“ esn° yidimo sliko kardinala Tiena s Podpisom v naši in kitajski pisavi V MESTU KRISTUSA KRALJA Objavljamo daljše poročilo o novem delokrogu znanega slovenskega misijonarja salezijanca Andreja Majcena, ki je bil kot begunec s Kitajske poslan v bližnji Vietnam, deželo Tonkin, v kateri je nekoč že deloval in mučeniške smrti umrl naš rojak jezuit Janez Mesar in v kateri se danes odigrava naši podobna borba med komunističnimi revolucionarnimi četami na eni strani in domobranskimi domačinskimi in francosko vietnamsko vojsko na drugi. Poročilo je sestavljeno na podlagi pisma, ki ga je dne 3. oktobra 1952 pisal g. Majcen sam prijatelju, tudi begunskemu misijonarju g. lazaristu Wolbanku v USA. Slednji je dodal opis osebnosti in dosedanje življenjske poti 'tega slovenskega misijonarja v „Mestu Kristusa Kralja“, ki njega fotografijo vidimo tu spodaj. Sledi besedilo g. Wolbanka: Najbrže so redki misijonarji, ki so v življenju hodili svojo življenjsko P04 tako prožni kot gospod Majcen, kitaj-sko „Ma shen fu“ imenovan. 30. septembra 1904 je zagledal v Mariboru luč svet v preprosti družini dr" žavnega uslužbenca. Med prvo svetovno vojno je kot mlad pobič hodil v krško okolico z očetom prosit za mrvice kruha» ki so ga ljudje po trgih in mestih stradali. Izbral si je lep učiteljski poklic, 2 željo vzgajati slovensko mladino v krepkem katoliškem duhu, pa je Bog preo-krenil njegov korak in mu dal misijonski poklic. Prvi stiki s salezijanci so nuj odprli pot na Rakovniku, kjer je bil tud1 posvečen po škofu dr. Gregoriju RoZ' manu v mašnika 2. julija 1933. Od leta 1933 do 1935 je bil šolski ravnatelj n» Rakovniku. Leta 1935 je odšel v misijone in t>» v Kun Mingu na Kitajskem šolski rav' natelj v salezijanskem skromnem začetnem zavodu za zapuščene fante do let® 1939, nato do 1941 prefekt in direktor (ravnatelj vsega zavoda) v vseh krita-' nih letih od 1941—1951. Japonsko-kitaj' ska vojna mu je zdravje razrahljala. Načeto je bilo že davno prej zaradi P°' manjkanja hrane v svetovni vojni in v času študijev. V Kun Mingu je bil prv9 pomoč in desna roka mons. Kereca in ’z8 njim jr prevzel vse delo ter ga čudovito razvil, ko je odšel mons. Kerec na novo mesto kot apostolski admin1 strator v Čaotung. Ob najlepšem razvoju in novih n®' Črtih za razširjenje zavoda, ko je i)1| v polnem razmahu ljudska in v razvol. srednja šola, je revolucija vrgla iz Kital' ske tudi gospoda Andreja, ki je bil P°' tem začasno profesor francoščine v ^0.. legiju Don Bosco v portugalski kolon1} Macau na kitajski obali, nakar je ^ nedavno premeščen in je 3. okt. iz honf?^ kongskega letališča odpotoval ob arg®11^ tinskem sobratu kot njegov pomočnik ^ »Mestu Kristusa Kralja“; člani ene „družine“ so se spravili izboljšavati zemljo okrog svojega doma (glej hišo v ozadju), da bo vrtič več rodil... an0'i, o čemer sam v sledečem pismu n°ro^a- Prestano trpljenje je zapustilo njem vidna znamenja in poslabšalo .^egovo zdravstveno stanje. Vendar je d P°roči] jasno, da sta njegov svet in v. n spoštovana od predstojnikov na a Jnem Vzhodu. Gospod Majcen je za p. Mesarjem K f! • ?*0Venec, ki deluje med Anamo-aj(n v Indokini, odkoder ima do Kun Urln^ silno kratko, pot, kadar se bodo. esničilg njegove želje, da se vrne med „ a*\° Opuščene kitajske fante. Pred je vodila direktno v Kun Ming Pa °- tajska francoska železnica, ki je Ze od japonske invazije porušena. gospod Andrej, „pater iftl( n >. »ea kvan“, kot ga anamitski dečki nuJejo, tudi na novi postojanki s svo- jo dobroto rahljal številna poganska srca za blagodejni krščanski prerod in rast svete Cerkve v Vietnamu kljub neprestanemu bobnenju uničevalnih komunističnih Huo Chi Minghovih topov. Slovenski misijonarji, ki smo ob njegovi očetovski roki vstopali v kitajski svet, mu obljubljamo obenem z vsemi misijonskimi prijatelji med rojaki po svetu, moliti vneto za njegovo skorajšnjo vrnitev v visoki Kun Ming, kjer se bodo „Ma shen fu-ja“ mnogoštevilni po pre-stanih razočaranjih v„rdečem raju“ oklenili s še večjo ljubeznijo. 3. oktober 19B2... Ko sva z argentinskim sobratom g. (Giacominom prejela blagoslov Marije Pomočnice, sva se podala na hongkong- sko letališče, da se podava v Hanoi, ki je glavno mesto severnega Vietnama. Vietnamci so prebivalci dežel med Kitajsko in Siamom in jih je 23 milijonov. Govore svoj vietnamski jezik. Med njimi je milijon in pol katoličanov. Nazivi zanje, ki so bili doslej v rabi, „Anamiti“, „Tonkin“, „Indokina“, itd. jim niso nič kaj povšeči, ker jih spominjajo na čase, ko so bili še povsem pod tujo nadoblastjo. Sedaj imajo namreč samostojnost in lastno vlado, a vojaško jim še stoje ob strani Francozi, pred vsem v odporu proti „vietmincem“-ko-munističnim ,nacionalistom“, ki so začeli bratomorni boj za izvedbo revolucije. Koliko gorja je že prizadel ta kar deset let trajajoči boj! Koliko družin je razbitih, koliko mladine se potika okrog, brez očeta in matere, brez doma...! V severnem Vietnamu je Bog poklical tem sirotam duhovnika Pavla Seftza v pomoč. Začel je zbirati to mladež, da jo reši lakote in hudobije. Kakor Don Boško je tudi on imel težke čase. Končno se mu je vendar posrečilo v predmestju Hanoja kupiti močvirno zemljo, ki jo je deloma zasul, da je mogel začeti na njej graditi takozvano „Mesto Kristusa Kralja“. V tej svojevrstni naselbini naj bi najbolj zapuščeni od zapuščene vietnamske mla* dine našli v gospodu Seitzu in njegovih sodelavcih očeta in mater, v svojih tovariših pa brate. Sveti oče je tega rešitelja vietnamske mladine povzdignil za škofa Kontumske-ga vikariata v osrednjem Vietnamu. Kaj pa s stotimani njegove mladine, kaj z „mestom Kristusa Kralja“? Salezijanski vrhovni predstojniki so mons. Seitzu obljubili, da bodo prevzeli in nadaljevali njegovo delo. Za začetek so poslali tja sobrata Antonija Giaco-mina in mene. On je ravnatej, jaz P9 njegov pomočnik, v kolikor mi dopušŽ9 moje zrahljano zdravje. Po triurni vožnji z letalom sva izstopila v Hanoju. Nikogar ni bilo na leta' lišču, da bi naju sprejel. Brzojav z vestjo o najinem prihodu je namreč prepozno prispel, šele med slavnostnim kosilo^1 tega dne, ki je bilo prirejeno ustanovi' telju „Mesta Kristusa Kralja“ na Ča® ob njegovem posvečenju v škofa. Avtomobil naju je pustil nekje sred* mesta. Pa se nama ponudi za naprej trj' cikelj. Po francosko mu naročiva, 11 al naju pelje v katedralo. „Oui,“ je Prl' trdil po francosko in sedla sva v zan1' mivo vozilo, uverjena, da naju je r9' zumel. A zmotila sva se; mož je kar tak rekel tisti svoj „oui“ (da), potem P® naju je na slepo vozil po mestu sem 1 ^ tja. Končno se je odločil, da vpraša Pr°. metnika, kam bi rada tujca. A tudi ta razumel, pa smo spet začeli krožiti P^ ulicah. Končno se je nekemu druge*11, prometniku le posvetilo, da hočeva 11 hrže tja, kamor gre največ črno ob čenih tujcev, v katedralo. “bed' ^Vo *ta*eta godbo mladih meščanov ,,Mesta Kristusa Kralja“ in pa iste pri u (v ozadju g. Majcen). Slika tu kaže najmlajše v šoli in njih učiteljico domačinko ste a<^a sva torej mec* slavnostne goski S,re<^ fosila. Mons. Dooley, apostol-stol v,-ega*'> mons. Khoe, hanoiski apo-tj Sa* vikar in naš dragi mons. Seitz, f0m°.naJ'U Pre^sl;av^i Ib navzočim ško-kle 'n f^ovilnemu domačemu in tujemu jjj .ki so najin prihod sprejeli z bur-je v OVac'jami- Ustanovitelj mons. Seitz »Öe SV0',em nagovoru med drugim dejal: Svo' V 8 krvavečim srcem zapuščam Vsem PaglaVCe’ ki jib resnično ljubim z Ven I. rn°j'm duhovniškim srcem, sem ki b af Vese'> ker že vidim tu gospode, delo ° ,(nacialjevali moje trdo devetletno de k Popoldne se mons. Seitz vse- sebo V°lanU avtomobila in naju povabi s Kral'1- ,7 »boystown“, „Mesto Kristusa „Pod kakimi pogoji sprejemate svoje gojence,“ ga med potjo pobaram. „Veste, gospod,“ mi pravi, ,,revnih je vsepovsod polno. Jaz sem sprejemal le tiste, ki so v skrajni revščini, ki zares nimajo nikogar, bodisi da so jim starši umrli bodisi da so malčke zavrgli; nekateri so se tudi kar izgubili v tej vojni vihri. Kakor hitro naša poizvedovalna komisija komu najde starše, fanta takoj spet domov odpošljemo.“ „Kaže, da potem ne dobivate od gojencev oziroma njih svojcev nikake vzdr-ževalnine.“ „Doslej niti vinarja nisem prejel od njih. Vedno sem zaupal v Boga in na dobra srca. Naša Gospa iz Bavije me v teh devetih letih ni nikdar zapustila, v kakršnih težavah že sem se nahajal. Vi- dite tisto goro s tremi vrhovi ? To je Bavi („ba“ = tri, „vi“ = vrh). Tam sem pred nekaj leti sezidal lepo romarsko cerkev preblaženi Devici v čast. Žal, danes je ta cerkev, kakor 22 še drugih naših hiš, v razvalinah, žrtev vojne... A v tej cerkvi, lahko rečem, se je porajala naša sirotišnica. Marija mi je dala pogum, da sem sprejel v vzgojo 40 malih fantičev-kaznjencev takorekoč, ki mi jih je zaupal hanojski župan.“ Auto brzi po dolgi ulici v predmestje in od tam zavije ven na piano, v močvirno področje hanojske okolice. Kmalu nam velik napis v vietnamščini in francoščini pove, da tu prebiva „Družina, sv. Terezike v mestu Kristusa Kralja“. „Veste,“ mi hiti pravit mons. Seitz, „dal sem temu boystownu ime Družina, ker naj bi mali brezdomci tu našli novi dom in novo družinsko življenje. Vidite 12 zgradb; vsaka je dom za 32 gojencev. Tu se sami vladajo, si sami kuhajo, obdeluje vsaka skupina svoj vrt okrog hiše, goje kure, tu imajo svojo obednico, svojo učilnico in spalnico. Celo psička ima vsaka hiša zase. Največji gojenec je „oče“, ki ima svoje pomočnike, tudi gojence, kateri skrbe za kuho, za čiščenje, itd. Boste videli, kako dobro'se počutijo v teh skupinah, v teh novih družinah.“ „Kako naj jih pa pozdravim?“, vpa-šam monsignorja. „Oni vas bodo pozdravili s „ča“, to je „oče“, in vi jim odgovorite s „čjao kon“, to je „pozdravljen, sin“, že v tem se zrcali nič manj družinski odnos tudi med gojenci in predstojniki.“ Izstopimo. Godba nam zasvira. Mon-signor je svojim mladim godbenikom za škofovsko posvečenje kupil uniforme in 30 novih instrumentov. Ob obeh straneh ceste stoje mladi meščani mesta Kristusa Kralja, vsak s svojo zastavico v roki. j,Oprostite, monsignor, a tile nasmejani, polni obrazi nič kaj ne spominjajo na cestne pobaline, o katerih ste mi govorili.“ „Prav imate,“ mi odvrne, „a ko sem jih sprejel, niso bili taki, ampak suhi, garjavi, polni raznih ostudnih bolezni, sumljivi. Nekatero grenko sem požrl, preden so postali ljudem podobni. Mnoge je bilo treba najprej takorekoč „telesno na noge postaviti“, kajti stradanje in vagabundsko življenje jih je docela strlo-Sedaj je pa ne le njih telesno zdravje, ampak tudi duhovno tako visoko in cvetoče, da boste med temi fanti lahko dobili mnogo poklicev, kakor so jih že drugi redovi in škofije.“ To me je prijetno pogrelo. Časi so težki; misijonarji moramo pohiteti, da vzgojimo pomočnikov-domačinov. Da bi res iz „Mesta Kristusa Kralja“ prišle kaj duhovnikov za to še tako pogansko deželo! Treba bo veliko skrbnega dela in mnogo molitev misijonskih prijateljev. • • Stopili smo preko malega mostu in se znašli v samem „Mestu Kristusa Kralja“; Najprej smo obiskali in bežno pregledali velike rokodelske delavnice, stopili v nekaj stanovanjskih paviljonov in končne dospeli na Trg sv. Terezike, kjer stoj1 prostorna cerkev Kristusa Kralja. Zvonček je pozvonil in pozval prebivalce, da se zberejo pred cerkvijo, kjer naj b1 pozdravili svojega ustanovitelja in oce^ prvič kot škofa. Ta je prišel med nje oblečen v rdeča oblačila, s prstanom na roki in rdečo čepico na glavi. Marsika' tero oko se je zaiskrilo od ganotja, ko J eden najmlajših sirotkov izročil monsi£' nprju šopek cvetlic v pozdrav. Podobna šopka je poklonil tudi nama z lepimi P0* zdravnimi besedami v perfektni fra11' coščini. Oči otrok so naju gledale neka» vprašujoče, češ, ali nas bosta tudi tak ljubila kot nas je ljubil naš oče... Težka naloga je padla na najina1’®,' mena. Hraniti, učiti, šolati in vzgajaj pripravljati na življenje teh 450 ub°£' sirot, ki ne doživljajo več materina ^ ljubezni, ne poznajo varstva in skrbno5 očetove roke. V duši vstaja mrzli PeSgj mizem. Kje neki bomo dobili vnap5, sredstva za oskrbo vse te množice. A pesem mladih src je pomagala 1 zaupanjem v Previdnost božjo sem vrgel v delo za to ljubljeno'mladino- gati veri. Stopimo v cerkev k blag05'0-« vu. Tam me je okrepil Kruh iz nebes. _ ŠTEVILKE OBTOŽUJEJO s. Pravijo, da so številke, statistike in diagrami pusta in dolgočasna var in da tega nihče ne bere. Tako pravijo nekateri. Drugi pa so zopet r!^čnega mnenja, da so namreč številke bolj zgovorne in bolj pre-P^’cljive, kot še tako navdušeno napisan članek. Moramo reči, da je nogo resnice v tej trditvi, številke obtožujejo, hvalijo in grajajo brez esed in brez visokodonečih fraz. , . Pa» številke tudi obtožujejo. In prav te številke, ki jih imam svf Prec* sek°-i’ zel° obtožujejo mene, tebe in vse katoličane po vsem etu. To so številke o prispevkih, ki so jih dali katoličani za Družbo za i^nje vere v letu 1950, preračunani v italijanske lire. Niso pa tu fazani darovi, ki so jih prejeli misijonarji iz drugih virov. Kaj povedo vse te številke? D . Navedene številke pokažejo predvsem to, da moremo v pogledu ispevkov razdeliti ves svet na tri dele, in sicer na Severno Ameriko, ki sama dala dve in pol milijardi lir, zapadno Evropo, ki je dala eno 'hjardo ];r) jn ves ogtaii SVet (Južna in Centralna Amerika, Azija, rika in Avstralija), ki je dal dobre pol milijarde lir. gol' ^ars^do rad pozaba vi ja čez Severno Ameriko, češ da vlada tam ^ 1 nnaterializem in nimajo ljudje nič smisla za duhovne stvari. Vidini tako. 27 milijonov katoličanov v U. S. A. daruje za k vsi katoličani vsega sveta skupaj. Tudi katoličani iz , _ ------ j mnogo, vendar odpade na posamezno osebo skoraj slu"V-C° man-i Pa v P- S- A. Moramo vedeti še to, da ni v letu 1950 pj, CaJno tako visoka in ugodna številka za U. S. A. in za Severno Ame-let° SPv?k- Darežljivost Severne Amerike za misijonske svrhe je vsako kil? Ve^Ja absolutno in relativno. Poglejmo, koliko prispevkov v odstot-odpade na posamezne dele sveta v dveh različnih letih: r Pa, da temu "Psijone več, kc daril if>i Kanade Delisveta v letu 1930 v letu 1950 z®verna Amerika ............................ 46.5 60.5 aPadna Evropa............................... 35.5 24.0 VJStah svet................................ 18.0 15.5 Kdo daje največ in kdo najmanj? Pri Najve« darujejo katoličani, ki žive med drugoverci in so v večini K» meir-ov naPrani tem v manjšini. To velja za katoličane v U. S. A., *ranu> Avstraliji, Luksemburgu, Novi Zelandiji, Veliki Brita-J1’ Nizozemski, Turčiji i. dr. kat i . a'° Pa darujejo katoličani tistih držav, ki veljajo za klasične 0|iske države: Francija, Španija, Avstrija, Italija, Portugalska. gr , Najslabše so se odrezale skoraj stoodstotne katoliške države v nJi in Južni Ameriki. Izjemo dela Kolumbija, ki je pri 11 milijonih Koliko so prispevali katoličani za Družbo za širjenje vere v letu 1950 Število Vsota »ri- Odpade •'ia katoličanov spevkov v lirah osebo: lir Združene države (U. S. A.) 27 .554 .000 2.298 .635 .000 82,5 Kanada 5 .783 .000 291 .000 .000 50,5 Iran 13 .000 660 .000 50,5 Avstralija 1 .350 .000 59 .627 .000 44,3 Luxemburg 290 .000 12 .065 .000 41,6 Nova Zelandija 204 .000 7 .448 .000 36,5 Irska 3 .190 .000 101 .300 .000 31,5 Velika Britanija 3 .340 .000 102 .400 .000 30,6 Belgija 8 .320, .000 254 .000 .000 30,5 Nizozemska 3 .900 .000 106 .000 .000 27,2 Malta 308, .000 7 .792 .000 25,3 Turčija 41. .000 975 .000 23,8 Švica 1 .760. .000 35 .190 .000 20,0 Kolumbija 11 .000, .000 176 .000 .000 16,0 Ceylon 540 .000 6 .773 .000 12,6 Irak 132. .000 1 .427, .000 10,8 Južnoafriška Unija 758 .000 6 .400.000 8,5 Indija 2 .900. .000 24 .834, .000 8,5 Francija 34 .350. ,000 233 .180. .000 6,8 Japonska 140. ,000 812. .000 5,8 Egipt 125. 000 705. ,000 5,6 Španija 28, .200. .000 140, .414. ,000 4,8 Brazilija 46. .852. 000 209. .000. .000 4,4 Avstrija 5. .840. 000 21. .340. ,000 3,6 Italija 46. .000. 000 140, .000. .000 3,1 Filipini 14. .600. 000 27. .092. ,000 1,9 Portugalska 6. 340. 000 11. .000. 000 1,73 Argentina 15. .789. 000 12. .000. 000 0,76 Bolivija 2. 999. 000 822. 000 0,27 atoličanov prispevala 176 milijonov lir. — Brazilija ima skoraj 47 ttulijonov katoličanov, pa je prispevala samo 209 milijonov lir. še slabše Je odrezala Argentina, kjer je odpadlo na vsakega katoličana 76 cen-esimov, dočim je v U. S. A. prispeval vsak katoličan po 82 lir na leto. So pa v gornji tabeli tudi nekatere razveseljive številke. Mala 'Kupina katoličanov v Perziji — za katere ostali katoliški svet komaj da živijo — je na tretjem mestu po darežljivosti za misijone. Prav tako se zaveda svojih dolžnosti na polju misijonstva majhna skupina atoličanov v Turčiji. In nihče ne more reči, da gre tu za skupino bo-gatih katoliških trgovcev in industrijalcev. Nasprotno, to so skromni armenski katoličani, večinoma poljedelci in mali obrtniki. ,.v Razveseljive so zlasti številke iz misijonskih dežel. Tam katodni že itak po vseh svojih močeh pomagajo misijonarjem. Kljub temu Pa še izdatne vsote prispevali v Rim, za skupnost. To velja zlasti za eJlon, Indijo, Japonsko, Egipt. . Države za železno zaveso niso navedene v gornjem seznamu. Tam ;e namreč katoličanom prepovedano zbirati za katoliške misijone. Go- tovo Pistič pomeni to velik izpadek, saj živi onkraj železne zavese pod komu- no peto okoli 60 milijonov katoličanov. Zaslužek enega dne na leto za misijone Štiri milijarde lir na leto — to se na prvi pogled lepo sliši. Če ^Pfemenimo to v dolarje ozir. v pese, dobimo vsoto okoli 8 milijonov o^rjev oziroma okoli 120 milijonov pesov. Ta vsota pa nam zveni že oj skromno, če pa še pomislimo, da bi bilo potrebno s to vsoto vzdrže-, ati na tisoče misijonarjev, misijonskih bratov in redovnic, zidati in oskr-k^ti. na tisoče cerkva, bolnišnic, zavetišč, šol, dispanzerjev, javnih ^ ninj, sirotišč, župnišč, pokopališč i. dr., potem šele spoznamo, da je 8 vsota zelo, zelo majhna — skoraj kapljica v morju. Jasno je, da PrjCo te majhne katoliške zavesti, te majhne požrtvovalnosti ter tega aJhnega čuta odgovornosti za širjenje kraljestva Kristusovega ne oreio biti uspehi veliki. jjv Pomislimo, kaj bi se dalo napraviti za misijone, ako bi vsak kato-£an prispeval zaslužek enega dne na leto za misijone. Vzemimo, da je 1 400 milijonih katoličanov na svetu vsaj 100 milijonov takih, ki mo-z odstopiti en dnevni zaslužek na leto za misijone. Vzemimo, da z asa povprečen dnevni zaslužek teh po 2 dolarja na dan. Prispevek »usijcme bi v tem primeru znašal 200 milijonov dolarjev, dočim znaša oaj komaj 8 milijonov dolarjev. Kaj vse bi se dalo napraviti z 200 Y V.1Joni dolarjev?! Le vprašajmo naše misijonarje, pa nam bodo po-dali, koliko hitreje in uspešneje bi gradili Cerkev, ako bi jih pomikanje gmotnih sredstev ne zaviralo. ..Ali bomo vsaj v svobodi živeči slovenski katoličani prispevali za 1SlJone zaslužek enega dne? Smersu Rudolf VESELE NOVICE IZ JUŽNE AFRIKE KAKO RASTE UGLED NAŠE SVETE VERE Pred dvajsetimi leti nam je postavil eden katoliških farmarjev na svoji farmi šolo. Dobili smo katoliškega učitelja in ga nastanili v sobi poleg šole. Kake pol ure proč je že bila mala šola neke protestantske sekte. Pastor te sekte nas je tako očrnil, da v teku dveh let nismo dobili niti enega učenca. Bili smo primorani poklicati učitelja na postajo Glen-Cowie in šolo podreti. Pločevino, les, okna in vrata smo pripeljati domov, zidovje pa podrli. Pred dobrimi 10 leti je deželna vlada proglasila ta okraj kot rezervo za domačine, s tem so morali vsi farmarji prodati farme tukajšnjim komisarjem. Predno je naš prijatelj farmar prodal svojo farmo, smo mi od njega dobili kot lastnino 5 jutr zemlje. Letos smo se odločili tamkaj zopet poskusiti s šolo. Sklicali smo zborovanje domačinov in na naše začudenje so bili vsi ljudje takoj za to, da postavimo šolo. Poskusili smo najprej s šolo na prostem, pod drevesom, pa že v eneni mesecu je bilo okrog 80 učencev. Videl' smo, da lahko začnemo z zidavo šole-Ko je bila koncem meseca avgusta šol® slovesno odprta, je prišlo k slovesnost' okrog 300 ljudi, in so bili vsi jako na"" dušeni za nas. Ker smo nastanili do' brega katoliškega učitelja, kateri po"' čuje tudi verouk, gre pater Bratina vsak teden enkrat tja, da preizkusi učence '" da učitelju potrebna navodila. Upem0’ da bo s časoma tam katoliška vera n»' predevala, ker so povečini sami pogan'- Drug primer: Pred dvemi leti smo kupili nek" farmo, 18 milj severno od naše postaj®» z namenom ustanoviti ’ tam s čas010 manjšo misijonsko postajo. Ljudje s0 povečini pogani, samo poglavar teh lju' di si je s pomočjo nekaterih protestan' tov postavil malo šolo, katero je pr6® kratkim šolski nadzornik potrdil kot državno šolo. Ko smo mi v mesecu juliju sklica11 zborovanje, da bi vprašali ljudi, če k0' čejo našo šolo, je bil poglavar proti nain» ljudstvo pa je glasovalo za našo šol0. Zamorska fantovska mladina pri telovadbi ob taktu bohna ?ačeli smo tudi tukaj s šolo na prostem, ^ s>«o takoj videli, da bomo imeli uspeh. je bila v oktobru šola postavljena, smo imeli že 146 učencev, v poglavarjevi šoli pa, jih je samo še 27. V splošnem ee vidi, da imamo mi z našimi šolami dosti ugleda in da ljudje ^aj zelo radi pošiljajo svoje otroke v naše šole, ker so poznane kot prvovrst-ne- Tudi za tukajšnjo šolo na postaji fe jih vsako leto toliko priglasi, da lahko 'shiramo, vzamemo samo katoličane in Pa take, kateri želijo postati katoličani, ^ato je zdaj dve tretjini gojencev že atoličanov. Večina naših poprejšnjih Sejencev—katoličanov je zdaj že omože-rja> zato imamo že veliko čisto katoliških 'h'užin, da se na ta način naša sv. vera je zato je naslednje leto odšel v malo ogoslovje, katero vodijo tudi patri iz larianhilla. Po dolgih 11 letih je v no-ernbru dovršil svoje študije. dii^ne. 16- decembra je bil posvečen v °vn'ha na postaji Maria Trost pri 'V'enburgu, od našega prevzv. škofa Ciglerja. ho ^•er k'h3 to prvo posvečenje du-S0V"*a domačina iz naše škofije, zato 2ov!laredili jako slovesno in je bilo nav-dtiCI ■ na Sotine ljudi. Proti večeru tega "aš novoposvečeni duhovnik na '0 Postajo Glen-Cowie, kjer smo ga ffM Sliki na tej strani kažeta zamorski ples in obleko zamorskih deklic v misijonu, kjer delujejo rojaki p. Bratina, p. Kladnik in br. Poznič. — Sliki na prejšnji strani pa predstavljata črnefja novomašnika Lepaka, spodaj v družbi s p. Bratino. kolikor mogoče slovesno sprejeli. Med sviranjem godbe je šel sprevod v cerkev, kjer je naš predstojnik spregovoril P°' zdrav na novodošlega, h eklepu pa je kil blagoslov z Najsvetejšim. Drugi dan ob 10 dopoldne je stopa* novoposvečeni med sviranjem godbe v cerkev opravit svojo prvo sv. mašo. Najprej je imel eden naših patrov pridigo, kjer je opisal lepoto kot tudi t6' zave duhovskega stanu, nato pa je p oz vaj novomašnika, naj on kot prvi tukajš11!1 mašnik z vztrajnostjo pomaga spre0' bračati svoje rojake k naši sv. veri, ek' enem pa naj s svojim dobrim zgledoi*1 vpliva, da se bo še kateri odločil za d0' hovski stan, da se bo e tem množilo št°' vilo domačih duhovnikov. Nato je novomašnik daroval svol prvo peto sveto mašo, po sv. maši pa •* podelil svoj prvi mašniški blagoslov. Ker smo za telesno okrepčilo vs5^9 dosti pripravili, smo popoldne 'zelo št0 vilne goste z jedjo in pijačo postreg* Ker je v bližini novomašnikovega doma ena naših zunanjih šol, je v nedeljo tudi tam slovesna sveta maš3’ kjer se je zopet zbralo veliko število ^ samo katoličanov, temveč tudi protesta3 tov in poganov. Novomašnik je v sV°J pridigi razložil pomen naše edino Praej sv. katoliške vere. Dolg govor je i13 j tudi tamošnji poglavar, kateri je 13 j drugim rekel, da bi bilo zelo lepo, e® bila samo ena Cerkev, kot je sa!t0 en Bog. Ker pa je v Južni Afriki t0,k taznih cerkvenih ločin, ‘zato skoro m3 ne ve, katera je prava Cerkev Je? Kristusa. Takoj nato se je novonia: šniK d3 d°' oglasil k besedi in dokazal ljudem, more samo naša sv. katoliška vera kazati svoj obstoj iz apostolskih d83 e torej od Jezusa Kristusa samega-druge vere so nastale pozneje od odP® ? nikov naše sv. vere. Vsi ljudje so napetostjo poslušali in upamo, da j® g, gov govor imel veliko uspeha med slušalci. Popoldne je bila tudi tam lika gostija, katero so domačini Prl*’ vili novomašniku-domačinu v d»8*- ^ie Valentin Poznič, Glen-C° v Šanghaju rdeči čakajo... y Pisem misijonekega brata Cirila ve^nika CM, katerih zadnje je pisano anghaju dne 14. novembra 1952. čudovito hitro mineva čas v pestrosti ^azmer tukaj. Vse je minljivo na tem 0zJem svetu in trdno upamo, da bo ko-0fc tildi rdečega zmaja, ki omamlja in te^aja cele narode. Obeta mnogo., do-sa pa samo nesrečo in razočaranje. Poznanje pride, a prepozno, ko si že Pleten v niti iz katerih se izmotati ni Mogoče... v ..^'u Pri nas je hudo, a lahko bi bilo še Sed • ^u^e,!^aj vse s' izmišljajo rdeči! ü , aj se zaženejo v eno, sedaj v drugo anovo. Z uničenjem „Marijine legije“ 0 hoteli uničiti vse katolištvo, a tu pri gj.s tega še niso mogli doseči. Borci le-v80 neustrašeni in pripravljeni na kat *n vo^° dobivajo v Evharistiji, prj6re prav lepo poslužujejo; skoraj ne maši vsa navzoča mladina vsta- kot en mož in se približa obhajilni Sir1 X ^arijini bolnišnici so rdeči za-TalfVa'i VO(iiteljico „Marijine legije“. Va •°. P°)?umno in krepko jim je odgo-Vz i a’ 80 i° komaj umirili; že je a zavitek najpotrebnejšega, ki ga je 'n ha ZS Pr’mere ze PripravljeneKn, stili. N, la z njimi, a so jo v miru odpu-tj a univerzi je rektor poklical ene-vajvrod medicincev in ga zaslišal: „Ste ^Marijini legiji?“ — „Sem in ostanem!“ Šturf-. Pr*meru ne morete nadaljevati ^ ija.“ — pa ne^ |30m ge kako živel!“ n Je ostal zvest legiji. liŠkVedn0 t*°ij pritiskajo tudi na kato-j0 ,° jezuitsko univerzo Aurora, ki so jim Utl1 zase^b. Študente hujskajo in £roze, če ne bodo nastopili proti „evropskim imperialistom“. Ker je bilo letos precej deževno, kar ni dobro za te razmere, se rdeči jeze in vpijejo, da ameriška letala povzročajo deževje s posebnimi napravami. 15. avgusta smo imeli v cerkvi pri sv. Petru naenkrat kar 50 novokrščencev iz bolj kmečkih slojev, ki so se zatekli z dežele v Šanghaj. Teden za tem so v Zikawei imeli 2.000 prvoobhajancev. Seveda tako je le tu v Šanghaju. Naš služabnik je bil doma na deželi na počitnicah, pa je povedal, da je tamkaj cerkev sicer odprta in lahko hodijo verniki vanjo, kadar hočejo, duhovnik pa le z dovoljenjem oblasti, ki pa to dovoljenje le redkokdaj da. A dobri pastir na druge načine išče in najde priliko, da je v stiku s svojimi ovčicami: hodi po hišah in tamkaj daruje najsvetejšo daritev v prav zgodnjih jutranjih urah, da ne priide kak nepoklicani. Kristjani, stiskani in preizkušani, se trdno oklepajo božjih hramov, zlasti ob nedeljah in prvih sobotah. Rožni venec molijo po željah Fatimske Gospe vsak večer po vseh cerkvah. Da slišite, kako lepo moli vsa cerkev izmenoma ena stran z drugo! Prav tako križev pot! In slovesne svete maše, kako lepo liturgično ee obhajajo! Saj pa imamo tudi sedaj tu veliko duhovščine, ker so nekateri iz notranjosti dežele semkaj prišli. Vse vodijo predvsem jezuitje, ki znajo spretno organizirati življenje. Sedaj je tukaj najtežje za bogate trgovce, kajti oblast s silo izterjava visoke davščine, tako da večina trgovcev povsem propade. Mnogi si v obupu vzamejo življenje. Te dni so tukaj v Šanghaju prebar- valj vea inozemska imena trgovskih podjetij in podobnega; vse, kar je v ■zvezi z nami „imperialisti“, se mora uničiti. Misijonsko nedeljo sem, hvala Bogu, preživel še vedno na misijonskih tleh, ves srečen; srce mi je utripalo od ganotja in hvaležnosti božji Previdnosti. Na praznik Vseh svetnikov smo imeli lepo procesijo po vrtu in dvorišču pri cerkvi Kristusa Kralja; morala bi se ta procesija vršiti že na praznik Kristusa Kralja (za „žegnanje“), a so rdeči na ta dan priredili na istem cerkvenem prostoru manifestacijo za mir... Procesije so ee udeležili vsi stanovi in ves kler, med njimi dva škofa in dva apostolska prefekta. Na sv. Martina dan pa je bila organizirana spominska svečanost ob obletnici smrti mučeniškega patra rektorja zavoda Zikawei, ki je v ječi daroval svoje življenje za svoje rojake. Bil je namreč Kitajec, jezuit. Take slovesnosti me e talno zelo dvigajo in krepe. Kaj se pö svetu godi, tudi izvem; imam dobrega prijatelja, ki me stalno obvešča o stanju, kar jaz potem naprej g. Jerebu v notranjost dežele sporočim, da tako tudi ta pride do novic, ki jih je tako željan, pa jih sicer ne more dobiti, razen zgolj komunističnih. Nad izvolitvijo novega predsednika v „deželi kruha“ smo se kar oddahnili. In Tito je na potu v London. Zakaj? Stari ljudje so vedno pravili: Božji mlini meljejo počasi, a gotovo... Tudi sedaj že meljejo, daei morda ne slišimo in ne razumemo. A 'zaupajmo! Te dni grem ponovno na policijo, da mi obnove dovoljenje za bivanje tu. Bog ve, če bodo še pri volji pripisati nekaj mesecev, kakor so dosedaj še vedno storili. Negotovost precej ubija... VELIKO DELA — SKROMNA SREDSTVA Piše usmiljenka s. Cirenija Jug iz Obayashi, dne 14. junija 1952. Ko sem v „Duhovnem življenju“ iskala misijonsko prilogo, me je zaje|a otožnost, češ, vsega je konec, zadnja nit medsebojne misijonske povezanoetj je pretrgana, misijonarji bomo umiral po raznih deželah in otokih pozabijo11; in še očenaša ne bomo zmolili za pokol duše drug drugega. Ko sem pa včeraj prejela od s. Jožefe Zupančič Vaš° okrožnico, v kateri omenjate, da „Ka‘ toliški misijoni“ samostojno izhajaj0; sem se srčno razveselila in se tak°J spravila k pisanju, da se Vam zahva* lim za žrtve in pozornost, ki nam 1° izkazujete že toliko let in za katet® Vam Bag povrni tisočero! Znano Vam je že, da me je vihr® spet zanesla v deželo, v kateri sem ^ lovala že pred kitajsko-japonsko vojn0’ Na Japonskem se je medtem res mn°' gokaj spremenilo tudi glede misij011' skega dela, a še daleč misijon ni tak0 cvetoč kot je bil na Kitajskem. Začetek misijona Me smo lansko leto junija odprl® nišo v tej vasi Obayashi. Poslali a’ Saj imamo na razpolago le eno satf*0 najeto sobo s tatami (iz riževe slara® pletene preproge). V enem kotu sob je zdravniška preiskava, v drugeI^ čakalnica, v tretjem miza z 'zdravili) četrtem omara, v katero nazadnje v® skupaj zložimo. Soba namreč služi ne dispanzerju, ampak še več drugim n®' menom: za posvetovalnico meščanov, z poobedni počitek otrok iz našega vrt0®’ in drugo. Vse prej kot higienično! istih tatah, na katerih so preje čak bolniki, se potem igrajo otroci. Res 'ze primitiven dispanzer, ki utegne m' jonu celo več škoditi kakor korist’ ^ Zato resno mislimo na gradnjo la? a hišice tamkaj. Bivše učenke bližnje»^ zavoda Dames de Sacre Coeur, ki na zalagajo dispanzer z vsem potrebi” ’ so nam v namene gradnje tudi kupile m&\° zemljišče, ki pa je šele polovico Plačano; kdaj bo šele denar za gradnjo skupaj! Saj so zelo požrtvovalne te ame, k; g0 nas semkaj povabile, a Jab dobri volji ne najdejo potrebnih ^edstev, ker so vse bolj iz srednjih s°jev, ki le bolj revno žive. Obiski po družinah Kraj Kurando, o katerem Vam govorim, nosi ime, ki ga lepo označuje: raj revščine, zaostalosti. V tem kraju 86 komunizem zelo hitro širi, kot sploh v vßeh delavskih, revnih področjih. Me orirno, kar moremo. Lansko leto smo °bile iz našega nedavno ustanovljenega semenišča prvo japonsko sestrico. f1 nj.° skupaj hodim po hišah, obiskujem 0 nike, poučujem v krščanskem nauku yse, ki se sami za to prijavijo; malo jih Je sicer, a nekaj družin je vendarle že Pripravi za krst. Naj Vam omenim ®nega izmed primerov, kako pridemo do eKa: Pred dvema mesecema sva z ja-P°nsko sosestro nbiiskavale družino, ki Je imela otroka s težko pljučnico. Nekaj 1 Po otrokovem okrevanju pride k yam njegova mati in pravi: „Moj mož B sklenil, da se vsa družina da poučiti krščanski veri, ker je Marija ozdra- 1 a naše ga otroka.“ A težava je bila Poučevanjem moža, kajti delavec je p 0c! jutra do noči zdoma, v tovarni. a smo se dogovorili tako, da ga bo ena farna poučevala o vsem tem, kar nK 0(* nas čez dan naučila. Ko se je zgledu te družine še več družin od-clJo za pouk v krščanskem nauku, je °z dovolil, da je njegovo stanovanje v°?talo katehumenat, kraj, kjjer pou-Jeuio priglašence za krst. Pridno se (j''javljajo, a koliko jih bo vztrajalo 0 konca, Bog sam ve; Njemu izročimo s° skrb, pa tudi Vašim in vseh bralcev olitinm jih priporočamo; naj jim Bog a niilost svete vere! Nova far.ua cerkvica in krsti , ^ nedeljo 11. maja smo imeli lepo °vesnoet v novi, šele tri leta obstoječi fari Nigava, pod katero spadamo. Blagoslovili so novo cerkvico in faro posvetili Brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Fara je izročena v oskrbo poljskim frančiškanom. Vso slovesnost je vodil oraški škof Tagouchi, ki je imel ponti-fikalno sveto mašo. K slovesnosti se je zbrala lepa množica kristjanov in poganov. Na Binkošti pa je bila še bolj tolažbe polna slovesnost v samostanu redovnic Srca Jezusovega. Krstili so namreč 10 odraslih oseb, šest moških in 4 ženske, namreč starše gojenk zavoda, in njih družinske prijatelje. Ta kolegij je bil zgrajen pred kakimi tridesetimi leti že; učenk od najnižjega razreda pa do tretjega letnika univerze je okrog 800. V začetku je bilo prav malo katoličank, sedaj pa jih je že dve tretjini. Zadnje čase ne mine mesec, da jih ne bi nekaj krstili. Te dobre redovnice veliko dobrega store 'zlasti med srednjimi in višjimi sloji, ker jim šola omogoči dtik z njimi. Med šolsko mladino je opažati lepo gibanje h krščanstvu, ker jih državna vera šintoizem več ne zadovolji, dočim se starši še zelo oklepajo domače vere. Na Japonskem je prav nasprotno kot v marsikateri drugi misijonski deželi, kjtr se najlažje preprosti oklen jo krščanstva. Na Japonskem preprostega le težko prepričaš o pravilnosti katoliške vere, ker je ves zakopan v materializem, ki mu ga je prinesla napačna civilizacija; vera jim je le bajka... Nasprotno pa se izobraženi 'zelo zanimajo za krščansko kulturo in vero in se obojemu približujejo ter je veliko upanje na zbližanje, če le hudobni duh kako vsega ne pokvari, kot na Kitajskem. Tamkaj na Kitajskem gre takorekoč vse h koncu, čisto tako kot v domovini. Naše kitajske sosestre so že skoro vse v civilu, le na jugu jih še nekaj lahko deluje v redovnem oblačilu. Od evrop-skin usmiljenk jih je pa na celi Kitajski samo še pet, nekatere zaprte, nekatere pa še brez dovoljenja, da Kitajsko za-puste. Trpijo ene kot druge veliko... O MISIJONSKIH DELAVCIH V ZALEDJU IN NA FRONTI Piše g. Marjanu Lobodi brat Rafael Mrzel SDB iz Macao. Naj Vam je Gospod plačnik za Vaše lepo okrožno pismo slovenskim misijonarjem, iz katerega tako lepo odseva veličina požrtvovalnosti slovenskega človeka za razširjanje Kristusovega kraljestva na zemlji. — Ljudje smo včasih kaj radi zaprti vsak v svoji ozki osebni delokrog in je končno tudi prav, da najprej zase in za svojega neposredno bližnjega poskrbimo, a ko je v naj-potrebnejšem nam in bližnjemu pot že utrjena, je dolžnost Kristusovega učenca pogledati naokrog, še dalje, v kraje, kjer je toliko dobrih, še nepokvarjenih duš, katere tavajo in iščejo željno prave poti, pa je število tistih, ki bi jim naj jo pokazali, tako nezadostno, in še ti so navadno radi premajhne duhovne in gmotne podpore iz zaledja kar brez moči. Zato je pa žrtev misijonskih delavcev v zaledju še toliko dragocenejša. Posebno lepoto in moč ji da dejstvo, da misijonski sodelavec navadno ne vidi sadov svojega dela, da mu v mnogih primerih misijonar niti zahvale ne bo izrazil, ker radi preobilnega dela pač ne more vsakemu dobrotniku posebej pisati. Mnogi misijonarji morajo delati, dobesedno vzeto, za dva. Civilni urnik pozna gotovo število delovnih ur na dan, na teden in navadno delavcu ostane še lepa mc ra časa za prosto uporabo. V misijonih pa je nekaj takega nemogoče. Poglejte samo naš primer: Pri nas smo takorekoč vseh 24 ur na dan vprežfni, kajti naši fantiči, notr;nji gojenci, morajo biti vsak čas nadzorovani, a ker nas je premalo, ni misliti na to, da bi se delo lepo porazdelilo, ampak čez d m moraš biti v šoli učit< Ij, izven, šole nad-ziratelj, itd., ponoči pa čuvaj — vedno napetin živcev, s „kom-seung-ha“, kakor tu pravijo, to je v polovičarskim nočnim počitkom. Vsem, ki molite za nas, iskrena hvala in pozdrav! REDOVNI JUBILEJ IN KRSTI V PARAGVAJU Iz Paragvaja se je spet oglasila z drobnimi novicami slovenska šolska sestra s. Serafina Černe, ki dela med Ču-lupi Indijanci na misijonu San Leonardo s še več drugimi šolskimi sestrami skupaj. Tole piše: V juliju smo obhajali že drugo petindvajsetletnico, in sicer je to pot e. Agripina Stemberger obhajala srebrni jubilej svojega redovnega poklica; doma je iz Primorske. Na slovesnost so prišle tudi sestre in otroci iz misijona San Jose. Lepo je bilo. (Sliko jubilantke s. Agripine z mladimi Indijankami objavimo v prihodnji številki!) Svttih krstov letos še nimamo kaj dosti, ker katchumeni še niso dovolj pripravljeni. Jaz sem imela letos srečo krstiti tri ženske in enega otroka; vsi so nekaj dni za tem umrli. Nekoč sem Vam poslala fotografijo čarovnika, ki je držal v rokah, kože s človeškimi lasmi. Ena od teh treh žen, ki sem jih krstila, je bila žena tega čarovnika. Našla sem jo bolno, ko sem hodila po indijanski vasi za otroci. Ker sem vedela» da je že nekajkrat prišla v kapelo in tudi k verouku, sem ji malo govorila 0 krstu in o sreči onih, ki umrjejo krščeni. Takoj je prosila za sveti krst-To sem povedala našemu misijonarja-Dejal mi je, da je ta žena največja čarovnica kraja in da je sicer on proti» vendar mi je dal dovoljenje, da jo nav svojo odgovornost krstim. Ko sem jo šla še isti večer obiskat, so mi njeni domač' takoj rekli, kako je med tem spraševala po sestri in prosila za krst. Brž so j° zbudili iz omedlevice in ji rekli, da ie prišla sesltra krstit jo. Jaz sicer še nisem imela namena, podeliti ji kar takoj sveti krst, a ko sem videla, kako je hrepenela po njem, se kar nisem mogla zadržati: skušala sem z njo skupaj obuditi kesanje nad grehi preteklega življenja in sem jo krstila na 'n16 Marija. Dva dni nato za praznik Ma'1' jo Snežne je umrla. „ŽETEV JE VELIKA“ — VELIK MISIJONSKI FILM * ^Pan.ski katoliški misijonski film ki h - j(l ve!ika — La mies es mucha“, aze- ^*vUenje in zgode mladega mi-J narja v Indiji, so lani sinhronizirali govorne vložke prevesti v drug jezik n« u1- v italijanščino in ga z velikim “pehom predvajali v Rimu. O filmu, j je režiral znani španski mojster i„s,e, Luis Heredia in kjer eta glavna nli a ^,sPanska umetnika Fernando Fer-v-n. Lomez in Šarita Montiel, je neod-7 rimski dnevnik „II Mcssaggero“ nrn!Sa : ”To Prv° delo> ki na Platnu prikazuje skriti trud katoliških misijo-‘r- <-'etU(li ni mojstrovina, je film vi«1 u1® vre(lno in globoko predstavljan; tak6 vre(l]10te poseduje prav zato, ker ‘ Ko posrečeno druži resničnost doku-jntarnosti in pestrost domišljije, ki pa ar ni neverjetna.“ Film so v itali-seini nazvali „Junaki brez slave“. ZEMSKI OSTANKI SVETEGA FRANČIŠKA KSAVERIJA KATOLIČANI V HIROŠIMI kj Y Hirošimi na Japonskem, v mestu, „v l v Prvo dajalo v zgodovini atomski acun, so katoličani v vsem vikariatu t^stli za 45% v dveh letih. Danes je nov* krščenih in 1.808 katchume- I‘0 DIAMANTIH HODIJO Mesto Kimbcrley, ki je kakih tisoč kilome-/ =0/* trov oddaljeno od Kap. \->/”v'\\ skega mesta (Južna V.'«A Afrika), nazivljejo tu- d' „mesto diamantov“. Prav blizu se namreč ^ ' nahaja čudoviti rud- nik, ki skriva narav-st nost pravljična boga- šiv i Hudnik je dolg 264 metrov in 164 in ■ 'n sest°ji 'z brezštevilnih votlin m Jam> od katerih nekatere zavzemajo roprEivih prepadov. Vse te votline so bles-^ez ln ^ez 6 posebno vulkansko, ■nie CCC° ?e £rm°l'0- k' io noznamo nod Se gmoto, ki jo poznamo pod re — kimberlite: prakamen, v kate- (jj Se skrivajo diamanti. Da pridejo do j un^u jc ovn,- teW”nt0V. sam'k’ i e potrebno .zamudno*' nika, s pogledom obrnjenim v „nepro- Iz Goa (Indija) so poročali, da je v lanskem decembru, ko je svet praznoval 400 letnico smrti apostola Indije, sv. Frančiška Ksaverija, na tisoče vernikov, pa tudi poganov vsak dan častilo njegove zemske ostanke, ki eo jih zdaj po dvajsetih letih prvič spet izpostavili v tamkajšnji katedrali. (Goa je namreč prvo mesto, kjer je veliki misijonar začel svoje delovanje v Aziji.) Na sam prvi dan je svetnikove noge poljubilo čez 50.000 ljudi. V teh štirih stoletjih se je svetnikovo truplo^ čudovito ohranilo. Od 1.60 metra — računajo, da je bila to njegova velikost — se je skrčilo, na 1.20 m. Meso se je docela posušilo, koža se je vidno sprijela s kostmi. Prsti na nogah so ohranili svojo prvotno obliko. Živčna nitje se vidi s prostim očesom. Oči se niso poglobile, prč so veke trdno stisnjene. Nos se je nekoliko zmanjšal, a svoja prvotne oblike ni izgubil. Levica počiva na prsih; prsti so lepo ohranjeni. Desno dlan hranijo v jezuitski cerkvi sv. Ignacija v Rimu, cßtali del desnice pa v Macao, portugalski koloniji pred vrati Kitajske. Tam blizu je svčno delo. Prebivalci lijon ••eya' k' pa seveda niso kaki mi-k, arl1> so po pravici lahko ponosni, niant^h zatriuJei0» da hodijo po dia- dirni kitajski vrt“ — zatela smrt. Relikvije eo zdaj zadnjič izpostavili. Sveta stolica je namreč odredila, v bojazni, da bi se počasi povsem razkrojile, naj jih letos dokončno zapro v stekleno krsto, ki je ne bodo mogli več odpirati. 12 MISIJONARJEV SO REŠILI IZ UJETNIŠTVA VIETMINHA 12 francoskih misijonarjev je te dni prišlo v mesto Dong-Hoi, ki so jih indo-kinski komunisti, znani tudi pod imenom Vietminh (indokinska OF — op. ur.) po šestih letih ujetništva pognali k nacionalistom. V mestu Vinh, ki je pod knuto rdečih, je v zaporih še 17 misijonarjev. Trije pa so zaradi mučenja že umrli. ČAROVNIK — KIRURG . Kairskega črnca je po nesreči zadela an-gleška] krogla in mu prebila hrbet skoz ra-mo‘ Kafri niso od muh! Možak je imel r~;m . poguma zadosti, da se j // U je dvignil in kolovratil i>j’kaj «kilometrov daleč, dokler ni prišel do rodne vasi, kjer je obležal; no, prijatelji in sorodniki so ga brž naložili in na vrat na nos zanesli k domačemu čarovniku, ki je daleč okrog slovel tudi kot izvrsten kirurg. Čarovnik je pregledal rano, snel s stene dolg kravji rog, potisnil nji ga šiljasti konec v rano, na vso moč začel pihati v roževino ter slednjič rano čez in čez obložil s svežim kravjim blatom. Minili so dnevi. Tedaj se je namerilo, da je za čudni primer zaznal bližnji angleški zdravnik, ki je bolnika pregledal in ves osupel ugotovil, da je nenavadno čarovniško zdravljenje rodilo odličen uspeh: bolnik je bil brez vročice, rana se je dobro celila, popolno ozdravljenje je bilo prav blizu... DIJAŠKA MISIJONSKA ZVEZA V MEHIKI V Mehiki, ki je nekaj let nazaj slovela, kot veri strupeno nasprotna dežela — iz gasov preganjanja je posebno znan mučeniški duhovnik p. Miguel Pro — se je pod pokroviteljstvom rektorja me-Mehiška misijonska dijaška zveza“. Po-uradno ustanc|vila ,.Liga Misional de Estudiantes de Mejico — L. M. E. M. — Mehiška misijonska dijaška zveze“. Pomenljiv je znak, ki ga javno nosijo nje- ni člani in ki predstavlja zemljevid p?" ganskega sveta z napisom „za rešenje vsega sveta“. USA MISIJONARJI V LATINSKI AMERIKI 1660 katoliških misijonarjev iz USA deluje v pokrajinah Latinske Amerikfi to se pravi: 37% vseh katoliških miši' jonarjev in misijonark na svetu! PRVA JATA KA V PERZIJI V zavodu redovnic svete Cite, v Te" heranu, so pred kratkim ustanovili prvo jato perzijske KA. Tvori jo 20 katoliških mladenk iz perzijske prestolice. Slovesni blagoslovitvi akcijskega odbora je pri' sostvovalo veliko število mohamedanskih prijateljic, ki so tako javno izpričale svojo simpatijo do katolicizma. JAPONŠČINA IN KATOLIŠKI MISIJONARJI V Tokiju so odprli posebno šolo ja' ponskega jezika, ki je namenjena iz' ključno misijonarjem in njih sodelavcem za utrditev in izpopolnitev v g0'. vorici starih samurajev. Ustanovitelj šole je znani frančiškan p. Alfonz Schu-senberg, generalni delegat reda .manjših bratov na Daljnem Vzhodu, ki je pred petnajstimi leti ustanovil svetovn0 znani frančiškanski Zavod za kitajske vede v Pekingu. JAPONSKI KATOLIČANI V ŠTEVILKAH Leta 1950 je bilo na Japonsken1 142.460 katoličanov, leta 1951 pa po ročilih apostolske delegacije v Toki.ia že 151.241. V te številke so vključeni tu da fta je leta 1905 jjjlk vdajati protestant; prav do zad-te£ n)esecev je bil glasilo protestantskih __e£J> Pa jo zašel v denarne težave in Tud- 0l’ška nadškofija ga je kupila! So Padškofija v Beira ima svoj ča- __Pazvan „O Diario de Mocambique 6di ^Pzambiški dnevnik“, ki je hkrati 'Pesta neVn*k tega evetočega trgovskega Misijonska znanost na nemški univerzi kra?r^aYria vlada v Westfaliji (ta po-Viin "a Je znana med Slovenci po šte-kot izseljencih, ki delajo tam rnisifPdarji — op. ur.) je fakulteto za «Pre^P'W0 Pa vseučilišču v Münster VladmeniIa v institut za misijonologijo. Oje ;l 81 koče tako zagotoviti sodelova-tovf.-j' delovanje najznamenitejših sve-je Ur, P’isijohologov. Deželni parlament aPPo izglasoval zneske za vzdrže- vanje takšnega pomembnega zavoda. Bo kaka bodoča demokratična vlada v Sloveniji tudi na ljubljanski univerzi kaj podobnega ustanovila ? ... PREVEČ SREČEN JE BIL Živel je v Bombayu mladenič; bogat je bil in sin odličnih staršev. Pa se je oženil in namerilo se je, kot se skoraj vedno nameri, da je kaj kmalu ljubko dete prineslo novo mero veselja mladima zakoncema. To je bil naravnost vrhunec sreče za mladega moža! Kaj naj si želi še več? Zapadnjak bi se veselil življenja in hvalil nebo za takšno milost. Naš vzhodnjak pa si je dan po otrokovem rojstvu vzel življenpe. Čemu? V poslovilnem pisanju takole pojasnjuje: „Moje življenje na tem svetu je bilo tako srečno, da me zdaj resnično mika videti, kakšno je življenje na onem svetu!“ štiriindvajset pomladi je imel... MEKA, MOHAMEDANSKO SVETO MESTO, NAJ BO MEDNARODNA Po zgledu prizadevanja UNO za po-mednaroditev Jeruzalema, so se zdaj muslimani domislili, da bi svoje sveto mesto Meko, ki je v središču Saudove Arabije, iztrgali gospodstvu ene same države in mu dali mednarodno muslimansko upravo. Prav gotovo ta muslimanski predlog pri gospodih, ki uravnavajo svetovno politiko pri UNO — Organizaciji Združenih narodov ne bo naletel na tolikšne zapreke, kot jih že nekaj let sem predstavlja internacionalizacija Jeruzalema. ZANIMIVOSTI IZ INDIJE Od vsakega petega človeka na svetu je eden — Indijec. Tedensko se rodi 100.000 Indijcev. V Indiji je 10 milijonov več moških kot žensk. Letno umrje tam 200.000 ljudi zaradi kolere. Zaradi kačjega strupa jih umrje 20.000. Od vsakih 100 moških jih je samo 13, ki znajo brati; med ženskami pa samo 2 od vsakih 100; pač pa je med indijskimi kristjani od 100 krščenih 25 pismenih. Gobavcev je v Indiji 1 milijon. Od teh jih je le 100.000 v gobaviščih. ki so izključno v oskrbi krščanskih misijonov. ČOANG TCB IN NJEGOVA MODROST Na bregovih reke Pou je v mladem jutru ribaril častitljivi čoang Tee, poznan in spoštovan kot modrijan taoizma. Pa /TtsTi pristopita k njemu po-slanca vzvišenega kralja Ču, da bi mu ponudila visoko službo, ki mu jo je bil odmeril sam prevzvišeni kralj. Ni dvignil trnka, ni odmaknil oči od reke modrijan; spokojno je dejal: „Čul sem, da kralj Ču spoštljivo hrani v svetišču svojih predniklov oklep velike želve, ki bo jo bili duhovom umrlih žrtvovali kakih tri tisoč let tega. Recita: če bi taisti želvi bilo. da bi izbirala med tako častno smrtjo in med življenjem v svojih blatnih, močvirnih rupah, kaj bi izbrala?“ „Ni dvoma, da življenje!“ sta zatrdila poslanca. „Če je tako,“ je odvrnil modri čoang Tee, „vrnita se tja, odkoder sta prišla. Kajti tudi jaz hočem živeti nepoznan, a zato — svoboden. Ni mi do visoke časti, ki le prevečkrat človeka v njo povzdignjenega nagradi s — smrtjo, ali pa ga, v najboljšem primeru, oropa za njegov srčsi mir.“ IMENA V RUANDI V Ruandi (Afrika) imajo navado, da osmi dan po ZSS*s-sk rojstvu oče novorojencu po-/ZBk deli ime, ki se ponajvečkrat ji , nanaša na kako lastnost Imana (Bog). Tako so tam —ljudje, ki se imenujejo „Imana vse ve“, „Imana vse vidi“, Imana je usmiljen“, 4 V ; „Slavite dobroto Imana“, in podobno. V Kansi živi dekletce, ki se imenuje „Si bo Mana“. Njen oče je utrpel vrsto neprijetnosti, ki so mu jih bili povzročili sovražni sosedje v vasi. Prav takrat se mu je rodila hči. Pa ji je dal ime „Si bo I Mana“, kar pomeni „Oni niso Bog“. S tem je hotel povedati, da so oni, njegovi sovražniki, ljudje kot on in da bo z božjo pomočjo zmogel njihov® zlobnost. Pa tudi v pogovorih med prebival®1 Ruande čestokrat čuješ zatrjevanja kot tale: „Samo Imana Ve za prihodnjost. • • Imana ima dolgo roko... Kar imam0; vse nam je dal Imana... On je gosp0, življenja in smrti...“. Tudi poslavljal0 se navadno z besedami „Ku Mana“, k®1 pomeni: zbogom... Ali pa: Naj te 2uV® Imana... in podobno. Ti izrazi prav f?°' tovo dokazujejo velikansko spoštovanj domačinov iz Ruanda do Boga, ki je, k°. sami zatrjujejo: Stvarnik. Vsemogo0111’ Povsod navzoči, Vsevedni in Dobri vsemi svojimi stvarmi. S KATOLIŠKO CERKVIJO BOMO OPRAVILI... Neki belgijski misijonar, ki je Kitajske pregnan prišel v Rim, je Prl' VMjks—v l'*- '-e> J -jf** povedoval, da so ga v ječi petdes*^ krat zasliševali. Ob nekem takšneflj „izpraševanju vesti“ se je med njimi 1 komunističnim komisarjem razpletel n»' slednji dvogovor: Komisar: „Papež je imperialist. v „ Misijonar: „To vi trdite, pa je U»2, Komisar: „Je morda komunist?“(( Misijonar: „Ne, prav gotovo, ne! Komisar: „Kaj naj bo tedaj, če n imperialist?“ . Misijonar: „Je še tretja skupina 1J°' di, ki niso ne eno ne drugo.“ Komisar: „Lari fari! Danes sta svetu samo dva tabora: komunistični 1 imperialistični.“ . Misijonar se je pomilovalno nasnje*1 nil: „Po vaše res ne more biti dr gače.“ Spet ob drugi priložnosti je komis^ taisto svojo prejšnjo trditev mr narju takole utemeljeval: „Severno Au1 , riko označujejo s črkama U. S. Pr0 ' Pa tudi papeževo ime — Pius — 6 prav z istima črkama končuje...“ , .... Zaupno pa je komisar odkril mislJ narju ob koncu pravi razlog za izgn® r stvo iz Kitajske: „Prijeli smo vas, 10 „ ste ustanavljali Marijino legijo. And’ to je drugotnega pomena. Pravi rail je v tem, da hočemo s katoliško C, kvijo enkrat za vselej opraviti L je-eii Misijonar izgnanec, ki je bil d®16 •il| tolikšnega zaupanja rdečega komisij’ je p. Alfonz Buggtnhout, apostolski ministrator za škofijo Tatung (^a0 MISIJONSKO ZBOROVANJE RIMSKIH BOGOSLOVCEV 11. februarja 1953 Pred leti je Duhovniška misi-1 jonska zveza poskusila priredi-2a . Posebno misijonsko zborovanje pr ^’P'ske bogoslovce. Od začetka je bilo svn' ume*n° in bogoslovci niso našli vSoJ€ga °kolja; šele z leti, ko so dobili So °rean«atorno plat v svoje roke in Prof 0pH! v ozadje razni univerzitetni je OSOrj* s tajnikom Misijonske zveze, postalo zborovanje zanimivo in prine-Praktične posledice. Na zborovanju se zberejo zastopniki vseh narodov, ki študirajo na rimskih cerkvenih univerzah; svetni duhovniki in redovniki. Danes predstavlja to zborovanje srečanje, kjer se izmenjajo problemi misijonske dežele 'z ostalim delom katoliškega žitja. Misijonski naraščaj pojasni svoje težave in pokaže napake, ki se vtihotapijo v misijonsko delovanje po naših katoliških deželah; o slabem vtisu, ki ga izvrši nehote naša, včasih neresnična V ♦ yanla V^llkii dvorani Propagandine univerze so poltekali dnevi misijonskega zboro-nmskih bogoslovcev; a fotografija je posneta ob neki drugi slovesnosti propaganda. Snidenje nudi lepo priliko, kjer morejo spoznati vsi bogoslovci, kako je napačno pojmovanje, ki smo ga podedovali od pretekle misijonske vzgoje; kako je napačno mnenjč, danes še na žalost precej splošno, da smejo, biti misijonarji intelektualno in duhovno na nižji stopnji kot pa ostali duhovniki. Letošnje zborovanje je bilo na Pro-pagandini univerzi in je imelo za osrednjo točko: Katoliško časopisje v misijonskih deželah. Indijski bogoslovec Patricij D’Souza je obdelal: Dnevnik v službi javnega mnenja v misijonih; ameriški bogoslovec Matija Menger O. M. L: Informativni viri za dnevnike v misijonih. Indijski govornik je prišel do sledc-čin zaključkov: Javno mnenje je zelo važno za misijonsko delo in ga tvori v veliki meri dnevno časopisje; na žalost katoličani ne znamo izrabiti vseh tajnih sil, ki jih nudi ča^bpisje. To, se zdi, predvsem zato, kor imamo zadosti izobraženih ljudi in smo v mnogih stvareh preveč nazadnjaški. 'VJ časnikarstvu smo želi do sedaj le malo uspehov, prav malo v primeri z drugimi. Zaključek: potrebujemo še več časnikarske pomoči. V to evrho je potrebno 'zediniti razne pokrajinske dnevnike in izdajati za nekatoličane, v kolikor je pač mogoče, samo enega, ki bo nezavisen. Izkušnja kaže, da morejo danes samo takšni časopisi izhajati s svojimi dohodki. S tem bi bilo rešeno težko finančno vprašanje in bi mogel imeti najbolj izvežbane urednike, med njegovimi sodelavci bi bili tudi najboljši nekatoliški časnikarji, nadalje bi mogel pošiljati lastne dopisnike v največja svetovna središča. Naš dnevnik bi bil najboljši v deželi, vsi bi ga vzeli radtvolje v roke in prebirali. Prodajalci bi bili razkropljeni po vsej deželi; vsi bi mislili z našo glavo. Ameriški bogoslovec Matija Mmger O. M. I. je sin urednika nekega najuglednejšega katoliškega dnevnika v Združenih državah in pozna strokovno tehnično plat. Kako iskati novice za naše časo-pisec. Dva primera prikažeta današnje stanje. Ob priliki borbe za novi volilni zakon v italijanski zbornici, je prinesel južno-afriški liberalni dnevnik čez dve uri skoro dobosedni prevod De Gašper’" jevega govora z njegovo sliko, kako zapušča parlament. Lansko leto je objavil južno-afriški katoliški dnevnik povzetek papeževega govora italijanskim županoa’ šele po šestih mesecih. Nekateri katolišk’ dnevniki dobesedno prevajajo druge sv®" tovne liste. Stanje naših listov je žalost" no. Vsi misijonski tedniki skupaj imajo manjšo letno naklado, kot ena sama ne" deljska izdaja italijanskega komunist’0' nega dnevnika „L’Unita“. — Svetova0 časopisje se poslužuje pri nabiranju novi0 največjih agencij: United Press, Rcuter' nadalje pošilja svoje časnikarje v ia°' zemstvo. Zadnji način je zelo drag in sl ga more v Italiji privoščiti samo eri dnevnik „IJ corriere della serra“, ki ir”® dnevno naklado 600.000 izvodov. ■—• katoliškega urednika je največji problenj; kako priti do novic. Trenutno obstoj’ samo ena katoliška agencija: „Nation” Catholic Welfare Conference“, ki jo ^ Združenih državah. Za misijone je Ag0^' cia Fides, ki pa na žalost nima dnevnm poročil. — Kako pomagati ? Govornik j predložil idealno rešitev. Vatikanski ra' dio si je pridobil med zadnjo vojno sv°' tovni sloves; samo on je objavljal n°' vice, ki jih nobena druga oddajna P°' staja ni mogla dobiti. Alj ne bi bilo Pa' metno, da bi tudi sedaj izpolnil svoj prosti čas (dve uri približno na dani za oddajo katoliških novic? V kratke”” času bi mogel prekositi vse svetov”1 agencije in korakati na čelu. .• Po zanimivem razgovoru je vodit” zborovanja podal praktične zaključke, jin bodo predložili vodstvu Misijon® zveze duhovnikov: 1. Kongregacija za širjenje vere ^ svetuje, če potrebno'tudi pritisne, d” zmanjša število katoliških dnevnikov misijonih in tako pospeši njihova 110 tranja vrednost. 2. Vsak bogoslovec naj se ponudi ^ dopisnikarja enemu katoliškemu dnev ku in pošilja prispevke. (Denarne S”” ške bodo ^isti sami krili.) zaključno k lanskoletnemu 2.000 dolarskemu skladu , V marčni številki smo objavili vse Frances Koprivnik-12.— j ohodke, ki jih je zbrala do 20. januarja Doris Planko ..... 8.— anska akcija v pomoč vsem slovenskim Viktorija Teslič . 6.— ^'sijonarjem. Bilo je tedaj nabranega Mrs. Pfiff ....... 5.— skupn0 1.584 dolarjlev. P. B................ 5.— Danes objavljamo še ostale dohodke šega ........................... 3.50 , ta sklad, kolikor smo jih prejeli do Josepine Kocin ... 2.— onca februarja. Janez Gerjol ..... 2.— Argentina; St£in? G®rdi1?> d™žina rw , Arko, družina Brsan, sterc Miha, Flori- Franc Golf, France «a odkup 2amorca $ 20.— Iskrac, Alojzij Mišič, DnrC° . v v Mendozi $ 555.— družina Schöner, Fr. «vi za misijone Veber, Frank Čepon, Mendozi (Štirn, Florijan Markun, Mi- uv. Ban, Grilc, roslav Krek, Neime- N xfk?, •••• $ 119.30 novani, Gregorc (Be- • -N. Bs. Aires po tlehem), rev. Jože • S. Lenček .... $ 100,— Vovk, Franc Sleme, Skupaj ... $ 794.30 Josephine Mokorel po g to je dolarjev 36;— 1 dolar, skupaj .... 16.— a.nada: Mary Hočevar .....—.50 'sijonski-krožek v Torontu 62,- (V gornjem je obse- • S* A.: žena nabirka gdč. Jožefe Hribar (ob smrti Beričič in gospe Arko moža Franka ...... 17._ v Jolietu v iznosu 22 ~-----------------------1-------------------------- dolarjev za slovenske y teku prihodnjega leta naj vsak misijonarje.) eleženec napiše vsaj en članek za Zbirka ob misij, predajo katoliški list. vanju g. Wolbanka v Sir' ?0&osl°vci prosijo kongregacijo za Chicago .......... 37.25 jen je vere, naj uvede na svoji univerzi Manca Preša ...... 37.— , lco za časnikarstvo in jo izroči ka- Zbirka ob mis. pred. g. Kemu svetovno priznanemu strokovnjaku. WolbankavClevelandu 31.— , Ob štirih popoldne je bila kratka cer- Ml's-. StelIa R^mert za breznaslavJ.eSp°'Std ^ dat° film •”JUn;;ki misij!'1 nedelje po 'g! Podal L. ‘ Pred predaVan:,em je vodja Wolbanku .......... 20,— in ‘ kratek pogled, v čem je film dober Mrs. Magdalena Smole 6.— sj. oem ne odgovarja današnjemu mi- Anton Rozman . 5.—_ sn°t?te .gletaniU- F’111" t1 •P “ Skupaj dolarjev 213.25 -ialo v Evt 'JOn r,nnllrJe,n3:,\ ne Argentina, Kanada, USA od Oje lZV™P\ prld3? a1.' 50 let.’' Danas-. 20. januarja do konca fe- st>r^Tnsk0 Sledanle se prec iste ideale. V tem srni- ^er Mendozi, za gori navedeno pomoč PosUv U sestavljen telegram, ki so ga slovenskim misijonarjem — v njih ime-,B1i udeleženci sv. očetu. nu iskreni BOG POVRNI TISOČKRAT! M. Jezernik, Rim Slovenska misijonska zveza KIlščUJTE JIH V IMENU OČETA IN SINA IN SVETEGA DUHA!“ Te Jezusove besede so njegova P°' slednja volja, .njegova OPOROKA. Ap»' stoli so jo zvesto izpolnjevali. Razšli s0 se po vsem tedaj znanem svetu in P*1' čeli s svojim misijonskim delom: s š*r' jenjem božjega kraljestva na zemlji» z ustanavljanjem svete Cerkve. Jezusova oporoka velja še danes, i*1 bo veljala vse dni do konca sveta. Saj ie Jezus ob neki priliki dejal: „Nebo >n zemlja bošta prešla, moje besede ne bodo prešle!“ Neštevilna je množica tistih, ki ^e' zusovo oporoko izpovedujejo do P>č*®f' gredo v širni svet, uče narode in j,n krščujejo. Ne moremo pa misliti, da velja ^ oporoka samo za misijonarje. O ne! zusove besede veljajo za vse kristjan®’ Vsak mora po svojih močeh in na svol način izvrševati to oporoko. Nekateri na ta način, da v tujih d®' želah širijo Kristusov nauk; drugi tak**» da podpirajo njihovo delo z molitvam1» žrtvami, denarnimi prispevki. Mi, kar nas je mladih misijonarji MLADI MISIJONAR JEZUSOVA OrailUKA Tri leta je Jezus hodil po sv. deželi. Učil je zveličavni nauk in svoje božje poslanstvo potrjeval s čudeži. Končno se je na križu daroval nebeškemu Očetu za grehe sveta. S tem je dokončal svoje odrešilno delo na zemlji ter zato odšel v nebesa. Pred svojim vnebohodom pa ie dal apostolom naročilo, ki še dandanes žene tisoče in tisoče misijonarjev v poganski svet: „Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. POJDITE TOREJ PO VSEM SVETU, UČITE VSE NARODE IN Ln misijonark, še ne moremo v tuji sv® med poganske narode. In vendar veli Jezusova oporoka tudi za nas. Kaj bomo tedaj storili? To, kar sveti oče priporoča vsem h8 toličanom! Najmanj, kar moramo storiti je» se vpišemo v Družbo svetega Detinst^ — če še nismo vpisani. Potem P8 t dnevno molimo eno zdravamarijo vzdihljajem. Pa da po svojih močeh P čujemo mesečni prispevek. Saj vse to ni veliko. A če bomo to redno opravljali, bomo vendarle l* rekli: „TUDI MI IZPOLNJUJEMO ** ZUSOVO OPOROKO!“ 15 N A A F H I K A Le zakaj „črna“? No, .nemara zato, ker so domači prebivalci te 'celine večinoma črnci, ljudje črne polti — .navadno jim pravimo zamorci. Površina Afrike mrri okroff 30 milijonov km2, to je približno 10 Argen-tin. Je pa Afrika v zemljepisnem pogledu silno zanimiva. V severnem delu nas najbolj zanima velikanska puščava Sahara, ki je tolikšna kot vsa Evropa. Je to valovita peščena ravnina. Po njej divjajo čestokrat viharji („samum"), ki spreminjajo .njeno površinsko obliko. Sahara je brez vsakršnega vodovja. Le redkokje privre na dan skromen potoček, ki se pa kmalu porazgubi v puščavskem pesku. Okrog izvira takega potočka zaživi rastlinstvo — posebno značilna datljeva palma. Ta- ke zelene otočke sredi puščave 'imenu* jemo zelenice ali oaze. V njih se ustaV' ijajo karavane kamel — edine živali» k* so sposobne za potovanja po puščavah- Proti jugu prehaja puščava v travnato pustinjo, ta v lepo rodovitno P0' krajino, ki preide v prave tropične Pr®' gozdove. Ti so neprehodni. Saj ovijai0 rastlinske ovijalke posamezna ofja^k* drevesa med 'seboj. Zdi se ti, da irnaS pred seboj rastlinsko steno, skozi katero ni mogoče priti. Le z ostro sekiro v rok si raziskovalci morejo utirati pot skor take goizdove. Tudi gora ne manjka v Afriki. Takoj na severu — v zahodnem delu — je S°' rovje Atlas, podaljšek evropskih Apeni11' V vzhodnem delu srednje Afrike, Pa tudi v Južni Afriki je precej gora. ^e' katere od njih so pokrite z večnim snegom in Udom. Znan je vrh Kilimandžaro- Afrika se ponaša tudi z mnogimi rC' kami, med katerimi je Kongo 'največj8-Ostale so še Niger, Nil s svojimi znanimi vodopadi, Zambesi, Limpopo, Senegal, Gambia itd. Med jezeri so najbolj znana Viktoria-Tanganjika in Njassa. Rastlinstvo je — razen v puščavskih predelih — silno bujno in raznovrstno. Uspevajo posebno razne vrste palm, kokosovi orehi, kava, bombaž-žito, sadje, vinska trta in podobno. Tudi živalstvo je kaj bogato in Pjs8> no. Saj živijo tam živali,'ki jih mi vidimo le v živalskih vrtovih in zverinjakih; opice, levi, leopardi, nosorogi, povodn konji, krokodili, sloni, antilope, žiraf®’ noji, velblodi itd. V rudarstvu je važno pridobivanj® diamantov, zlata, bakra, premoga, žc' leza, soli i. dr. . Prebivalcev ima Afrika okrog y, milijonov. Po večini so črnci, ki pr>P8 dajo raznim rodovom. V severnem dclu živijo rjavokožnj Kopti in Etiopci t® priseljeni Evropejci in Arabci. V .iužnC^ delu je spet precej belih priseljencev i tudi Indijcev. Nas seveda najbolj zanima vera Pr® bivalcev Afrike. * severnem delu prevladujejo moha-edanci, ki jih je okrog 50 milijonov, fni v Srednji in Južni Afriki so — kar 1 ni že pokristjanjenih — pogani, ča-'Jo celo vrsto najrazličnejših dobrih n hudobnih duhov, časte pa tudi duše n,rhh> katerim na čast darujejo. Zanimivost Afrike so Pigmejci — l'W- *>r‘^'kavcev. Moški tega rodu so ve-1 1 največ do 150 cm, ženske pa samo ^ 135 cm. So to ljudje, ki so na najdi stopnji napredka. Prebivajo v pregostih kočah ali pa kar v votlinah. ."®ni si napravljajo z drgnenjem lesa , _ 'os. živil ne kuhajo, marveč samo pe-J°. Najbolj zanimivo pa je, da veru-J® v enega samega Boga. Njega prosijo ^°nioči v potrebah. Njemu se tudi za-"Ijujejo po srečno uspelem lovu. . V južnem delu Afrike se v zadnjih setletjih posebno razvija protestant-sv^' Katoliški misijonarji dobivajo iz °JeKa zaledja premalo pomoči, da bi uspešno tekmovati s protestant-kln>i Pastorji. v ^njlepše so razviti katoliški misijoni j srednjem pasu Afrike, v deželah Ruan-brunda in Uganda, pa v Belgijskem Tam je sv. Cerkev najbolj or-"jzirana in ima tudi največ spreobr-kv <«' kraJ' 80 »biser katoliške Cer-r e • Pa tudi drugod se širjenje sv. ve-, v Afriki lepo razvija, saj šteje Afri-8 "krog 14 milijonov katoličanov. Af ^“iVečja ovira širjenju sv. Cerkve v ju » ' ^e: severu niohamedanstvo, na ha t Pr°testantizem, v zadnjem času s aoniunizem. Posebno komunizem, ki ^ njimi vabljimi, pa zmotnimi nauki, ra' Za*'teva mnogo, obljublja pa vse — Pro ''.a zem^j' — je silno nevaren. Pre-„i . j neuki črnci radi verjamejo komu-pre Un‘m lažem. In ker je misijonarjev da bi domačinom razlagali res-°, ima komunizem tam velik uspeh. bje^ r°S',no Koga, naj svojo milost raz-1>0, ^uth nad uboge zamorske rodove. P'raim° delo naših misijonarjev s molitvami, žrtvami, pa tudi z "rnimi prispevki. Tudi slednji so po- trebni: Saj je pred kratkim pisal slovenski misijonar, ki deluje v Afriki, takole: „Ali ni žalostno, da je vedno materialno pomanjkanju ovira za pokristjanjenje ljudi?“! IN SLOVENSKI MISIJONARJI V AFRIKI? No, v SEVERNI AFRIKI, ki spada v mohamedanski svet, imamo 10 slovenskih redovnikov in redovnic, ki delujejo po raznih ustanovah bodisi v mestih bodisi n,a deželi. Tisti v mestih, ki so po bolnišnicah, imajo precej stika z moha-medanci, vendar ne delajo in ne žive toliko zanje, ampak splošno za tamkajšnje prebivalstvo, ki je pa v veliki meri iz Evrope naseljeno. Pač pa smo imeli Slovenci tam na pogorju Malega Atlasa naselbino rajhenburških trapistov, ki so se tam naselili zato, da bi kot luč v temi s svojim svetim, Bogu posvečenim življenjem svetili v temo čisto mohamedanskega okolja. Koliko je danes tam še Slovencev, ne vemo točno. V ČRNI AFRIKI najprej omenimo tiste, ki so v zadnjih desetletjih kot tamkajšnji misijonarji UMRLI. Pod goro Kilimandžaro je kakih 35 let delovala preprosta redovnica S. LUCINA MAHER, ki je umrla med drugo svetovno vojno sredi dela za zamorce, povsem mirne, naravne smrti. Drugače je bilo s S- VERONIKO BREČKO, ki je kakih 15 let delovala v krajih okrog izvirov Belgijskega Konga, v Kongolo. Ta se je pa z vlakom peljala na daljšo misijonsko pot, a je vlak zdrknil v globok prepad, na katerega dnu je tekla deroča reka, in skoro vsi potniki so utonili, med njimi tudi naša misijonarka, že veliko preje kot obe ti dve pa je umrl v cvetu moških let na južnoafriškem otoku Madagaskar slov. lazarist, brat JOŽEF OBREZA. To so pokojni, kolikor po Knoblehar-ju in njegovih zanje vemo. Poleg teh jih ja še več delovalo v deželah Afrike, pa so iz tega ali onega razloga zapustili misijonsko polje. Med njimi je pač najslavnejši P. JOŽEF MUSAR, iz Družbe Sinov Misijonarjev Srca Jezusovega, ki p7» je deloval nekaj časa tam, kjer nekdaj Knoblehar, v Sudanu (o Knoblcharju v,am bomo še veliko napisali kasneje), potem pa v Južni Afriki. A misijone je zapustil, ko je bil imenovan za general-ntga predstojnika tiste misijonske družbe, katere član je. Sedanje slovenske misijonarje v črni Afriki lahko razdelimo v štiri skupine: Gotovo zanimiv primer sta dva rodn« brata lazarista MARCEL in KAREL KERŠEVAN, ki sta oba iz Trsta don*a' Prvi je šel v Belgijski Kongo že kakimi 25 leti, drugi pa šele pred šesti' mi. Oba silno veliko pomenita za raZ' voj tamkajšnjega misijona, ker st» zmožna prijeti za vsako delo. Najbolj ukvarjata z gradno misijonskih poslopij’ ki jih razvoj misijona terja vedno veC' Druga skupina bi bili sobratje p. MU' sarja, ki smo ga zgoraj omenili; ti praV za prav nadaljujejo njegovo delo v Transvaalu v Južni Afriki, kjer ima njü1 družba sedaj samostojno misijonsko škfl' fijo. V tej številki našega lista lahk0 berete veliko iz misijona Glen Coveh'’ kjer sedaj pridno delujeta P. BRATIN^ FRANC, ki je bil že pred vojno tamkaj’ pa se je potem vrnil v domovino poma' gat pri vodstvu misijonišča v Dravlja*1’ a je pred tremi leti spet odšel v Afrik0, Pa BRAT VALENTIN POZNIČ, ki Sa najbolj poznamo, ker nam največ P's,c in je tudi najdalje v tamkajšnjih mis‘' jonih. Zadnja tri leta pa deluje ^ KLADNIK ALBIN, ki so mu zauPa" začetni misijon v Karolini, kjer mu P1*' slimo pomagati sezidati prvo misijo”' sko cerkev. Tretja skupina sta dve slovenski šuli.nki, tudi v Transvaalu, v Južni Affi' ki. To sta M. KSAVERIJA LESJAK *" M. BRIGITA BREGAR. Delujeta vsaka na svoji misijonski postaji, večinon'a med mladino. In četrta skupina? To so pa 4 slo' venske redovnice iz družbe Oblatinj sV; Frančiška Šaleškega: Dve rodni sestrj in redovni sosestri (podobno kot Pr' Kerševanih) TEREZIJA in BENIGNA ŠTEH, ki delujeta tudi ločeno, pot^ S. VINCENCIJA NOVAK sijona), o kateri beremo vrsticah ter njeno sliko vidimo, Pa p' ELIZABETA POGORELC, ki je pa raJ' nateljioa šole, spet v drugem kraju. ' delujejo že skoro 20 let tamkaj ah l^a še več in zelo blagoslovljeno, gotovo t” radi vaših molitev, .naši mladi misij0 nar ji po svetu... (prednica v iiaslednjL naša prva sirota Tu Vam pošiljam sliko naše prve ^ote, ki smo jo sprejeli, dasi smo ve-<,f jetična. Revica je bila brez ar®ev in brez doma. Takoj smo oklicali zdravnika, ki je ugotovil, da bo o^alu, gez nekaj jnj umrla, kajti ima le o prav malo pljuč. A to 13 letno de-etce se je mučilo še poldrugo leto. ^ rbcla sem iz veliko ljubeznijo zanjo, sRvi veri, da nam jo je Jezus poslal 1 prvo cvetko za začeti novi delokrog, ostala je katoličanka in bila je zelo 0^ra' Začela je pobožnost devetih prvih o6 koy in jih je z veliko gorečnostjo Pravila. Srce Jezusovo jo je tud; na lvj petek poklicalo k sebi. Meni je Preje večkrat obljubljala, da nas v ne-esih ne bo pozabila. Tu na sliki jo vi- dite sedečo sredi cvetja na našem vrtu .upaj z menoj; dokler je še mogla ho-'* uai je velikokrat pomagala zalivati Vctlice, ki jih je tako ljubila. V L A 0 T I N Ü (Nadaljevanje.) Va. ^' vznožju gore se je razprostiralo ui°ye riževo polje. Sredi njega opazi kmetsko hišico. Iz dimnika vrh gos e Se ]e dv>>tal rahel dim. Kajpak — rjvSP°dinja nemara že pripravlja zajtrk: in T'6 cmoko- Tii1’ kako bi dišala Anici tud' <,ma*u takale gorka jed. In pa — a 1 kozarec, dva hladne, čiste vode bi a kaj dobro dela. To sa^ sc v‘jc P° P°iju potoček! A Ve: v°da ni pitna, še zbo- bi utegnila oba, če bi jo pila. k, lakn je premišljeval Tomaž, ko je je d ” 1,0 P0boeju navzdol. V eni roki An' rZil' bahko culico, z drugo pa vodil tru|jC0' mu bilo lahko pri srcu in tudi San n' b'k Spanje v zapuščenem po->j0 skem templju ga ni kar nič poživilo. e*lu mala Anica v svojem pisanem oblaste P.a kar dobro korakala ob njegovi s^ajj' ’,n se zvedavo ozirala na vse Dan je bil jasen in lep, zrak čist iit prozoren. Tako je Tomaž lahko opazil daleč spredaj sredi riževih polj rumenkast pas, ki se je raztezal proti zapadu: cesta v Lao-Ting! Tomaž je pospešil korake. Rad bi prišel čimpreje tja. Med hojo je moral neprestano odgovarjati radovedni sestrici. Pravil ji je, da gresta v Lao-Ting, kjer živijo samo dobri ljudje in kjer bosta imela vedno dovolj jesti. Tudi mamica da je na poti v lep, prelep kraj: v nebesa. Tam ne bo nikoli več zbolela; kjer ji ne bo treba delati; no — kjer je vse kar najlepše! Kajpak mala A.nica je bila le otrok. Se reče: zelo majhen otrok in tako je vse prej po svoje zaobrnila, čebljala je: „Tomaž in Anica gresta v nebesa; v lep, prelep kraj. Mamica pa gre v Lao-Ting!“ Ob vznožju gore se otroka ustavita. Anica se skrije med bambusova stebla, ki so rasla ob robu riževega polja, To- maž pa se odpravi h kmetski hiši. Nemara se mu bo le posrečilo, da bo tam kaj dobil. Ko pride do hiše, zagleda kmetovo družino: ženo, tri fantičke Ln nekoliko starejšo deklico. Sedeli so pred hišo in zajtrkovali, že z jutranjo zarjo so pričeli ? delom na polju, pa jim je zajtrk — riževi cmoki s čebulo — šel kaj dobro v slast. Tomaž vse prijazno pozdravi in razloži, čemu je prišel; od daleč prihaja in dolga je še pot pred njim. Bi mu morda lahko d.ali nekoliko vode, da bi jo vzel s seboj na pot? Dobra gospodinja opazi, da je Tomaž bled in izmučen. Poišče zato steklenico in jo napolni z riževo juho; iz sklede vzame dobršen del riževih cmokov, i1*1 zavije v velik rastlinski list in vse 'z' roči dečku. Denarja, ki ji ga je ponudil Toma*’ ni hotela vzeti. Tomaž se ji prijazno ^8.' hvali in veselega srca odhiti k sestri® • Deklica je bila med tem našla 1,19 leg.a črvička in se z njim čisto po ško igrala. A ko je dospel Tomaž do M®’ je pozabila na malo živalico. Bolj )° ^ zanimalo okusno okrepčilo, ki ga i° Pr* nesi}! Tomaž s seboj. Kako krepka sta se počutila oba, ^ sta pospravila darove dobre gospodinj Tomaž je steklenico spravil v ®u*' Jima bo .nemara še prav prišla na P®* ’ ko bo treba spet kje prositi za v0. Ni dobiti v vsaki kmetski hiši stekleni®®' Uganke in šale za naše male ' ŠTEVILNICA 5 2 14 + 16 4 8 15 4 5 -f 8 10 4 i H + 6.7 3 12 10 11 -f- 10 2 3 1 , + 11 li 17 3 2 16 4 1 8 1 4 + 15 3 4 8 9 4 8 9! Ključ 1 2 3 4 5 — večja skupnost 6 7 o ljudi 82389 10 4 — oblika vladavine 1 H 12 7 13 14 — kovina 15 4 '16 2 1 —. eden izmed onih, ki jim še ni pri-sijnla luč svete vere 17 4 16 — naš Stvarnik IZ PISMA MISIJONARJEV Šanghai, 1. 2. 1953 Mi smo sregno dospeli semkaj in Vas av lepo pozdravljamo. Tu hočemo po-hišV'^ primeren šotorček, šolo, bol-o,ni«>. Vsemogočnemu pa tempelj. Na-, °g vidimo povsod same pagode in ol-v rle budistovskih malikov. Odslej ho-1,10 oznanjevati le Boga in od “‘Pega Sina Jezusa. “risrčno pozdravljamo vdani Posla njega MISIJONARJI besed0 Sesloj Vsakega stavka odberite po eno , pa boste dobili lepo misijonsko kg.Uj'k'iči in fantiči! Tu imate spet ne-0J..SaI in ugank. Šalo na desni strani ha S*le’ llKanIte rešite, vse skupaj pa Š1 «redništvo „Katoliških misijonov“ polil]' e' Naslov: Calle Cochabamba 1467, en,,s Aires, Argentina. 'fr A. +02 ’S’ nii (J bota H PODOBNICA • • J X' L9"''dE BMC© M ©LIM, VELIK SVETNIK Na kateri stopnji razvoja je Baragova zadeva Vse, kar smo povedali dosedaj, smo povedali prav za prav samo zato, da razumemo zadevo Baragove beatifikacije. Gre za to, da bi bil naš Baraga razglašen za blaženega. Preden pa se taka razglasitev doseže, so potrebni številni postopki, ki se vrše deloma v škofiji, kjer je božji služabnik umrl, deloma pa v obredni kardinalski kongregaciji v Rimu. Baraga je umrl v Mar-quettu (19. januarja 1868); zato se bo prvi del teh postopkov vršil v tej škofiji (prim. kan. 2039, 1 cerkv. zak.). O teh postopkih smo razpravljali že večkrat v zvezi z Baragovo beatifikacijo; zato o njih tu ne bomo govorili. Le to naj omenimo, da se o Baragovi zadevi še noben v zakoniku predpisan postopek ni pričel. Cerkveni zakonik predvideva, da se začno prvi postopki, preden je minilo trideset let, odkar je umrl božji služabnik (kan 2049 cerkv. zak-). V Baragovem primeru bi se torej moral začeti postopek že vsaj leta 1898. Navedeni kan. 2049 cerkv. zak. pa nadaljuje: „če pa se ni začel trideset let po smrti božjega služabnika, se mora dokazati, preden se nadalje postopa, da ni vzrok prevara, zvijača ali grešna za-nikarnost, da se še ni začelo“! Da se z Baragovo zadevo ni odlašalo zaradi prevare ali zvijače, je pač lahko dokazati. Prej bi bila na mestu „grešna za-nikarnost“. A če pomislimo, v kakšnih razmerah je Baraga umrl, tudi o grešni zanikarnosti ne bo mogoče govoriti. Od domovine je bil silno oddaljen, v njegovi škofiji in Severni Ameriki sploh, pa je bilo cerkveno življenje še na zelo nizki stopnji. Pri odlašanju s procesom za Slomškovo beatifikacijo pa se bo naj' brže težje otresti očitka grešne zanikarnosti. Slomšek je namreč živel i1? umrl šest let pred Baragom v vse bolj urejenih razmerah kot Baraga. Naj bo s to stvarjo že kakor kol n sv. stolica je pred kratkim dovolila, da se začne s pripravami za postopke ^ Baragovi zadevi. Ker je preteklo od Baragove smrti že štiri in osem deset let, ne da bi se bilo začelo s postopki, Je sv. stolica odločila, da je Baragov pr1' mer takozvani „zgodovinski primer ; Prič namreč, ki so Barago poznale, ah vsaj neposredno slišale o njem od takih ljudi, ki so ga osebno poznali, ni vec; Za reševanje „zgodovinskih primerov je bil leta 1930 ustanovljen pri obredni kardinalski kongregaciji, ki je pristojna za svetniške postopke, poseben , zgO' dovinski odsek“. Leta 1939 pa so bil® izdane odločbe o tem, kako naj se obravnava zgodovinski primer. Preden s® v takem primeru s pravnim postopkom za razglasitev za blaženega sploh začne» mora po teh določbah škof tiste škofij®’ v kateri je božji služabnik umrl, im®' novati, ko je zaslišal branilce vere, tri' člansko strokovno komisijo. Ta komisij® mora poznati zgodovinske metode in n» čin zgodovinskega raziskovanja. Zbrati mora vse pismene vire o življenju JJ) krepostih božjega služabnika kakor tud o slovesu njegove svetosti in o češčenjU’ ki se mu je že izkazovalo. Za Barag®v primer je bila taka tričlanska komisij® imenovana 20- julija 1952. Barag®v* zadeva se je tako premaknila z mrtv točke. Vsaj začelo se je. je imel Baraga vse kreposti v heroični stopnji ®ara8fa ni bil mučenec, ampak spo-ne V ,ec- Razglasil naj bi se za blaže-raz?l svetefa spoznavalca. Za tako živi; S-lte.v pa' se zahtevajo svetniško kazJenje ’n. čudeži. Oboje mora biti do-nixifno:.Najprej se mora dokazati svet-kan °o,zlv^en-ie> nato še čudeži (prim. Ij- . 16, 1 cerkv. zak.). Svetniško živ- sitv^'6’ se mora dokazati pred razgla-v ,1J0 .^a blaženega, pa je v krepostih Hj. ^n^čni stopnji. Božji služabnik je nji V vse kreposti v heroični stop-'J'-aj to pomeni, smo že povedali, ie i itane torej resno vprašanje, ali jz,.;1116* nas Baraga vse kreposti v hero-bit/ stoPniiv- Č0 jih ni imel, ne bo mogel razglašen za blaženega. Prav tako da ’.T16.’ če bi se ne posrečilo dokazati, Ph ima, čeprav bi jih dejansko imel. ivončni odgovor na to bo dala sv. ijij }Ca' Samo ona more odločiti, ali je štor, .. araffa vse kreposti v heroični Ri m ’ in ah se Je dokaz posrečil. Dru-Svo' °rej° soovi° odražal od svoje okolice. Že nje-'Oieli sod°hniki so ga po teh poročilih hov n Za svetega človeka. Baraga je du-Se vas tel, kot raste vsak človek, ki po niidl Za svetost. Hitel je kot orjak Vero p- svelfBa življenja. Imel je živo oh80 jo občudovali, kateri so jo Wlvno glodali od blizu. Njegovo za-J® v Boga je bilo močno, zanesljivo in konkretno- Bil je ves predan Bogu, šel je za božjim klicem v najtežje razmere. Njegova ljubezen do Boga in bližnjega je bila velika in preizkušena v trpljenju mnogih let. Ne moreš brez ginjenosti prebirati poročila o njegovem pokorenju. Vztrajal je na najtežjih postojankah. Bil resnično ponižen in silno delaven. Vse življenje ga je preveval nenavaden apostolski ogenj. Ne moramo tukaj popisovati na drobno Baragovega življenja. Bilo bi Prelat mons. dr. Alojzij Odar, dekan slovenske teološke fakultete v Argentini, predsednik Slovenskega katoliškega kulturnega sveta in Južnoameriške Baragove zveze, narodni .asistent slovenske KA, pisec te razprave tudi odveč. To so storili že drugi. Vzemite v roke Baragov življenjepis in berite. če pa ste ga že prebrali, ga berite znova. Zelo je koristno tako branje. čim bolj bomo Barago spoznali, tem bolj ga bomo vzljubili. Tako je s svetimi ljudmi. So kakor magnet, ki vleče nase. Tudi to, kar te na prvi pogled odbija od njih, ti postane bolj razumljivo, kot jih gledaš od blizu. Sveti ljudje imajo svoj pogled na svet, šVoja merila za zemeljske stvari. Neizprosno so logični in dosledni, zato se nam slabičem večkrat zde nerazumljivi. Toda dobrota in ljubezen, ki dihata iz njih, nas privlačujeta. Tako je tudi z Barago. človeške sodbe, skratka, se vje-majo v tem, da je bilo Baragovo življenje svetniško. Imajo ga celo za velikega svetnika. Odločila pa bo Cerkev. Zakaj Baraga še ni razglašen za svetnika Če prebiraš Baragov življenjepis, ti vstaja misel, zakaj ta goreči indijanski misijonar še ni razglašen za svetnika. Več njegovih sodobnikov Cerkev že več let časti na oltarjih. Tudi taki so že razglašeni za svetnike, ki so se rodili po Baragovi smrti. Sv. Terezija od Deteta Jezusa n. pr. je že taka, a ni edina. Štiri in osem deset let je že minilo, odkar je Baraga umrl, pa smo šele v prvem tipanju, ali naj bi se s postopki za razglasitev za blaženega sploh začelo ali ne. 18. aprila 1952 pa je bila razglašena za blaženo španska redovnica Ra-deset let po smrti proces komajda za-faela Marija od presv. Srca (v svetu Rafaela Porras), ki je v sedemdesetem letu starosti umrla 6. januarja 1925. Sedem in'dvajset let po svoji smrti je bila ta spoznavalka že razglašena za blaženo, pri Baragi pa se štiri in osem čenja. Cerkveni zakonik predpostavlja, da se pri božjem služabniku spozna-valcu proces za razglasitev za blaženega vleče precej dolgo. Omenili smo že kan. 2-049 cerkv. zak., ki določa, naj se s prvim škofijskim informativnim postopkom začne vsaj v tridesetih letih po smrti božjega služabnika- Če bi se začelo pozneje, se je treba prej opravičiti, zakaj se je odlašalo. Z razpravljanjem o čednostih pa se po kan. 2101 cerkv. zak. „ne sme začeti, dokler ne mine nik“. Predvideva se torej, da je med začetkom prvega škofijskega postopka in med razpravljanjem o čednostih vsaj petdeset let, odkar je umrl božji služab' dvajset let. Od te določbe, da se sme začeti z razpravljanjem o čednostih šele po petdesetih letih, sv. stolica da večkrat spregled. Tako ga je dala v primeru sv. Terezije od Deteta Jezusa in bi. Rafaele Marije, zgoraj omenjene. V modernem času je tempo hitrejši? kot je bil prej. Tudi pri postopkih za razglasitev za blaženega ali za svetnik® se to pozna. Toda nekaj let pa v najboljšem primeru trajajo postopki, preden se božji služabnik more razglasiti za blaženega. Nihče ne more biti razglašen za bla; ženega, dokler se ne izpeljejo potrebni postopki. Ti se dele na več delov. Za prvi del je pristojen škof kraja, kjer j® božji služabnik umrl ali so se zgodil* čudeži (kan. 2039, 1 cerkv. zak.). Seveda pa mora nekdo te postopke sprožiti (kan. 2003 cerkv. zak.). S postopkom more začeti omenjeni škof ali po službeni dolžnosti ali na predlog (kan. 2003> 3 cerkv. zak.). Pri Baragi se postopek do zadnjega časa ni začel. Odveč bi bil® preiskovati, kdo je kriv, da se ni prej začelo. Krivde najbrž nima le en človek, marveč več ljudi. Poleg krajevnih cerkvenih faktorjev smo vsi Slovenci P° svoje krivi, ker smo se za Baragovo zadevo premalo zanimali. Po kan. 2003, 1 cerkv. zak. „ima vsak vernik in vsaka zakonita skupnost Kristusovih vernikov pravico predlagati, da naj pristojno sodišče začne s postopom“. Premalo resno smo se posluževali te pravice, če prv® prošnja ni bila uslišana, bi bili mogk vložiti drugo, če nekaj podpisov ali nekaj tisoč podpisov na prošnji ni moglo napraviti vtisa, bi jih bili morali zbrat* nekaj stotisoč. Zunanje okoliščine niso bile ugodne za ureditev postopkov za Baragovo razglasitev za blaženega. Že njegovo življenje je razklano na dvoje: mladost i® prva duhovniška leta je preživel v d0' movini (rodil se je leta 1797; leta 182*-je končal bogoslovne nauke, za duhovnika je bil posvečen že leto prej, let® 1830 je odšel v ameriške misijone)! nadaljnih sedem in trideset let je z®' vel v Ameriki. Kdo naj se zavzame z® domovina, ali ro,d, med katerim je deloval ? Oba bi se morala. Toda ni s® ^dosti ob pravem času ne domovina ne da bo razglašen za svetnika? Ali ^legova škofija. Ko bi bil pripadal Ba-^ kakšnemu cerkvenemu redu, bi se Šel r,e^ zavzel zanj. Toda Baraga je iz-tiL- 12 svetae duhovščine. Ta pa nima hi a ?P°re> jo imajo redovniki. Svet-au“?vnik je o>samljen, pa če tudi po-ane škof; za redovnikom stoji organi-, clJa. če bi bil Baraga pripadal ka-p 11111 velikemu katoliškemu narodu, n. g ‘ italijanskemu, francoskemu ali Panskemu, bi se bilo našlo zadostno javilo častilcev, ki bi bili poznali cer-ehe predpise o razglašanju za blaže-, Sa in bi se bili na pravilen način zav-v. 1 za to, da bi se bili začeli potrebni ] ®toPki. Toda Baraga je izšel iz ma-ioni s^ovenFkega naroda. Nemška misi-p rislca družba, s katero je bil v zvezi, y Sa je ge predstavljala kot Avstrijca, j P^hajinah pa, kjer je Baraga misi-iai ari^’ se j® cerkvena uprava šele uva-p a; Tudi ob Baragovi smrti je bila po, Ze^° n'zki stopnji. Zato eo Bara-W* nas^e(tn‘ki imeli pač druge skrbi, bJ' Pa to, da bi se bavili z Baragovo Za fkacijo, tudi v primeru, da bi imeli to voljo in sposobnost. Ali moremo kaj storiti deT,^rePričani smo, da je Baraga vre-je potniški kandidat. Vprašanje pa da K8'1 .morcni0 kaj pomagati pri tem, biaj Baraga čim prej razglašen za tro?ene£a. Za tako razglasitev je po-n„ .l10' kakor vemo, da se dokažejo kre-nrv 1 v herojčni stopnji in čudeži. Pri dokazovanju po veliki večini di-jp no ne moremo sodelovati. Pač — p,0r.(!>ho mo Uspela. hiov ne moremo sodelovati. Pac pa jp...61110 moliti za to, da bi zadeva čim uspela. razglaeitev za blaženega pa soi „ . ebni tud; čudeži in sicer čudeži v So (p1*1 bogoslovnem pomenu besede, to V vjlpektni posegi božje vsemogočnosti höm hj? stvarstvo proti fizičnim zako-Ža c Čudeže Bog drla v korist ljudi. V ^chdeže pa mora biti Bog napropen. tebapS°,m Pr'meru se je za to treba za-s a'1.k božjemu služabniku Baragi, da Pr:'; °J?. Priprošnjo pri Bogu kot božji Žem v®*! izprosi čudež. S takim čude- V noh • Potrdil, da je Baraga res hin p^ib. Kakor smo že zgoraj ome-Bar’Oi50d° potrebni štirje čudeži, da bo 3araga uiogel biti razglašen za blaže- nega, in še nadaljna dva, da bo razglašen za svetnika. Baragi moramo dati, da tako rečem, priložnost, da izprosi čudeže. Sam od sebe tega ne bo storil, saj tudi drugi božji služabniki tega ne delajo. Če pa bi storil, bi tak čudež pri postopkih, za katere gre, ne prišel v poštev. Saj bi ne vedeli, da ga je izprosil Baraga! Z močnim zaupanjem se moramo v stiskah k Baragi zatekati. Ne bo vsaka prošnja čudežno uslišana, to je res. Toda toliko pa jih bo, da bo mogel biti Baraga razglašen za blaženega in svetnika, če je božja volja taka. Da pa bodo tisti med nami, ki bodo v stiskah prosili Barago, da jim izprosi čudežno pomoč pri Bogu, mogli imeti trdno zaupanje, ki se zahteva za usliša-nje, moiramo širiti vsi poznavanje Baraga in se navdušiti zanj. Pa tudi z molitvijo moramo podpreti vsa prizadevanja. Kanonizirani svetnik je božja milost. Čudeži so tudi božja milost. Za milosti pa je treba moliti. Nikdar ne smemo zgubiti spred oči tega, da se razglašanje za blaženega in svetnika giblje v nadnaravni sferi. To niso zgolj zemeljske stvari. Kajti Bog direktno proti zakonom narave vanje posega. Cerkev tako živo in konkretno veruje v take božje posege, da jih naravnost postavlja kot pogoj in jih preiskuje v postopkih, ki jih v svojem pravu predpisuje. Noben epo-znavalec se brez čudežev, ki se preiščejo in dokažejo v strogih postopkih, ne razglasi za blaženega. Kako čudovita je ta zveza med naravnim in nadnaravnim svetom. V nadnaravnem svetu pa velja zakon molitve. Prositi moramo in prej-memoL „Karkoli boste Očeta prosili v mojem imenu, vam bo dal,“ nam je prisego! Kristus. Nobene izjeme ni. „Karkoli boste prosili.“ V svojih rokah imamo učinkovito sredstvo, da dosežemo pri Bogu vse. S prošnjo moremoi od Njega izpiliti vse, seveda, ker je sam tako obljubil. Prositi moramo skladno z načrtom, ki ga ima Bog s svetom in z nami. „Zgodi se tvoja volja,“ molimo k nebeški mu Očetu, kakor nas je naučil Kristus, Zgodi se tvoja volja, ne naša volja. Ali pa je Baragova razglasitev za blaženega po božji volji ? Zakaj bi ne bila? Ali ne vidimo, da papež leto za letom razglaša nove blažene in svetnike. Če se bo dokazalo, da je imel Baraga vse kreposti v heroični stopnji, zakaj bi potem Bog ne potrdil tega dokaza še s čudeži, da bo Baraga mogel biti razglašen za blaženega. Saj je vendar razglasitev za blaženega v božjo čast in korist duš. Fojrmula, s katero papeži dandanes razglašajo za svetnike, se začenja: „V čast svete in nedeljive Trojice v povišanje katoliške vere in rast krščanskega imena... določamo, da je svetnik ta in ta.“ V božjo čast, v slavo Cerkve in dušno korist je kanonizacija vsakega svetnika. Kako bi torej ne bilo všeč Bogu! Duhovna -stvar je razglasitev za blaženega ali svetnika, zato more biti naša prošnja za njo, kadar je utemeljena, absolutna, ne pa pogojna; pogojno moramo prositi za zemeljske stvari. če še ni čudežev, o katerih bi se trdilo, da so se izvršili na Baragovo priprošnjo, bo vzrok skoro gotovo v tem, ker smo zanje premalo molili. Ni mesto tukaj, da bi govorili o tem, kakšna mora biti molitev, da bo uslišana, toda to moramo omeniti, da je vzrok v tem, da Baraga še ni razglašen za blaženega, tudi v tfm, ker nismo zadosti in prav molili. Pri velikem narodu se kmalu dobi nekaj deset tisočev ljudi, ki stalno) molijo za to, da bi jim Bog poveličal tega ali onega božjega služabnika. Red ukaže svojim članom molitve v tak namen. Baraga pa ni bil član velikega naroda, ne ud kakega cerkvenega reda. Zato se moramo, ker je iz našega naroda, kar v celoti vsi skupaj zavzeti zanj. Baragova zadeva mora biti naša zadeva. čemu? Oglasil se bo morda kak skeptik med nami, in spraševal: čemu? Kakšno korist imamo od tega, če bo Baraga kanoniziran svetnik, že ob drugi priliki smo razpravljali o pomenu "kanoniziranega svetnika in o pomenu Baragove razglasitev za svetnika posebej, a vendar ponovimo na kratko še enkrat. Baraga je po našem mišljenju živel svetniško. Použil se je v ljubezni do Boga in bližnjega. „Njegove kreposti niso ugasnile, ampak vse bolj svetijlo v mrak sodobne sebičnosti in brezobzirnosti" (škof Rožman). Hvaležnost terja od nas, da storimo vse, da bo ta luč povzdignjena v Cerkvi na visok sV6' tilnik. Kanonizirani svetnik Baraga se nai1' bo skazoval hvaležnega in nas s moično priprošnjo priporočal Bogu. ™ ni majhna reč. Ali morda ne potrebuj6" mo mogočne priprošnje v nebesih ?_ P® kako še! Saj vendar vemo v kakšni*1 težavah živi naš rod, postavljen na prepih med evropskimi narodi, stisnj®11 med dve kulturi, sedaj pa še v nevarno' sti, da mu iztrgajo vero. če kdo, pot*"6' bujemo Slovenci veliko božje pomoči. Če bo Baraga kanoniziran, bomo imeli v njem prvega slovenskega svet' nika. Res je, da imamo že sv. Hemo,,.o kateri se je pred leti dokazalo s precej5' njo verjetnostjo, da je bila slovenske#8 rodu. Toda v našem narodu njeno o®' ščenje ni doseglo tolike stopnje, da o jo imeli na splošno za svojo svetnic0, Baraga, ki je živel dosti bliže našem8 času, ki je deloval med našim ljudstvo8! z besedo in peresom, ki ga tudi v tuj18 ni pozabil in mu je v težkih razmera8 na tujem pisal knjige, ta bi nam 81 dosti bližje. Bil bi kakor poklican zavetnika vseh Slovencev, onih, ki s doma, in teh, ki žive v izseljenstv8. Odstotek Slovencev, ki žive zunaj slo' venskega narodnega ozemlja, je tak visok, da Slovence po pravici morem deliti na dva dela, na te, ki so d0*80* in one, ki so v tujini. Baraga pa bi k°, nebeški zaščitnik združeval oboje, zakaj v življenju je okušal, kaj sta Slove8® domovina in tujina. Kanonizirani svetnik Baraga bo svf' til slovenskim ljudem z žarom svoj’ junaških kreposti, dokler bo živel s* venski rod. Svetnik Baraga sam pa 8 bo ugasnil, vso večnost ne. Katoličani iz drugih narodov bi storili, da bi človeku, kot je Bara# ' pridobili čast oltarjev, čeprav ima veliko narodnih svetnikov. Ali ne bom Š tega storili mi pri Baragi, ki je 8o, človek, ko še nimamo drugih svetnikov? Ali ne kaže Baraga izraz*8,j potez velikega svetnika? Ali ne svv®, vsak dan bolj, Ali ne bo v slavo na8e§;, rodu in v dušno korist slovenskih če bo Baraga razglašen za blažene#, in svetnika ? Ali boste še sPra8e/09» čemu? Na delo torej za Baragovo 88 tifikacijo. Dobri Bog pa naj blagos*8 Ija naš sklep. Po BARAGOVIH POTIH Svoje potovanje po Baragovih krajih popisuje Janez Kopač CM. (Nadaljevanje) SI>0MINI NA BARAGO NA SEVERNEM DELU KEWEENAWA P*lo je jasno poletno jutro, ko smo sedli v avto in se odpeljali proti se-vernemu delu polotoka Keweenaw. Vo-111 smo se skozi bujne gozdove. Gospa J^rbec mi je kazala med potjo., po ka-. ri Poti je navadno hodil Baraga, kadar potoval iz L’Ansa preko Houghtona v agle Harbor, kar se pravi po naše v jVo pristanišče. Deloma se je vozil s °mom po Gornjem jezeru, deloma je h°dil peš. y Po dobri uri hitre vožnje smo 2e pri bili Orlovi reki. Nekaj časa smo se y°zili ob reki in prišli do obale Gornjega Jezera, Odprl se nam je lep pogled na Vasrjo jezero. Iznad drevja zraven sli-. °vite obale je kukal bel zvonik s križem ^ nam naznanil, da emo v Orlovem pri-tanišču. Spet sem se silno razveselil, ko sem zagledal cerkev, ki jo je Baraga sezidal. (Glej sliko str. 339.) Orlovo pristanišče ima dokaj lepo lego ob obali Gornjega jezera na severnem delu polotoka, Zato turisti v velikem številu prihajajo semkaj, zlasti v poletju. Mi smo najprej zavili naravnost k Baragovi cerkvi. S svetim spoštovanjem sem se ji bližal. Daši je lesena in preprosta, je vendar zelo ljubka in privlačna. Zunaj nad vrati ima napis v angleščini: Holy Redeemer Church = Cerkev svetega Odrešenika. Vstopili smo. Pri kropilniku je napis, da se cerkev vzdržuje le od milodarov turistov in da je maša v njej vsako nedeljo, in zapovedan praznik ob 10 dopoldne. Vsak izmed nas je priložil dar za vzdrževanje te tako pomembne cerkve. Ima zlasti dve posebnosti. Ena je ta, da je spovednica pod prižnico. Če so spodaj vrata v spovednico zaprta, iz-gleda spovednica kot podstavek prižnice. G O JSi .NJ JE 7 R O dJNJNt^OTA L> MINE POLOTOK H* sq U E n e mesaunee^V- Druga posebnost je ta, da so klopi, kljub temu, da je cerkev ozka, v treh vrstah, tako da v eni klopi morejo sedeti kvečjemu 4 osebe. Ker je srednja vrsta klopi večja, so klopi po sredi pregrajene in tudi vhodi v klopi se z vrati zapirajo. Baraga je očividno želel, naj sedi čim manj vernikov skupaj, odtod majhne klopi in še te med seboj pregrajene. Verjetno so se Indijanci prav tako radi igrali v cerkvi in se med seboj pogovarjali kakor Kitajci, zato je pazil, da jih je sedelo čim manj skupaj, sicer si ne morem razložiti te vrste klopi, ki niso ne estetične ne praktične; saj bi ga stalo veliko manj, če bi klopi ne pregradil in‘ne delal vrat ob straneh. — Na zadnji steni ob vratih je v s steklom pokritem predalu več Baragovih relikvij: škofovski križ, mašna obleka, ki jo je rabil, naslonjalo za mašno knjigo in kelih. Vse je zelo preprosto in skromno, tudi škofovski križ. Vse to priča, da je Baraga tudi kot škof hotel ostati ubog in skromen misijonar. Na zadnji steni je še obešen trirogelni svečnik, ki se je rabil na velikonočno soboto, križ za procesijo in stojalo s svečniki, ki se rabijo na veliki teden pri petju brevirja. Vse to je ohranjeno res iz Baragovih časov. Za cerkvijo, malo stran, je pokopališče, na katerem počiva 'tudi slovenski misijonar Andrej Andolšek. šel sem tja in pokleknil na grob tega zaslužnega slovenskega misijonarja. Daleč v tujini je našel svoj zadnji počitek. Pomolil sem ža pokoj njegove duše. Grob ima majhen kamniti spomenik. Na njem je vdolbeno: Rev. A. Andolšek Died June 23. 1882 Aged 65 years Bom in Carniolia - Austria Requiescat in pace! Preč. A. Andolšek Umrl 23. junija 1882 Star 65 let. j Rojen na Kranjskem - Avstrija Naj počiva v miru! I j< Iz Orlovega pristanišča smo se 6d-i>eljali ob obali Gornjega jezera na skraj- ni sever polotoka. Vozili smo se počasi in opazovali jezero ter slikovito okolico-Daši je Gornje jezero mrzlo in se redki v njem kopljejo, se vendar nisem mogel premagati. Zaplaval sem v valove, ki so me še bolj ostro rezali v kožo kot Sava, kadar smo šli vanjo še v septembru. Sem vsaj malo poskusil, kako je bilo Baragi pri srcu, kadar so s® zaganjali vanj mrzli valovi. Končno smo prišli na skrajni sever polotoka Keweenaw. Ogledali smo si Copper Harbor = Bakreno pristanišče in Fort Wilkins. Na obeh teh dveh krajih je Baraga večkrat bil po dušno-pastirskih opravkih. Dr. Jaklič piše ^ svoji knjigi „Friderik Baraga“: „29. januarja 1845 je iz L’Ansa poročal škofu Lefevru ' seljence ščitila pred Indijanci, če bi bij' nasilni, škofu piše: „Vrnil sem se z m>' sijonskega obiska, ki sem ga napravil \ Fort Wilkinsu. Hodil sem 4 dni precej hitro; to pot se pa da napraviti celo v 3 dneh. Potovanje mi je prineslo dosti duhovnega veselja. Mnogo katoličanov je tam: Ircev, Nemcev, Kanadčanov. Ostal sem 2 bedna pri njih. Maševal sem vsak dan in pridigal v angleškem j®' ziku vsak dan, razen enega. Imel sem 4 krste, mnogo spovedi in 15 obhajil. Prosili so me, naj spet pridem; obljubil sem jim; da jih bom spet obiskal meseca junija, ko sem se namenil, <1® grem v La Pointe. Dvakrat na leto hočem obiskati tudi Fort Wilkins.“ Iz Fort Wilkinsa je obiskal tudi rudarsko naselje Copper Harbor, ki J® prav zraven. V juniju istega leta J® spet prišel v Fort Wilkins, kakor je b'l obljubil. V Copper Harborju je pa r,u' darjev, ki jih je bil obiskal v januarju, le malo dobil; preselili so se v nov® rudnike v notranjost polotoka.“ Ta odstavek v Jakličevi knjig' u1’ danes, ko sem te kraje videl, vse v®, pove. Fort Wilkins je sedaj ena najbolj obiskovanih turističnih točk na tem polotoku. Kajti ima eilno slikovito lego ob ornjem jezeru in obenem je tudi zgo-0vinsko zelo pomembna. Leta 1923 je Postala državni park. Ob vhodu v to trdbo je na kratko razložena nje zgo-ovina. Zgrajena je bila leta 1843, da rani bele rudarje pred napadi Indijancev. Danes se vidi od te utrdbe ° e: Najprej pokopališče Old Fort ce-•Oentary, kjer je pokopanih nekaj voja-ov in častnikov; dalje stanovanja vojakov in častnikov te utrdbe. Stoje še Pokama, mesnica, bolniška ambulanta, orana, v kateri je Baraga vojakom aševal, kadar je bil pri njih in ku-'uja. Vsa ta poslopja so še iz leta °43. Nekaj je pa že porušenih. Iz vseh Poslopij ge vidi, da so bili častniki in ojaki od ameriških oblasti zelo dobro 8 krbovani. Njihove stanovanjske sobe 0 bile zelo lepe. Pekarna in mesnica Pečata, da so bili tudi s hrano dobro aloženi; prav posebno pa je bilo po-krbljeno za bolnike in ranjence. — olika dvorana za mašo — masehall pa r|ca, da jim je oblast tudi v verskem šla zelo na roko. Velika dvorana, 1 Je bila svoj čas vojašnica, je pa danes Pomenjena v muzej. Natančno sem si a ogledal, ker je za razumevanje Ba- fa8To leti jjozej v malem prav tisti svet in iz tih časov, ko je na tem polotoku mi-'Jonaril Baraga. V muzeju vidiš vse bi^e rude, rastline in živali, ki so .6 Pred sto leti na tem polotoku. V baavPem so te rude, rastline in živali . Pl še danes. Dalje je prikazana te-civilizacija in način življenja, odmeti v muzeju ponazorujejo, kako tikS° ^ai vojskovali Indijanci in Ame-So nC*’ kak° so obdelovali zemljo, kako je ff oblačili in kako zidali hiše, kakšen kg, J ,način potovanja po snegu in ledu; to Sl^ ,so bili tedaj čolni in ladje. Vse PJ11' Je misijonska potovanja in način po *^ov^a življenja v teh krajih močno in '•aZ0^il° in osvetlilo. Videl sem krplje Ctvije, kakršne je nosil tudi Baraga Vega misijonskega dela pred sto silno važen. Prikazuje namreč ta pozimi za potovanje po snegu. V predalu, v katerem so prikazani možje, ki so gradili omiko na tem polotoku, je najbolj častno zaetopan Baraga. Razstavljene so tele njegove stvari: najprej njegova slika; dalje slika prve cerkve na tem polotoku, ki jo je Baraga sezidal v Assininsu zraven L’Ansa, in končno njegov indijanski molitvenik in očip-vejska slovnica. Tako smo si ogledali glavne Baragove misijonske kraje na tem polotoku. Hvaležen sem Bogu, da sem mogel vsaj najvažnejše Baragove misij, postojanke obiskati in ei ustvariti jasno sliko o Baragovem misijonskem delu v Gornjem-Michiganu ob Gornjem jezeru. Teden dni sem preživel v „Baragovi deželi“. Kar težko sem se ločil od nje. Kakor ob slovesu od Lurda, šest mesecev prej, tako sem tudi ob slovesu od „Baragove-dežele“ prosil Boga, naj mi nakloni milost še enkrat obiskati te kraje. SAMOTNO BIJE URA NEKJE ZGODOVINSKI ROMAN O JEZUITU MISIJONARJU OČETU MATEJU RICCIJU Napisal Fausto Montanari, za „Katoliške misijone“ iz italijanščine prevedel M. T. XXIII. NANKING IN POJEDINA Z MODRIJANI Tako, glej, Gospod! Kaj naj tedaj res čenčam in si bajke izmišljujem, gamo da bom na dvor prišel? Ne, ne; vse, kar sem mogel, sem storil. Poslej Ti misli zame, kako in kaj. Najbolje je tedaj bilo, da se vrneta v Nanking. V tolažbo je bila misel, da je bila kraljevska prestolica v teh trenutkih zares vse prej kot primerna na kakšen javen nastop. Ree so tod ljudje bolj bistri in mnogo zastavnejši kot na jugu, pa tudi v orožju so krepko bolj ročni: a znanost in lepe umetnosti so jim navkljub vsemu deveta briga, kajti lov za časnimi dobrinami jih je bil obsedel povsem. Vsem je samo denar na mari: od dvornih dostojanstvenikov do podeželskih mandarinov, od zakotnih mandarinov do podložnikov, podložniki pa spet drug drugega izrivajo, ker hoče vsakdo višje priti in bi med sebi enakimi ne veljal rad, da je manjši od oblastnika. K temu pa so se zapleli še v vojno s Korejci, davki so porasli, z davki cene blagu; zaradi trde draginje je sleherni hotel na škodo drugega obogateti. Zato sta redovnika vzela slovo od prestolice kot od grešnega Babilona; za skromen denar sta si najela ladjo, ki je bila namenjena v Nanking, in odpotovala nazaj. Dokaj ponižna tale ladjica, ki jo je vodil en sam čolnar; le počasi je spela po reki. Misijonarji pa so se v spokojnosti neskončno dolgega potovanja domislili, da bi se z gibko urnostjo brata Bastiana v kitajski govorici, pa z globoko glasbeno izobrazbo očeta Catta-neo lahko lotili prav nadrobnega kitajskega besednjaka, kjer naj bi bili vsi prerazlični pridihi in glasbeni toni sleherne enozložnice dosledno zaznamovani. Koristno so tako izrabili tisti mesec dni vožnje, ki so ga potrebovali, da so šele v Linčin prišli. Tod pa, november je šel h kraju že, jih je nenada zatela zima: mraz je zledenel vodo v kanalu in čoln je obtičal v negibnem, belem oklepu. S služabniki in prtljago niso mogli naprej; res ni kazalo drugo, kot počakati, da bi se neugodno vreme uneslo. Oče Matej se je tedaj odločil, da b° sam, z najnujnejšo prtljago, po suhe111 nadaljeval pot in poiskal misijonarjem novo postojanko; ti naj bi ga medtem čakali v Linčin. Potoval je v posebni nosilnici na ko" lesih; nekšna svojska, čez in čez zakrit® samokolnica, ki sta je v krepkem dir® spredaj in zadaj tirala dva izurjena tekača. V tistih časih je bila na Kitajskem takšnale brzonosilka najhitrejše vozil0-Prišel je tako v Sučev, kjer je pr®v takrat bival imenitni K ju Čai Su; tam se je hotel ustaviti in se poslužiti vpüva tega svojega dobrega prijatelja. Pa je dovoljenje za bivanje v SučevU mogel zadobiti edinole, če je šel prej v Nanking. Oče je tedaj hočeš nočeš s ple' menitim Kju čai Su odšel v Nanking- V polni zimi, 9. februarja 1599 sta se prijatelja pripeljala v to veliko mesto-Ceste je pokrivala ledena zmrz, dr®' vesa pa čez in čez v ivnatih sanjah. K®1! je to pot po suhem prišel, je oče Mat®J vstopil skozi velika mestna vrata, ki j1*1 na svojih prejšnjih potovanjih tu sem še nikoli ni videl. Prav res, saj to vendar tista vrata, ki jih je gledal v snm ko se mu je zdelo, da se razgovarja , Gospodom. Takrat je čul, kako mu Je govoril: — Ne boj se! Na dvoru bom ved®0 blizu ob tebi! Res, Gospod! A povej, je mar sa,n§ tale Nanking tisti dvor, kamor mi k j dal priti? Mar res nikoli ne bom moge' ne veliki dvor same prestolice? ■d® Sicer pa je bilo vse skupaj mor' res samo sen. Zatrdno resnično je s®m. eno: da delaj povsod, kjer si, sicher® trenutek za čast božjo, pa četudi se j~.', ničiš potem; nič ne de! Prvi, ki se Je ® na križu izničil, je Jezus sam... A nekšna posebna živahnost v m®' stu je očeta Mateja zmotila v teh m1' slih. Vsepovsod pokanje z možnarji, P celi gozdovi pisanih vencev, ki so P°cej viseli od hiš in se gizdalinsko oholili o® *°zko belino zmrzlega snega. Pod v«čer a zašumeli velikanski umetelni ognji. Umrl je japonski Kambako: njegovo v°j 0 j® takšna nenadna novica težko t«n ^.a Kitajci so jo mimogrede po-in k l. na Koreji. Zdaj so slavili zmago mir; vsa nezaupnost, ki je še nekaj esecev nazaj ovirala tujcem vsakršno P°stajanje v mestu, je čez noč izginila. ^ Plemeniti Kju Čai Su je bil narav-. ®st mojstrsko neutruden v svoji iznajd-•H vos ti, kako iztakniti ljudi, ki bi jih Povedel v obisk k tujemu učenjaku, v Krornno hišico, ki si jo je bil na vso af?lico najel. Seveda je sleherni teh gostov z Matejem prav med štirimi očmi ®tel občudovati njegove ure in učenja-v*6. naprave, zraven pa pol šepetaje na-e,1Jal ko večnost dolga, zamotana raz- ^vljanja. 0v. Kakšna sprememlba! Lani oče Matej eito sploh ni mogel v mesto, letos pa o mu v obisk prihajali najodličnejši la f^an’ 'n mu P°nuja'l gostoljubje v astnem domu, ali pa mu v odkup ponu-“al.> zemljišča in blago. Prihod učenega uJca je bil med najvažnejšimi dogodki. Sam mestni glavar je ob tolikšni ne-ehnj gneči v patrovi izbici sam pri sebi r^pdil, da mora tujcu tudi on izkazati v®je občudovanje: poslal je Mateju podano, častno tablico, ki naj bi jo obesil ad vhod. Tod se je bralo, da je z za-j^ada prišel učen in pobožen mož, pa v? je ta njegov obisk nankinškim me-®anom v posebno čast. Mandarini' so ob 2 'kšnj glavarjevi naklonjenosti svojo ^avzetnost za Mateja še podvojili; mi-l°nar pa je nasmejan in vzradoščen Pazoval ta čarni krog in zaznaval v lem velikodušno igro božje Previdnosti. , Kazrnišljujoč vse to se je oče Matej aločil, da bo ostal v Nankingu, ki od Prestolice nj bil manj pomemben, četudi Iesar ni bival tod; za kako kulturno de-vanje in slednjič za oznanjanje Evan-^l'Ja pa je bilo to velemesto morda še s. Odločilni korak pa je misijonar za-avil, ko se mu je za prav nizko ceno Pujal nakup prostorne, komaj dobro .«vajene hiše, ki je daleč okrog slovela j.a,. kraj, kjer si bivati nihče ne upa; v-s.° namreč, da je tam okrog začelo rasiti, ko so s poslednjim beležem Vetlili ozidje. Najimenitnejši bonci so se trudili z vsemi mogočimi zagovori, da bi pošasti pregnali, a uspeh je bil ničen. Nočni čuvarji so se hiše na -daleč ogibali. Pater Matej je tedaj za to skrivnostno zgrado plačal smešno borne denarje — edino, kar je sploh mogel plačati —, in se brez pomišljanja nastanil tam. Prav nič nenavadnega ni zasle- dil v tem novem domovanju, ne on, ne kdo drugi: mračne pošasti so izginile... Seveda je šel glas o tem „čudežu“1 koj od ust do ust po vsem mestu; in ugled tujega učenjaka je porasel še bolj. Ta ugled pa mu je bil hkrati lepa priložnost za globok, potrpežljiv študij. Ko se je takole slednjič le ustanovil v stalnem domu, se je Matej spet z vso vnemo zaglobil v fizična in zvezdoslovna razmišljanja; pri tem pa je bil učenim Kitajcem vselej na uslugo za kakršno koli znanstveno razpravljanje. Do -osuplosti prevzeti so ti učeni možje čuli, da je zemlja okrogla; zdaj šele so spoznavali, da so vsekdar, ko so ponavljali, kako je zemlja oglata in nebo okroglo, izgovarjali samo pesniško zamotana rekla, ki so bila morda celo filozofsko skrivnostna, da pa jih pri vsem tem tako malo učenem zatrjevanju ni vodil nikakšen matematični ali izkustveni dokaz. Oče Matej pa, ki so ga v zadnjih letih prav takšni Kitajci tolikrat zbadali, da si kaj neverjetno predstavlja nevidni svet, Boga in onostranstvo, se je sedaj nasmihal: njegovi obiskovalci so morali namreč ven in ven priznavati, kako je prav on v zagonetnih bistvih vidnega sveta od vseh najbolj doma. Njegova razlaga mrka, o katerem Kitajci niso imeli prav nobenih določenih pojmov, je bila pravo zmagoslavje, ki je svoje živo potrdilo našla v resničnem primeru: premnogim učenjakom je tedaj naravnost sapo zapiralo. Prav zato so ga povabili v zvezdo-slovni observatorij, ki so ga bili postavili vrh griča sredi mesta. Trdno in bogato pbslopje se je košatilo s premnogimi opazovalnimi napravami, ki so bile znanstveno sicer precej dvomljive vrednosti, a kot umetnine prav gotovo visoke hvale vredne. Tamkajšnjih zvezdogledov naglavna dolžnost je bila v tem, da so sledili zvezdne poti in hkrati skrbno čuvali, če bi kje kaka nova zvezda vstala: nje prihod bi morali na vrat na nos najaviti kralju v Pekingu. Res, tudi Modri z Jutrovega so zvezde preštevaje našli pravega Boga; se bo mar tudi tem zvezdogledom taisto namerilo? Pa je tudi Herod zaznal, da je nova zvezda vstala; pa naj bi bil zdaj tudi tod kak novi Herod? Oče Matej je molil h Gospodu, da bi se to ne zgodilo; prosil Ga je,'naj za molitev sprejme vse te učenjaške in modre razgovore, ki jih je iz ljubezni do Boga vodil z učenimi Kitajci. Modrovati na Kitajskem ni bila stvar takole od muh kot morda kje drugje po svetu. Učeni Kitajec prav res da sploh ne modruje, če ni tole modrovanje združeno s pojedino: če hočeš z njim razpravljati, ne ostane ti drugo, kot da se spoštljivo zalagaš s preprostimi dobrotami njegove kuninje, ki so jih postavili predte: recimo pečeni psički, obloženi s pajki, opraženimi v ricinovem olju; pa različne druge jedi, ki so Kitajcu sicer slaščica, zapadnjaku pa se naravnost upirajo. Posebe previden moraš biti pri množici opojnih omak, ki jih ponujajo; zakaj, če si se le prepridno zalagal z njimi, se ti nameri kar brž, da so ti skopnele vse očarljive pesniške domislice, ki jih moraš sicer loviti po svojem spominu in od časa do časa postreči z njimi svojemu gostitelju, kot se pač spodobi. Zato pa se je pater Matej pred vsako takšnole pojedino vroče priporočil Materi božji; kajti prav tele gostinske slovesnosti so se mu razkrile kot prelepa priložnost, da bi si z njimi zadobil naklonjenost kakega uglednega oblastnika, ki bi mu utrl pot v Peking; ne kot bedasti evnuh, ki je za ceno svoje pomoči postavil izdelovanje srebra, marveč kot človek, ki se bo v nagrado zadovoljil s poukom o resnici. — Sicer pa, kaj Španci in Portugalci hodijo tod sem zaradi resnice? — je razmišljal oče Matej. — Tudi njih žeja po srebru in kitajski svili. Njih ponašanje le prevečkrat ni boljše od kitajskega. Odpri tedaj, Gospod, tudi Kitajcem oči, da se k Tebi obrnejo! Zares, nekajkrat so slabo ravnali z menoj; a v vsem tem so se zvesto držali edinole svojih postav. Tako na las so podobni starim Rimljanom: res, vsakršna past jim je dobrodošla, a vselej takšna, ki jo zakon dovoljuje. Slednjič pa je med njimi takšna množica zares dobrih ljudi! Tako, recimo, je živel tam ugledni mandarin Li Žu Čen, ki je, četudi^ ne ravno preveč imovit, ven in ven očetu Mateju v čast pripravljal pojedine. Ta* isti Li Žu Čen, strašansko učen, kar vero v (bogove zadene, je prav v tem svojend znanju utrpel krepek poraz, ki mu ga je nanesel oče Matej. Prepričal se j®> res, o posameznih zmotah, ni pa še bu docela prepričan o njih celotnem skupku-Prav zato pa je spet in spet vneto vaba Mateja, skrbel, da so prišli tudi drug1 učeni „bogoslovci“, sam pa je napeto» s kipečo gorečnostjo poslušal modr® razgovore. In bolj ko je pater Matej dokazoval zmotnost tega verovanja, ki se mu Li Žu Čen le še ni znal docela odpovedati, bolj je v mandarinu rastla zavzetost za učenega tujca. V teh bitvah proti zagovornikom malikovanja se je Matej zatekal po porno® h Konfucejevi modrosti, da se je slednjič zdelo, kot bi bil sam nekšen glasnik velikega kitajskega modreca. — Le previdno, oče, — ga je svard Cattaneo, ki je bil že prišel za njim tv Nanking, — naj pomisli vendar, da j® na oltarju evangelij, ne pa Konfuce. Oče Matej pa se je nasmihal in zatrjeval, da je ta modrijan pač kitajski Aristotel; in kot je sveti Tomaž zapad-njakom pokristjanil Aristotela, Kitajcem velja zdaj Konfuce ja pokristjaniti: p°' kazati najprej vzvišenost tega velikeg8 duha nad slehernim malikovanjem; iz' pričati potem, da evangelij ne zanika tega, kar je v modrečevi modrosti do' brega, marveč njegov nauk samo dopolni; slednjič pa dokazati, da je Kon* fuce sicer visoko veden o stvareh tega sveta, a neveden povsem, kadar gre za onstranstvo. In vendar onstranstva 1,0 gre zanemarjati, saj to, kar zdaj gl®' damo, mine; ostane samo, kar je Prl' krito našim očem. O teh nevidnih stva' reh pa z vso jasno besedo uči edinoj® evangelij. A da vse to izpričaš, bod® morda potrebna leta in leta. Dotlej pa se poslužuj pojedin in uČ®' nih razgovorov. Kadar je Li Žu Čen K zaupnemu razgovoru poklical svojega zvestega kuharja in mu ukazal slednji®' naj spet pripravi eno izmed mnogih P°' jedin z modrijani, je k takšni slovesnosti vabil potem le izbrano gospodo, Žu Čen si je izbral najskromnejše m®' ° ln se trudil, da bi kar se da neopa-n ostal; a kadar je zaznal, da se je Ža iVOr razvnel, so mu oči za- , rele; ni se več menil za koščice na ^niku, obstal je tih in pozorno po-U)«Si ' ^es ved*10 vsega do dna fnel, pa to ga ni motilo, da bi ob teh V ?nih razpravah z vsem srcem ne uži-ah Bilo mu je, kot da posluša nekšno Nedoločeno glasbo. v f^epega dne je uspel pritegniti tudi Vlsenega San ho Ai, ki je bil pravšen v.Ser med bonci; zakaj med svojimi manj-■ni brati se je odlikoval po čudovito s oboki učenosti in bistrosti duha. To pot Je bil Li žu Čen izbral svoje mesto N^av blizu obeh visokih učenjakov, kajti členil je bil, da ni ene same besede ne ^N?6 preslišati. Pater Matej je zaslutil ®*e prijazno zvijačo in povabilo prav plodno odklonil z izgovorom, da se posti, v- spričo naravnost obupnega prigovar-■Nhja mandarinovega je slednjič moral °dnehati. Z nekšno svečano umirjenostjo so nePozabno pojedino začeli. Edina živah-N?st je morala odsevati iz gostiteljevih Cl> ki se je na moč prizadeval, da bi 'v°jim gostom izvabil kak razgovor. Na s° žalost pa ga je kot gostitelja nekšna "'N'enkost tam zunaj prisilila, da se je a trenutek odstranil. A ko je bil nazaj jPet, je prvo zagledal očeta Mateja, ki 1 • be da bi trenil, pozorno poslušal go-°ranco vzvišenega San Ho Ai; ta je tovoril- ?>iti Prav zares da nihče ne more dvo- ao bivanju Boga. Če bi ga ne bilo, •Pu naj služimo tedaj bonci? In tudi hfu koncev bi ne bilo, da bi no bilo do-Vs zkk duhov in slednjič 'Gospoda tj nn duhov, prav kot v življenju nale-jN10 na kraljeve namestnike in kralja mega. a kakor je v teh, ki so nad N", kot je nebo nad zemljo, taista 5». Adam Shali, znameniti naslednik Riccija na pekinškem dvoru P- naša človeška narava, enako je tudi v najvišjem Gospodu vesolja naša narava; in 'nič takšnega ne more storiti, česar bi tudi mi po naših močeh ne ne zmogli. Kot nam, je tudi njemu prihodnjost zastrta; zato pa srečno živi v svojem neizmernem bogastvu. — A to je vendar taisti Bog, ki je svet ustvaril! — je ugovarjal Matej. — In kdo trdi, da bi ga tudi jaz ne mogel ? Sredi prostorne sobe je stala velika žerjavnica, kajti bili so še v polnem februarskem mrazu. Matej je pokazal nanjo in dejal: — Ne trudi se, vzvišeni San Ho Ai, in ne sezaj za obličjem nebes. A kot je Bog ves svet ustvaril, daj, ustvari nam, vzvišeni San Ho Ai. tod in zdajle novo žerjavnico, ki bo tile enaka. Misijonar je uganil, da je zasekal v sredo kitajske domišljije, kajti povabljenim so roke pri krožnikih obstale in globok molk je zajel prav vse. A bonec se ni zmedel: — Častitljivi oče zares odlično pozna zvezde, saj jim sam riše tek in smer. Pa nam menda ne bo dejal, da v tem trenutku v svojih pesteh stiska milijone zvezda in jih križa z žarki, kot bi spletal riževo slamo? — Bes ne, premodri, o zvezdah si ustvarjam le podobo v svojem umu in po svoji misli jih rišem na vsemirjevid, — je strpljivo odgovoril oče Matej in pazljivo čakal, kdaj bo od nasprotnika še enkrat terjal ustvarjanje nove žer-javnice. — In tale žerjavnica, ta hiša, ves svet slednjič in ozvezdja, — je urno udaril bonec, — kaj niso vse te stvari le podobe, ki si jih v lepopisne znake, v In vzvišeni San Ho Ai je vstal; nasmešek zmagovalca mu je zaigral na ustnah, z rokami se je uprl ob mizo, ponosno pogledal po gostih in blažen ves sedel spet. Ni bilo tako lahko pojasniti razliko med biti in spoznati v teh trenutkih, ko so gostje, ki se sicer niso čutili enake Gospodu nebes kot vzvišeni San Ho Ai, spet segli po jedi in zraven občudovali njegov hitri, blesteči odgovor. Pa tudi sicer jih zdajle nič kaj preveč nista zanimala ne nekšni nebesni Gospod, niti rišemo v svoj um, zvok besede končno ? ne zapadnjaška različnost v mišljenji1 očeta Mateja. Misijonar je, pol prestrašen, zasluti| negotovost in segel po prvi domislici, k1 mu je prišla na um: — Vzvišeni San Ho Ai nam pač n> hotel ustvariti nove, nam vidne Žerjal' niče; a ne dvomim kar nič, da si znal vsaj predstavljati drugo žerjavnit0 todle zraven mene, kamor bom zdajle roko položil. — Prav gotovo. — Prav. Todle še vedno držim roko in se nisem prav nič opekel. Naj zdaj vzvišeni San Ho Ai dvigne svojo roko nad žerjavnico, ki si jo umišlja Bogu enak. V duhu se je oče Matej zahvalil riji, ki mu je pomagala s takšno d or mislico. Povabljene je vzveselil takšen poskus; radovedni vsi so stezali vr»' tove. Bonec pa je prezirljivo zategu'1 ustne, zavihnil nos in zinil: — Častitljivi oče se norčuje iz naS' ne zdi se mu vredno, da bi se potrud*. slediti življenjskemu teku • stvari, *1 ukazuje: ob svojem času spoznanje, o0 svojem stvarjenje. Ne da bi se oddahnil, je v podkrepi}0 svoji obrambi zdrdral kakih dvajset d1 več starih izrekov. . Pater Matej je uganil, kako vsi t dokazi zaprav govore njemu v prid, je bil bonec samo s kitajsko pestro' stjo ovil vso zapadnjaško različnost n"5' Ijenja, ki jo je pravkar hotel misijon*1* sam zbranim nakazati. A zdajle bi J11?' ral predvsem z enako Vrsto častitljiv1 _ izrekov nanje odgovoriti. Kitajcu n®1” reč kaj malo pomeni geometrična J8?/ nost nazornega dokaza spričo očarljiv10 pesniških izrekov. Pater Matej je zacu' til, da temu ni kos; okleval je. Ven d», je z drzno odločnostjo hotel zastav' . besedno neurje vzvišenega San Ho ^ ob prvem izreku, ki bi utegnil služiti ^ koristno razpravljanje. Prav takrat P je Kitajec zatrdil, da je človeška narav prav gotovo vsaj tako dobra kot bozJ — če je narava dobra, — je varjal oče Matej, — odkod potem v človeštvu? Če pa je zla, odkod doby0^ Če pa ni dobra, ne zla, marveč _ bi'c .. izrazna povsem, kako da sta tedaj v n i dobro i zlo? Observatorij na cesarskem dvoru v Pekingu malo po Ricciju i . A tale Kitajec se ni dal ugnati kar dk°! Brž je odgovoril: v — Kdo je ustvaril telo častitljivemu cetu ? Mar ne nebeški Gospod ? -7- Prav res, da On; po mojih starših e j« ustvaril. v '— No, tako pa tudi nebeški Gospod k;,^astitljivem očetu ustvarja glavobol, ddar ga beij glava. Po Njem prihaja ^ r°ki in posledicami, pa med tistim, sar Bog resnično hoče, in tistim, kar dovoli. Znova je začutil, kako se he tla, kako se bo izgubil, če ia, • Prav zdajle spet našel kake žer-Vso*"06’ Se j® lahko Prijel. A na nesrečo je tokrat \igledal samo te- žak kovinski pladenj, ki je prazen sameval sredi mize. — Kaj mi poreče, vzvišeni San Ho Ai: je li res, da tudi" nebeški Gospod, na svojem tronu sede, kot mi trpi bolečine, ali pa je res, da se v Njem dobro in zlo skladata tako, da Ga nobena stvar ne vznemiri; — Prav zares, takšna je narava nebeškega Gospoda, pa tudi narava slehernega modreca: skladnosti ne moreš vznemiriti! Tole zdaj pa je bila skušnjava, ki se ji ne da upirati. Matej je ročno pograbil težki pladenj in ga koj nato, kot da tega ni namerjal, z lahnim udarcem spustil z brušenim robom naprej na roko vzvišenega San Ho Ai. Bonec je prepaden ves razprl oči in kriknil. — Oprosti, vzvišeni San Ho Ai, — je brž pritegnil oče Matej, — ti si pač modri, ki sediš v božanski skladnosti. Takšen boš pač oprostil mojo nepii- merno kretnjo, ki bo samo v slavo tvoji ravnodušnosti. In priklonil se mu je globoko, spoštljivo pripravljen na vse. Vtis je bil nepopisen. Sredi osuplega molka vseh prisotnih je bonec besno zgubančil čelo in se komaj zadrževal. ■Gostitelj Li Žu čen je udarjal s trepal-kami ves zmeden in čakal, kako bodo modrijani to stvar presodili. Oče vzvišenega San Ho Ai, čvrst starček, ki je vse dotlej molčal, pa je nenadoma pretrgal napeto tišino in se obrnil k sinu: —'Če sem prav umel besede častitljivega tujca, je z njimi vzvišeni San Ho Ai hotel povedati, da v človeku ni več popolne skladnosti, marveč nekšno menjavanje dobrega in zlega; šele po smrti morda se bo to dvoje umirilo v večni ubranosti, Modri ve, da se le po smrti njega življenje zares upokoji. Smrt je tedaj tista najvišja ubranost Modremu, kot pravi častitljivi Buda. Sijajni Konfuce pa ne pravi tako: pač naj sleherni že v tem zdajnem življenju spozna dobro in zlo v pošteni presoji svojih dejanj, kajti drugega zdajnemu življenju podobnega ni več. A če naj skladna ubranost že v tem življenju uravnava vse, kako tedaj, da celo Modri brez svoje krivde trpi? Prav zares sta tedaj i življenje i smrt polna skrivnosti. Starčevo lice zdaj ni bilo več nadah-njeno z zmagoslavjem zelenega šolarčka kot v trenutku, ko je povzel besedo. Težka resnost je sedla vanj, obrnjen k sinu je govoril trdo, kot bi svaril: — Morda se nam bodo te skrivnosti razkrile zares šele po smrti, kajti le onstran je prava, določena resnica: mi pa, ki smo tu, ki smo komaj zaživeli, čakamo, da nas smrt prerodi. Življenje po smrti, če sem prav umel, nam oznanja častitljivi učenik Matej: zakaj nebeški Gospod je silnejši od smrtnika, in Njemu je prav lahko živo to, kar je za ljudi mrtvo. Tako se sedaj ne ženimo toliko za tem življenjem, marveč za onim drugim, ki nam je namenjeno, če sem prav umel. Oče Matej je zastrmljen ves poslušal starca, ki se je menda s to mirnostjo hotel maščevati na vsa ponižanja blesteče nadutosti lastnega sina: kdo ve, kolikokrat je bil tako udaril roditelja. Vse to pa seveda vzvišenega San Ho Ai ni oviralo prav nič, da bi znova ne zatrjeval, kako je tudi v Bogu i dobro i zlo, pa da Bog slednjič ni ne dober, n® zel, ne srečen, ne zlosrečen, kajti vB® v njem, da se sklada z ničemer in ne* skončno in nično sta enako v Njem. — A kako je sonce? — ga je znova naskočil pater Matej. — Mar ne sije’ — Seveda sije. — Pa zdaj morda porečemo, da 3e potemnelo ? —• Prav gotovo ne! — Potakem tudi o nebeškem G°' spodu, ko trdimo, da je dober, pač A® moremo trditi, da je tudi zel. — Da, — je ugovarjal vzvišeni Sai> Ho Ai, — kajti neskočno Bitje ni j® kot sonce samo, marveč kot sonce i® noč družno v enem! Gostje so osupnjeni poslušali vse t°' gledali v krožnike in si od časa do časa šepetaje izmenjavali vtise. Izvečine s° bili naklonjeni patru Mateju, a še dolg® ne tako zmagovito odločno, kot je b1 ta pričakoval. In misijonar je bil truden> ves zmeden od teh različnosti v mišlj®' nju, ki so mu bile sicer več kot jasne< pa jih je bilo tako strašansko težko P°' vedati s kitajskimi reki. čutil je, kako visoko ga vsi spoštU' jejo, a da se navkljub vsemu le nočel® in nočejo potruditi k spoznanju, kako ’ najvišjem Bitju ni človeku enake naj3' ve, pa kako je večnost, edino resni®11 življenje, tako silno različno od življ®' nja tega sveta. Res, ob slovesu so mu čestitali Pr®v vsi, a zdelo se mu je, da le preveč hla®' no: in mimogrede je zalotil vzvišene#® San Ho Ai, kako si je gladil roko, kaj mor ga je bil udaril s pladnjem. Mat®J se je zdajci sam pri sebi pokesal, da ® je v svojo zmago poslužil tako prep®1? Ijivega dokaza; sklenil je, da takšni poskusov ne bo več tvegal. V prihodnl^ bo zares mnogo bolje, če bo manj n?2” pravljal in zaupal rajši zagovor resn1® napisani besedi. Pa ga je vendar naslednji dan njn®^ žica učenih mož posetila v misijonis®H| s svojim krepkim očetom je prišel tu j vzvišeni San Ho Ai; a bonec se je off>el le na običajno dvorljivost. (Se bo nadaljevalo) KAZALO „KATOLIŠKIH MISIJONOV“ — MAJ 1953 buna Soliman (—nj—) ........... 290 lv> indijski kardinal (M. Jezernik) 291 ®°eialno vprašanje v misijonih (»Očetova beseda“ — Pij XII.) 297 aj so nam „Katoliški misijoni“ Dr. Ivan Ahčin) .............. 299 ardinal Tien o „Juriju Kozjaku“ 301 »Mestu Kristusa Kralja“ (A. številke obtožujejo (R. Smersu) 307 eseli3 novice iz Južne Afrike (Va- lentin Poznič F. S. C.) ......... 310 Misijonarji pišejo (Ciril Verdnik CM, Cirenija Jug, Rafa:l Mrzel SDB, Serafina Černe) ............ 313 0 niisijonskem svetu .............. 317 Misijonsko zaltedje Misijonsko zborovanje rimskih bogoslovcev (M. Jezernik) . . 321 Zaključno k 2.000 dol. skladu 323 Mladi misijonar Jezusova oporoka ............... 324 Črna Afrika .................... 320 Slovenski misijonarji v Afriki 327 Naša prva sirota ............... 329 V Lao Ting...................... 329 Uganke in šale za naše male . . 331 Barago na oltar Velik svetnik (Dr. A. Odar) . . 332 Po Baragovih potih (J. Kopač) 337 Samotno bije ura nekje (F. Monta- nari) .......................... 334 ‘ba na naslovni strani kaže predsednika svetovne DŠV in tajnika kardinalske Kon_ ^l'egacije za širjenje vere kardinala Costantinija, ko se zahvaljuje udeležencem avnostne akademije njemu v čast ob priliki povzdignjenja v kardinala, ki mu je “a prirejena v koLgiju Propagande v Rimu. — Slika na zadnji strani pa kaže asega misijonarja Andreja Majcena SDB sredi med mladino „Mesta Kristusa Kralja“ v Hanoi; nad njim čuva sv. Terezika... SPOŠTOVANI NAROČNIKI! NEIZMERNO USLUGO NAM BOSTE NAREDILI, ČE NAM ČIM PREJE PLAČATE NAROČNINO „KATOLIŠKIH MISIJONOV“. S TEM BOSTE TUDI SEBI ZAGOTOVILI REDNO IZHAJANJE IN NOVO OBOGATITEV NAM VSEM DRAGEGA LISTA. NAROČNINO IN NASLOVE ZA PLAČEVANJE LISTA NAJDETE V PRVIH TREH ŠTEVILKAH NA OVITKU! LEPO PROSIMO! „KATOLIŠKI MISIJONI“ drun^ki nrisijoni“ so splošen misijonski mesečnik, glasilo papeških misijonskih g, 2b, slovenskih misijonarjev in „Južnoameriške Brragove zveze“. Izdajajo ga Ur0aen-?ki lazaristi. Za izdajatelja, uredništvo in upravo: Lenček Ladislav CM. Naslov y ^Hištva in uprave: Calle Cochabamba 1467, Buenos Aires, Argentina. — Tiska Karna Federico Grote, Montes de Oca 320, Bs. As. — S cerkvenim odobrcnjem. >04