Političen list za slovenski n^rod. fm pvltl |ir«}eMB Ttl)*: Z» oelo leto predplauan 15 fld., la pol leta S tld.« u četrt leta 4 gld., za en mesec 1 fld. 10 kr. f kiMlnlttniel]! prejeman Teijd: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za uetrt leta I fI4., za en meieu 1 fld. V Ljubljani na dom poeiljan velja 1 fld. 30 kr. Te/,6. uri popoludne. fetev. SOS. V Ljubljani, v četrtek 11. septembra 1890. Letnilk Slavnost v Olji. (Dalje.) Nepozabna ostane slavnost v Celji vsakemu vdeležencu, neizbrisna v spominu pa tudi onim hujskačem, ki so na jako drzen način kazali svojo omiko. Okoli 9. nre dopoldne v nedeljo pripeljal je vlak južne železnice na celjski kolodvor na stotine .Sokolov" in druzega odličnega domoljubnega občinstva iz raznih slovenskih pokrajin. Zastopani so bili: .Sokol Ljubljanski" z zastavo in šestdeset člani, slovensko delavsko pevsko društvo .Slavec" z zastavo in dvajset pevci, .Sokol Tržaški" z zastavo in dvajset člani, .Sokol Goriški" je poslal deputacijo treh članov, .Dolenjskega Sokola" je prišlo šestnajst članov z zastavo. Med potjo se jim je v Zagorju pridružil .Zagorski Sokol" s petindvajset člani. Srčen bil je pozdrav na Zidanem Mostu, kjer je pričakoval „Hrvatski Sokol" z dvajset člani in godbo pod vodstvom staroste g. dr. Mazzure. Dalje so bili zastopani: .Pokupski Sokol" iz Karlovca pod vodstvom gosp. profesorja Vambergerja, tambu-raški zbor .Merkui" iz Zagreba, .Delavsko podporno društvo" v Trstu itd. Pero ne more niti približno opisati veselega čustva, ki napolnjuje in Širi čuteče srce, ko si stisnejo roke bratje jedne in sorodne krvi po mnogih ovirah in zaprekah. Nad vse slovesen in pretresljiv bil je pozdrav na celjskem kolodvoru, kjer so drage goste pričakovali: mladi .Celjski Sokol" s petintrideset člani v društveni opravi pod vodstvom gosp. dr. Vrečka, .Savinjski Sokol" z zastavo in deset člani, deputacija akad. društva .Triglava", prej došli biciklisti iz Zagreba in mnogo občinstva iz okolice. Pozdravil je vse došlece g. dr. Vrečko; za-orili so krepki .živio"-klici iz stoterih navdušenih prs ; .Slavec" je zapel v zboru. Ker je bil prepovedan vhod z razvitimi zastavami, korakala so sokolska društva — vseh .Soko- lov" bilo je okoli dvesto — in mnogobrojno občinstvo tiho in mirno v Celje v gosp. Košerja .hStel", kjer je bilo zbirališče. Celjski meščanje so z oken lu na ulicah mnogobrojno gledali sicer tihi, a vendar impozautui sprevod. Odlično meščanstvo ni kazalo niti najmanjšega protivja, čule so se celo iz nemških ust obsojevalne besede vsled nestrpnosti, katero je kazala peščica potujčenih zagrizencev. Do 11. ure odkazovala so se gostom stanovanja, katera so tudi mnogi nemški meščanje gostoljubno ponudili na razpolaganje slavnostnemu odboru. Zatem se je vsa družba zbrala zopet v vrste in korakala z zavitimi zastavami do voglajnskega mostu, kjer je čakala godba. Pri mostu zavibrajo v zraku razvite zastave, godba zaigra, stoteri gromoviti .živio"-klici razlegajo se po slovenski okolici celjski. Veselo je korakala dolga vrsta po domačih tleh do cerkve sv. Jožefa, kjer je bila sv. maša, pri kateri sta stregla dva .Sokola*, čitalniški pevci pa so peli pod vodstvom čast. gospoda Ljudevita Hudover-nika. Po sv. maši je šla vsa družba v restavracijo gosp. Kukca, od tam pa ob 1. uri zopet nazaj ob Savinji do mostu. Tu so vsa društva morala zopet zaviti svoje zastave, in v vrstah razvil se je sprevod po glavnem trgu do hotela gosp. Košerja .Pri belem volu", kjer je bil slavnosten banket. Vsi prostori bili so natlačeni, navdušenost je bila splošna. Pri banketu govoril je prvo napitnico starosta .Celjskega Sokola", g. dr. Vrečko. Pozdravil je najprvo presrčno sokolska društva in ostale goste od blizu in daleč, ki so se vdeležili slavnosti, navajal mnoge ovire in težave, katere je imel slavnostni odbor, da se ni slavnost zabranila, zahvalil cesarsko vlado, ki je s priznanja vredno nepristranostjo varovala načelo enakopravnosti avstrijskih narodov, odbila vse ukrepe celjskega magistrata iu tako omogočila slavnost. Navdušeni svoj govor konča s trojnim .živio"-klicem na presvetlega cesarja, ki jednako ljubi vse narode svoje širne države in dobro ve, da so Slovenci vedno udani in zvesti cesarski hiši. Gro- moviti .živio"-klici zadone po prostorih, godba zaigra cesarsko himno, katero vse občinstvo posluša stojč. Gosp. dr. Vi dr i č iz Zagreba je odgovoril s prelepimi besedami in v rodoljubnem smislu naglašal, da Hrvatje in Slovenci morejo in hočejo najti svoj obstanek in narodni razvoj le pod čvrstim varstvom pravične in ljubljene habsburške cesarske hiše, da sta oba ta naroda na neštevilnih bojiščih prelivala svojo kri za cesarja in državo in da na vekov veke ostaneta neomejeno zvesta in udana svojemu vladarju in starodavni Avstriji. Govornik vzdigne čašo in napije mogočni Avstriji. Nepopisno navdušenost vzbudil je tudi ta govor, kateremu je donela hvala od vseh stranij. Dr. Sernec je pozdravil vse goste v imenu prebivalstva celjske okolice in celjskih Slovencev, kateri so veseli in ponosni pozdravljali sorojake svoje in hrvatske brate, akoravno je mestni zastop celjski nagajal in ugovarjal. Izrazil je tudi nado, da prej ali slej dobi Celje narodno lice. Živahna pohvala. Dr. M a z z u r a iz Zagreba je v svojem govoru naglašal in priporočal slogo med Hrvati in Slovenci, ki so si najbližji sosedje in sorodniki po krvi. Starosta Ivan Hribar je povdarjal v govoru občudovanja vredno vstrajnost celjskih Slovencev, ki se niso strašili tolikih zaprek, natolcevanj in napadov, da se more osnovalna slavnost .Celjskega Sokola" vršiti tako dostojno in veličajno. Pogovoru g. Josipa No lii j a iz Ljubljane prečital je tajnik .Celjskega Sokola" g. dr. Treo dotlej došle telegrame iz raznih krajev. Po banketu vzdignila se je vsa družba ter zopet redno odkorakala skozi mesto v restavracijo gosp. Kukca, kjer je bila javna telovadba in veliki koncert z godbo. Zbralo se je na tisoče občinstva iz okolice, kjer je celi dan pokanje topičev naznanjalo, da je do mestnega praga slovenska vsa okolica in je Celje le mali otočič v sredini slovenskega ozemlja. LISTEK. Zadnja dneva Marije Stuari. (Spisal baron Kervyn de Lettenhove; posloTenil J. Benkovič.) (Dalje.) Iz nekega istodčbnega poročila povzamemo odgovor Marije Stuart, katerega se Beale ui drznil povedati: .Častim in hvalim Boga, da je milostno sklenil končati moje trpljenje iu moje stiske, katerim sem se pokorila devetnajst let po volji angleške kraljice, ne da bi jo kedaj razžalila, o čemur mi je Bog priča. Na poti, da izročim nedolžna in z zvestim srcem svojo dušo v njegove roke, stopam pred božje veličastvo s čisto zavestjo proti vsem pregreham, katerih ste me obdolžili. Stanovitno bodem prinesla to svojo nedolžnost pred obličje onega, ki je jedin sodnik vseh mojih dejanj. In ker moram umreti tako silovite smrti, po tako krivični obsodbi, žrtvujem se radovoljno mučeniški smrti, po kateri ste me pustili tako dolgo koprneti; mnogo prijetnejše mi bode, da ne bom dalje siromašno životarila v takih stiskah. Kraljica je zadovoljila svoje smrtno sovraštvo do mene ter s tem ugodila svojim svetovalcem in mojim starim sovragom; rada vsprej- mem smrt, da se oprostim njih preganjanj in da večno vladam v srečnejšem bivališči, kakor je to, v katerem sem prebila večjo polovico svojega življenja. Ker angleška kraljica v svoji strogosti ostane pri svojem sklepu, zgodi naj se božja volja!" In ko je grof Kent, ki je bil z dušo in s telesom udan puritanskemu krivoverstvu, Marijo Stuart silil, naj zataji svojo vero, in jo opomnil, da bo živela le še nekoliko ur, odgovorila je: .Smrt mi je dobro došla, in jaz bi gotovo ne bila vredna večnega veselja tam gori, ako ne bi moglo pretrpeti moje telo smrtnega mahljeja." Grof Kent, strasti preslepljen in jeze premagan, ni se mogel zdržati, da ne bi zakričal: .Vaše življenje bi bilo smrt naši veri, dočim bode Vaša smrt njeno življenje!" V tem hipu je zasijal žarek notranje sreče na Marijinem obrazu; dosegla je slednjič priznanje, katero je naredilo mučenico svoje vere njo, ki je bila obsojena radi državne krivde. .Nisem mislila," — vskliknila je, — .da sem vredna take smrti; kajti smrt za vero znači združenje z izvoljenci. Le jedno prošnjo imam še do Vas," — nadaljevala je, — .da mi v moji smrtni uri stoji katoliški dubovnik na strani." Grof Kent je na to kratko odgovoril: .Naša vest nam tega ne dovoljuje." (Čudna skrb za pravice vesti!) Marija Stuart je ostala pri polni zavesti, in na njenih ustnicah se je mogel še vedno opazovati oni zadovoljni nasmeh, kakor bi bila prepustila vsa svoja notranja, srčna čustva nepričakovanemu veselju. .Torej dobro," — dejala je jedni izmed dvornih gospodičin, Jovani Kennedj, ko sta grofa odšla, — .Vam li nisem pravila? Dobro sem vedela, da me ne bodo pustili živeti; bila sem prevelika ovira njih veri." In obrnena proti Bourgoingu je dostavila: .Ste li opazili, koliko moč ima resnica? Pravijo, da moram umreti, ker sem se zarotila zoper življenje angleške kraljice; in vkljub temu mi razodene grof Kent, da je vzrok moje smrti strah, da bi mogla njeni veri kaj škodovati. To je pravi vzrok I" Vsi prisotni so jeli obilno točiti solze, in nobenega ni bilo, ki ne bi bil britko tožil in izraže-val gnusa nad tako grozovitostjo. .Otroci moji," — povzela je besedo Marija Stuart, mirna in brez vidne žalosti, — .sedaj ni časa, da bi jokali. To nič ne basni. Cesa se bojite sedaj? Kadujte se rajši, da me vidite na tako dobri poti, po kateri se oproščujem tolikih britkostij in žalostij, v katerih sem tako dolgo vzdihovala. Jaz sedaj pač z ničemur ne koristim svetu. Bog mi je blagovolil podelili milost, da umrjem za tako vzvi.«eno stvar. Zahvalju- Vspored koncerta je bil preobširen, da bi mogli opisati vse posamezne točke. .Ljubljanski Sokoli" so s svojo izvrstno telovadbo vtbujali občudovanje, »Slavec" zaslužil si je mnogo pohvale, vzlasti solista gg. Ivan Meden in Josip Nolli, istotako zagrebški vrli tamburaši. Zvečer je bil v čitalnici celjski ples; zbralo se je v okrašenih prostorih mnogo odličnega občinstva, ostali pa so se zbrali v hotelu »Pri belem volku", kjer je bilo občno navdušenje. Mej tem pa so pred čitalnico, pred h6telom in po ulicah žvižgali in sikali neotesani pooličnjaki, da ne rabimo hujšega izraza, pretili s palicami, napadali posamezne narodnjake, psovali z besedami, ki so navadne med barabami ter sploh delali malo časti celjskim nemčurskim hujskačem. Dočim so mestni redarji bili gluhi iu slepi, storili so žandarji svojo dolžnost ter več zlikovcev vtaknili v zapor. (Konec sledi.) j^eniške naselbine na Ruskem. (Dalje.) Za poslednjih 10—15 let, pravi »Varšavski Dnevnik", so Nemci utemeljili na Volinji kakšnih 800 naselbin, posebno v pomejnih okrajih, in vse te naselbine so okrstili z nemškimi imeni (kakor v Bosni — Nemec je povsod enak). Prebivalcem v okolici so te naselbine poznate le po slaveuskih imenih, ali Nemci so jih prekrstili in le-ta nova ponemčena imena so prišla celo v uradne spise! Kako je prišlo do tega in kako so Nemci le-to izposlovali, to nam ni znano (mi bi rekli vsled znane slavenske malomarnosti in dobro-čadnosti, ker dopuščamo, da z nami dela vsakdo, kar hoče, in tujci, posebno Nemci, so tega že tako navajeni, da nas še zmerjajo, ako se jim zopersta-Timo — z eno besedo: nam Slovanom manjka ponos), ali to je vendar istina; pa da to imenovani list dokaže, navel je celi red takih nemških imen, ki so zdaj v uradnih spisih, akoravno so njihova prastara imena bila ruska. Tako je n. pr. uradni GlUcksthal sredi domačega prebivalstva poznat pod imenom Bubni, Neudorf pod imenom Eosak, Griinfeld-Kurhani itd. Mogli bi navesti na stotino metamorfoz takšnih imen, ali že sama ta tri dokazujejo, kako je že Volinj ponemčen. Ko beremo tak popis teh prekrščenih in prenarejenih imen mest, težko je znati, leži li takšna naselbina v ruski guberniji ali T kakšni nemški pokrajini. V Volinji je mnogo ogromnega šnmskega in poljskega prostora za kakih 10.000 desetin, ki so ga kupili Nemci samo za to, da ga naselijo s svojimi zemljaki. Nekateri med takšnimi velikimi kolonisti so osnovali tukaj razna obrtna podjetja ter so sezidali na svoj trošek železnice do vseh raztresenih Lemških naselbin, kot Rauch & Co. v okraju rovenskem, Vilim Kene v dubenskem, Penkali v kemeneškem in dr. Tako velike naselbine delajo samo na to, da poplavijo vse z Nemci in da ponemčijo cele kraje. V poslednjem času so nas Nemci odločno premagali, piše se iz jekaterinoslavske gubernije »Nov. Vrem.". Seznavši, da je okrožni odbor jekaterino- slavski poskrbel za to, da se postavno omejijo pravice nemških kolonistov in tujcev sploh pri kupovanju zemljišč, začeli so Nemci na irat na nos kupovati posestva v strahu, da hi se moglo proti njim T istioi kaj storiti, še cel6 v dolgove so se spustili, samo da si nakupijo čim več posestva. Ž njimi tekmovati ni mogoče, kajti oni v slučaju potrebe dado tudi dvakrat več ta precenjeno lemljišče nego ruska plemička ali selska banka. Zatorej je imel okrožni odbor popolnoma pravo izjaviti, da preti tej guberniji popolno ponemčenje, ako se bode to ravnanje Š8 na dalje trpelo. Časopis »Južnij Kraj" prinaša tudi slične stvari: Nemir domačega prebivalstva vsled Širjenja Nemcev na jugu se ne potolažiti, ter daje dovolj posla vladi, da razmišlja o potrebnih korakih proti temu. Samo v dnjeprskem okrožju dobili so Nemci od 8263 desetin zemljišča, ki so ga prodali plemiči 1. 1888., celo polovico. Ravno tako so dobili velik del zemlje v okrožju novomoskovskem, aleksandrov-skem itd. Nemci, in sicer vse v enem letu. A I. 1889., ko že niso mogli tukaj nič več nakupovati zemlje, podali so se v sosedno gubernijo harkovsko, kjer so si pridobili velik del zemljišča, posebno v izjumskem okrožju; tukaj so že najboljša zemljišča, kakor Ser-gijevska, Novoselovka in dr. v nemških rokah. Ce pojde tako naprej, spremenilo se bode lice južne Rusije na toliko, da se bode ruski jezik zgubil med vladajočo nemščino. Okrožni odbor jekaterinoslavski je objavil v svoji seji dn^ 11. oktobra I. 1888. v zapisniku, da v tem okrožju Nemci nakupujejo vsako leto veliko posestev ter tako ž njimi zaokrožujejo posestva ruska, katerim branijo njihov mirni razvitek. Nemci, mali in veliki posestniki, ki imajo svojih 4000 do 5000 desetin zemljišča, ne dajejo ruskim prebivalcem zemljišča v najem, kakor je to bila navada poprejšnjih gospodarjev. Vsled tega ne preostane ruskemu kmetu, ki je od vseh strani obdan z nemškim zemljiščem, nič drugega nego — da se izseli kam drugam ali pa postane brezhišni nemški delavec. Takšni primeri niso redki, a ponavljajo se redovito. L. 1861. so posedovali Nemci tukaj 39.000 desetin zemljišča, a 1, jan. 1888 so imeli že 105.000 desetin, tedaj celi šesti del zemljišča v tem okrožju. Na ta način bode v 30 ali 40 letih vse to okrožje ponemčeno. Ruski kmet se ne more kosati z Nemci, eelo niti s pomočjo selske banke, ker so bankina posojila omejena po štatutih ter ne presegajo tretjine faktične cele desetine. Bili so tudi taki slučaji, da si je ruski kmet izposojeval in kupoval zemljišče od velikih posestnikov ali kolonistov, ki so dolgo časa uživali velike koristi ter si s tem zavarovali znatno svojo glavnico, dodajali so po 10, celo 15 rubljev na desetino, tako, da je kmet moral popustiti od kupa, a zemljišče je ostalo vedno v rokah nemških. Iz izkaza predstojnika gubernije jekaterinoslavske na zadnjem sestanku ruskih veleposestnikov je razvidno, da so v poslednjih treh letih ruski veleposestniki prodali tujcem, a največ Nemcem, 222.191 desetin zemljišča, kar iznaša osmi del vseh ple-mičkih veleposestev te gubernije, tako, da moramo zaključiti, ako bode šlo tako dalje, bodo v 24 letih jem ga, da mi je dal priložnost, pretrpeti smrt za njegovo sveto ime, za njegovo pravo vero; nobena večja sreča ne bi me mogla doleteti na tem svetu. Niste li Vi priče, zakaj moram umreti?" To izrekši je šla Marija Stuart v sobico, katera ji je bila tndi oratorij, in je napisala sledeče vrstice svojemu miloščinarju Du Preau-u, ki je bil zaprt v drugem delu gradu: »Po Bourgoingu bodete zvedeli, da sem izrekla zvesto izpoved svoje vere, v kateri hočem umreti. Prosila sem, da bi me prišli Vi izpovedat, a to so mi okrutno zabranili. Zato Vam odkrijem težo svojih grehov v splošnem, proseč Vas v imenu božjem, da to noč z menoj premolite in prečujete ter mi naklonite odvezo. Skušala bom, da Vas ugledam, in ako mi dovolite, hočem Vas vpričo vseh na kolenih prositi Vašega blagoslova. Zaznamujte mi najprikladnejše molitve za to noč in za jutri!" Ko je to opravila, vrnila se je Marija Stuart takoj nazaj v dvorano, kjer je ukazala večerjo nekoliko prej pripraviti, kakor po navadi, da bi imela več časa pripravljati se na smrt. Bourgoing, njen hišnik, je šel pred njo (zadnji poklon kraljevi časti), a zsmin se je trudil, da bi pokril svoj notranji nemir. »Oh, kaka žaloigra zvestemu služabniku, ki Vas tako zelo ljubi!" Kako bi jo mogel nagovoriti! Premagan presilnih čustev, ni je mogel tolažiti, in z največjo silo se je zdržal solza. Škotska kraljica je jedla, kakor po navadi, le malo, in je neprenehoma osrčevala svoje služabnike. Pravila je, da hi trebalo nekoliko drugačnega doktorja, kakor je grof Kent, da bi omajal njeno globoko prepričanje, in veselila se je zopet, da so razkrite skrivne nakane Elizabetinih svetovalcev ter pravi vzrok njene smrti. In ako je govorila o bližnjem koncu, braneč svojo vero, »morali bi jo videti," — čitamo v nekem istodobnem poročilu, — »kako se je radosti smejala in govorila tako, kakor bi bila zvedela k4ko veselo novico." Proti koncu večerje je ukazala kraljica, naj pridejo k nji vsi njeni služabniki. Dala si je napolniti kozarec z vinom in je pila vsem na zdravje. Globoko ginjeni so popadali prijazno nagovorjeni pred njo na kolena in »svoje solze mešajoč z vinom, da je bil britkosten prizor," izpili so na zdravje svoje gospe, prjseč jo odpuščanja, ako kedaj niso povsem ivrSili svojih dolžnostij. »Tudi jaz Vas prosim," — odgovorila je Marija Stuart, ter opominjala svoje zveste sluge, da ostanejo stanovitni v svoji veri, in k medsebojni slogi iu h krščanskemu ^'''Ijenju. (Dalje sledi) vsa veleposestva te gubernije v nemških rokah. U Simferopola se piše »Nov. Vrem.', da je velepo-sestvo Buruč (18.000 desetin) prišlo v roke glaso-vitemu kupcu zemljišč na jugu Rusije, Karolu Du-rontu, ki si je prevzel važno nalogo pokupovati velika posestva ter jih preprodajati na drobno in na obročna odplačila nemškim kolonistom. Ta prememba posestnikov je provzročila, da se Tatari, ki so imeli do zdaj ta posestva v najemu ter dobro plačevali za-nje, kar trumoma izseljujejo. V melitopoUkem in perekopskem okrožju so bile v poslednjem času odprte pisarne, v katerih se je Nemcem posojevalo za nakup zemljišča, in po množini teh posojil moramo sklepati, da take pisarne dobivajo veliko podporo od zunaj iz Nemčije. Znamenito je tudi to, da te pisarne delajo vse na svojo odgovornost brez posebnega dovoljenja ruske vlade. (Tudi to je dokaz slavenske malomarnosti.) Istemu listu se piše iz Harkova, da se nemške naselbine neprenehoma širijo tudi proti severu ter tako prete ruskemu prebivalstvu odvzeti iz rok ne samo z rusko krvjo odkupljene obale Ornega morja, nego celo zemljišča, ki so jih podedovali od svojih pradedov. Tako so v razdobju dveh zadnjih let kupili Nemci v konstantinogradskem okrožju veliko posestvo Miloradoviča z 70.000 des. zemljišča na reki Oreli; v izjumskem in sosednem okrožju so nakupili Nemci do 200.000 des. zemlje; zemljišče ob reki Dancu, blizo Saltova, ki je bilo grofov Hen-drikovih, je kupilo društvo Rottermund & Weis8; tudi je to društvo v kurskej guberniji deloma vzelo mnogo zemljišč v najem, mnogo jih pa pokupilo, ker je društvo skoraj prisililo mnoge posestnike na prodajo. Velik del severozapadne polovice harkovske gubernije je v rokah Keniga. Tudi gubernija vojsko-donska je izgubila v poslednjem času mnogo zemljišča, katera so pokupili nemški kolonisti. Kmetje ki so imeli sami malo zemljišča, so ga poprej jemali v najem od ruskih posestnikov, ali sedanji posestniki Nemci ne dado ga ni za gotov denar. Ruskemu kmetu po sosednih mestih nepreostane nič drugega, ali se naučiti nemški, da se more sporazumeti z Nemci, kajti oholi naseljenec noče na noben način ruski govoriti, ali pa oddaljiti se dalje na iztok v Sibirijo ter trpeti lakoto in nevoljo, kajti Nemec noče, da mu odstopi košček zemljišča, ki ga je imel v najemu četrtstoletja. Kako Nemci sploh marljivo kupujejo zemljišča na Ruskem, svedoči nam najbolje A. A. Veličin v »Rus. Vest." štev. 1, 1890. I., kjer pravi, da se je za časa njegovega prebivanja pretekle zime v teh naselbinah že prodalo ali se pa začelo prodajati: posestvo knezov Urusovih 17.000 des. v harkovskej guberniji; gospoda Ilijaševiča 16.000 des. v istej guberniji; posestvo dedičev Borisovskih 22.000 des.; gosp. Vzmetnjeva 18.000 des.; grofice Ignatjeve 17.000 des.; generala Orlova v guberniji vojsko-donskej 5000 des.; Miloradoviča v raznih mestih do 22.000 des. Na ta način je prišlo v razdobju šestih tednov pred očmi g. Veličina Nemcem v roke 115.000 desetin najboljšega zemljišča na jugu Rusije. (Dalje sledi.) Politični preg-led. v Ljublj a n i, 11. septembra, ^^otranfe dežele. Mladoiehi in povodenj. Mladočeški klub je poslal poslanca profesorja Tilšerja iii inženerja Kaftana kot zastopnika na Dunaj, da bi ministerskega predsednika prosila hitre pomoči poplav-Ijencem na Češkem. Ministerski tajnik Herman je njima odgovoril, da je njuna pot brez potrebe, ker je s cesarskim odlokom že zagotovljena pomoč. Sprejel ju je tudi grof TaBfi'e. Profesor Tilšer mu je zatrjeval, da Mladočehi ne iščejo pri tem svojih strankarskih koristij. Skoro gotovo pa skušajo Mladočehi tudi povodenj obrniti na svoj mlin. Češki deielni odbor je v svoji zadnji seji sklenil, 100.000 gld. darovati poplavljencem iz preostanka deželne zemljiške odveze. Tnanje driare. RuHija. Ruski car je odpotoval dne 6. t. m. k vojaškim vajam v Volinj, kjer si bodete v vajah dve armadi stali nasproti. Prva, volinjska armada, šteje 93 batalijonov, 72 eškadronov in 216 topov, druga, lublin.ska armada, broji 98 batalijonov, 72 eškadronov in 240 topov. Neki poročevalec »Kuln. Ztg." piše o ruskem vojaštvu, katero se je nedavno pri Narvi odlikovalo, mej drugim tudi tole: »Te vojaške vaje so znova pokazale, da ima ruska armada vse sposobnosti, katere se sploh morejo zahtevati pri vsakem naporu v boji od ljudij ia ii- Talij. Močni, utrjeni, s pičlo hrano zadovoljni so se kazali vojaki vedno čile iu vesele. Razume se lahko samo ob sebi, da so se tuji vojaški gosti močno zanimali za nekatere bojne posebnosti, katere so videli pri vajah. Pri pešcih se jim je čudno zdelo, da streljajo iz vseb pušk naenkrat na primeroma ne preveč oddaljene predmete; in istotako dela konjiča. Sploh se mora priznati, da so ruski vojaki izvrstno izvežbani in izurjeni. To se je pokazalo tudi pri prehodu čet skozi širok, močvirnat gozd pri Cerkoviči zadnji dan vojaških vaj. Ta prehod je bil neizrečeno težaven, a ruske čete izvršile so ga ven-dar-le. Na nekaterih mestih so ee vdirali konji do života in vozovi do topov. Topničarji kakor tudi konjiki imajo izvrstne konje, kar je sploh znauo. Vrlioa ruske armade se ne dil zanikati. Le starih izšolanih podčastnikov je prem^ilo mej vojaštvom." Nemčija. Nemški cesar se ne naveliča priklanjati svojim zaveznikom. To potrjuje sprejem, s katerim je nedavuo počastil avstrijsko-ogrsko brodovje v nemških pristaniščih. Presrčno občevanje med nemškim vladarjem in nadvojvodo Karolom Štefanom iu napituica cesarju Fraucu Jožefu kaže dovolj jasno, da je nemškemu cesarju Viljemu mnogo do Avstrije. Francija. Iz Pariza se poroča 9. t. m. listom mej drugim tudi to: Dohodki neposrednih davkov in samotrštva so znašali v avgustu 780.000 frankov manj, kakor je bilo proračunjeno in 5,600.000 fr. več, kakor v avgustu prejšnjega leta. V prvih osmih mesecih t. I. so bili dohodki za 89,000 000 frankov večji, kakor proračun iu za 43,000.000 frankov večji, kakor dohodki v istem času lanskega leta. — Nezadovoljnost v francoskih delavskih krogih se še vedno pojavlja. Tako vsaj se dd sklepati iz poročila, da štrajka v Arrasu 430 rudarjev. Belgija. Te dni so se posvetovali v Litihu odseki mejnarodnega katoliškega kongresa za socijalne preosnovo. Mnogoštevilnemu shodu je predsedoval litiški škof Doutreloue. Imenovani cerkveni dostojanstvenik je sporočil shodu odgovora sv. očeta in kralja Leopolda ua brzojava, s katerima ju je kongres pozdravil. Ko so poročevalci prebrali poročila posamičnih odsekov, imel je nadškof mecheinski govor o sodržaji: „Samo cerkev more izboljšati usodo delavcev." S posebno pohvalo je bila sprejeta razprava kolonijskega nadš .ofa o delavskem stanji in sv. cerkvi. Anglija. Kramarskih Angležev noben narod kaj lahko ne »idi. Posebno g jrki pa so jim Portugalci in Španci. To resnico potrjuje deloma poročilo, došlo listom iz Gibraltarja 8. t. m. Trije angleški častniki so se sprli s Španci, kateri so jih premagali in deloma hudo poškodovali. Angleška vojaška oblast preiskuje vso stvar in utegne zahtevati zadoščenja. Dansko. Iz Kodanja se javlja: Pri volitvah volilnih mož v deželni thing so zmagali v Kodanji v štirih okrožjih desničarji in v treh okrožjih opozicija. Vsled teh volitev bodo Kodanj v deželnem thingu zastopali bržkone štirje desničarji, dva soci-jalista in jeden levičar. Kakor je do zdaj znano, zmagali so desničarji tudi po druzih mestih. Izwni dopisi. Iz Vrem, dne 9. septembra. Vsled različnih uim preteklega leta trpela je naša lara dosedaj veliko pomanjkanje. Visoki deželni odbor pomagal nam je, ker nam je za stradajoče poslal veliko krompirja, turšice, ajde, fižola itd. Prisrčna hvala bodi mu zato tem potom izrečena. Za prihodnjo zimo pa smo nekoliko bolj oskrbljeni. Čeravno se niso poljski pridelki zaradi še vedno trajajoče suše povoljno ponesli, nam je pa Bog dal še precej obilo češpelj, katere Goričanom io Dunajčanom pridno po 4 gld. kvintal prodajamo. Nekateri skupili bodo zd-nje lepe novce, drugi pa vsaj toliko, da plačajo zaostale davke in si oskrbe potrebne obleke za zimo. Fižol, ajdo, repo i. dr. nam je suša uničila; čebele so slabe. Tudi trta ni, kakor bi imela biti. Peronospora jo hudo niči. Letos so nekateri po nauku našega potovalnega učitelja gosp. G. Pirc-a trte škropili. Delo se jim je izplačalo; kajti poškropljene trte so še vedno tako zelene, kakor vspomladi, nasprotno pa imajo neškropljene listje že vse rumeno iu suho. Neverni Tomaži so vsaj pri nas prepričani, da škropljenje s pravo modro galico koristi. Prihodnje poletje bodo gotovo vsi škropili. Danes zjutraj Šel je petinštiridesetletni Jože Lipold, posestnik v Zavrhku, hrodelj za zimo sekat. Komaj spleza na visoko lipo, že se mu veja, na kateri je stal, odlomi, iu revež tako nesrečno z drevesa pade, da je čez tri ure potem umrl. Zapustil jo vdovo s štirimi drobnimi otročiči. To je v naši fari letos že peti taki slučaj; kajti štirje so utonili: jeden sedemletni šolar, dva mladenča iu jedna priletna devica. Bog nas varuj nagle in ueprevidene smrti I A. S. Iz Vipave, 9. septembra. V Ljubljani izhajajoči šaljivi list je v zadnji številki zopet objavil jako razžaljive vesti. Obžalujemo, da se take stvari izmišljujejo in potem pošiljajo med svet. Človek si kmalu ne bode upal med ljudi, da bi ga nezreli mladiči ne ogrdili v dotičuem listu. Badi čitamo šaljive sostavke, naj bodo v tem ali drugem listu, toda obiteljske stvari naj se ne vlačijo na dan, vzlasti če so neutemeljene. Že o Veliki noči trosile 80 se enake stvari med ljudi; bilo je vsled tega mnogo nevolje in prepira, in sedaj zopet nimamo miru. Dopisovalci so oni trije mladiči, katere je neki tukajšnji dopisnik v Vašem listu že označil. Obžalujemo pa tudi ona dva, ki jim dajeta potuho. Bodite vendar možje in ne delajte prepirov brez potrebe in vzrokov. Z Vrhpolja pri Moravčah, 6. septembra. Spoštovanje slovenskega rodu do duhovščine kaže se pri raznih prilikah, vzlasti pa pri vsprejemih novih dušnih pastirjev. To spoštovanje so pokazali tukajšnji občani tudi svojemu novemu beneficijatu č. g. Val. Berniku. Postavili so Štiri slavoloke s primernimi napisi in okrasili s cvetlicami. Na mlajih, ki so nosili napise, vihrale so zastave, istotako z zvonika in duhovniškega poslopja. Gospoda so spremili iz Moravč preč. gg. dekan, dr. Marinko in duh. pomočnik Kušar. Pri Tustanu je pozdravil došlece strel na griču in g. beneficijata v imenu soseske nagovoril primerno Ig. Cerer. Pred Vrhpoljem je pričakovalo več soseščanov in sedem belo oblečenih deklic, v imenu katerih je ena gospoda prav nežno pozdravila ter poklonila šopek cvetlic. Gospod je vsem prijazno odgovarjal in se zahvaljeval. Vsi občani pa želimo novodošlemu gospodu: Mnoga leta! Iz Horjula, 6. septembra. Tukajšnjega šolskega vodstva dolžnost je, da zahvali tukajšnjega za šolsko vzgojo in pouk vnetega čast. g. župnika Fr. Do-linarja, ki je 150 knjig „Družbe sv. Mohorja" in »Matice Slovenske" daroval šolski knjižnici. Šolska mladina bode z veseljem čitala darovane knjige in se hvaležno spominjala svojega dobrotnika. Imenovani čast. gospod daruje šoli tudi vrli ,Vrtec", odkar izhaja, za kar mu šolsko vodstvo tudi javno izreka zahvalo. Dnevne novice. (Presvetli cesar) je podaril 100 gld. za šolo v Glinjah na Koroškem. (Imenovanje.) Notarski kandidat v Kranju g. Ivan Globočnik je imenovan za notarja v Velikih Laščah, notarski substitut g. Karol H a n s v Škofji Loki za notarja v Idriji. (Č. g. Gregor Einspieler) je vložil tožbo proti vredniku beljaške Urše, Forestiju. Tožbo bode zastopal znani dunajski odvetnik dr. Porzer. (Iz Amerike) nam poroča rojak, da se je nevarno zbolelemu župniku, čast. g. Janezu T ori-ju, obrnilo na boljše; v dan sv. Jerneja daroval je gospod že tiho sv. mašo. Upanje je, da gospod okreva. Toliko na znanje prijateljem in znancem. (Sokolske slavnosti in izgredi nemških fanatikov.) V Opavi v Šleziji dogodil se je povodom slavnosti tamošnjega sokolskega društva „Pfemysl" slučaj, kakor jih ima maio jednacih d6ba narodnih bojev. Kakor smo v našem listu javili, priredil je slavnostni odbor: banket, koncert in ples v prostorih hfitela „Pri treh petelinih". Ta hotel bil je že dlje časa naprodaj; nameravala ga je kupiti tudi češka stranka, toda kupna cena je bila z ozirom na krajne razmere prenapeta. Toda glej, sokolska slavnost je nenadno odločila to prodajo. Magistratni urad hitro pokliče lastnika barona Kleina, sklene in podpiše ž njim kupno pogodbo — dan pred sokolsko slav-nustjo — ter baronu izplača za gostilno, kar je zahteval: 40.000 gld. Prvi Čin opavske občine kot lastnice gostilne „Pri treh petelinih" je bil, da je v teh prostorih prepovedala vse točke sokolske slavnosti in zajedno je izročila nemškim društvom za slavnostne koncerte! Baron Klein je z izidom sokolske slavnosti jako zadovoljen, ne pa davkoplačevalci. Namena pa nemški magistrat opavski za teb 40.000 gld. vendar ni dosegel, kajti vse točke sokolske slavnosti vršile so se v Katarinskem predmestji. Vdeležba pri sokolski slavnosti bila je neobičajno velika; sprevod z Beetho-venovega trga v cerkev sv. Jurija bil je dostojen in veliČajen. Mej službo božjo bil je dolenji trg napolnjen z nebrojnim občinstvom. Po slavnostnem • blagoslovljenji zastave, koji je bila kumiua soproga t dežel, poslanca g. dr. S tratil a — pripetil se je nazaj gred6 nastopni izgred: Mestni tajnik Stock je zahteval vzlic dovoljenju deželne vlade, naj sprevod gre po Ratiborski ulici, kjer je stala pripravljena najeta, s p al ic am i ob or ože n a tol pa. Mestno redarstvo je pa tem barabonom dajalo še potuho; neki redar delil je celo piščalke in poživljal: „Lo piskajte!" Tega izgreda se je vdeležil celo neki mestni odbornik in mestni uradniki, mej njimi pa tudi neki bivši profesor, zdaj zavarovalni agent, Nedved. Razburjenost zoper mestno redarstvo in mestne uradnike učinila je mej slovanskim prebivalstvom Opave, ki šteje tri četrtine, najslabši vtis. Sami Nemci proglasili so nedeljski izgred kot sramoto Opave. Slavnost, ki se je vršila popoldne v miru, bila je gled^ vdeležbe impozantna. Slavnosti se je pa vdeležilo 24 sokolskih društev s 300 Člani, gasilna in druga društva s 500 člani. Prisotni so bili tudi poslanci gg. Stratil, Hruby, Oienciala in Edidš. Občinstvo je bilo navdušeno po rodoljubnih govorih. Prva napituica veljala je cesarju, godba je svirala cesarsko himno, občinstvo jo je pa pelo stoj6. — Tudi pri banketu celjskega „Sokola" govoril je navdušeno napitnico starosta g. dr. Vrečko presvetlemu cesarju, mej tem pa je dr. Chroust povodom občnega zbora „Sfldmark" v mestnem gledišči odu-ševljal nemško fakcijozno gospodo, rekoč : „S trdimi udarci moramo zabijati kole za jezove, koji naj ovirajo rastočo povodenj Slovanov. Celje ne nad-kriljuje samo v tem oziru svoja spodnještirska se-sterska mesta, temveč ponosno blesti izmed vseh mest domovine naše kakor zlata zvezda v njegovem grbu". Na te besede je godba svirala prusko „Wacht am Rheiu", kojo so stoje peli vsi prisotni. Profesor Binder iz Ljubljane je voljen v „Sudmarke" odbor. — Slovensko sokolstvo je pa za drago nam domovino storilo že mnogo koristnega in zaslužnega, storilo bode tudi svojo narodno dolžnost v Savinjski dolini in na slovenskem Štirskem. Ono bode postalo med vrlim narodom po deželi ono dobrodejno središče, kojo bode spajalo vse vrste, zajedno bode pa vihar, ki popiha iu pomete plevel iz svoje srede. Vladi pa vsa hvala, da je spregovorila še o pravem času: Quos ego! (Posebni vlak v Gorico in na sv. Goro) z znižano ceno odide iz Ljubljane v soboto dne 13ega t. m., kakor ja že znano iz inseratov. Ta vlak je posebno primeren tudi za one, ki si hočejo ob lepem vremenu Gorico, Trst in druge kraje ob Adriji ogledati. Za romarje na sv. Goro je ob jednem vse vrejeno. (Cvet in sad.) Z Dobrave pri Kropi se nam poroča, da stoji v župnijskem vrtu jablana, ki ima ob jednem cvet iu sad. Poleg popolnoma dozorelih krasnih jabolk je lepo razvito cvetje. V tem času pač redek slučaj! Ljudje pravijo, da bo dvojna zima. Vederemo. (Premovanje kdnj na Vrhniki) vršilo se je minolo soboto. Pripeljali so 7 kobil z žrebeti, 11 mladih brejih kobil iu 9 eno- in dveletnih žrebet. Premije so dobili za kobile z žrebeti: Julij Kantz z Viča 40 gld., Gabrijel Jelovšek z Vrhnike 25 gld., Jernej Šušteršič z Brezovca 20 gld., Fr. Gregurka iz Notranjih Goric 20 gld., Lovro Jarc iz Drago-mera in J. Jeraj iz Not. Goric vsak jedno srebrno svetinjo; za breje kobile: P. Petkovšek z Vrhnike 30 gld., J. Zalar iz Bresta in J. Novak iz Šmartina po 20 gld., J. Jelovšek z Vrhnike in M. Zidan iz Zadvora po 15 gld., J. Per iz Not. Goric, Fr. Mrak s Plešivice in L. Jerala iz Horjula, vsak srebrno svetinjo; za žrebeta: Fr. Gregurka, J. Jeraj s Sinje Gorice, in Marija Smuk iz Bavk po 10 gld., V. Korče iu P. Keršan iz Sinje Gorice, Fr. Selivka iz Lukovice, vsak srebrno svetinjo. (Premovanje konj v Ribnici) se je vršilo minoli torek. Pripeljali so 18 kobil z žrebeti, 8 mladih brejih kobil iu 8 eno- in dveletnih žrebet. Premije so dobili za kobile z žrebeti: B. Kovačič iz Sodra-šice 40 gld., M. Krajner iz Kočevja 25 gld., J. Mi-hič iz Kovlerjev in J Brence po 20 gld., M. No-san iz Sodrašice 15 gld., J. Toma iz Dol. Vasi, Andr. Hoenigmann iz Lopovca in M. Pere iz Kovlerjev vsak eno srebrno svetinjo. Za breje kobile: J. Grebenec od Sv. Gregorja 80 gld., J. Andolšek iz Poljan 20 gld., J. Oražem iz Kočevja 15 gld., J. Gode iz Srednje Vasi in J. Rankl iz Slovenske Vasi vsak srebrno svetinjo. Za žrebeta: J. Merhar iz Dol. Vasi, J. Lesar it Horvač iu Alek. Šober iz Nemške Vasi po 10 gld., J. Zobec iz Horvač, St. Hamberger iz Ribnice in St. Peterlin iz V. Poljan vsak eno srebrno svetinjo. (Razpisi učiteljskih sinieb.) Na jednorazrednici t P r i m s k o t e tn pri Kranji je stalno ali začasno popolniti učiteljsko mesto s 450 gld. letne plače, 30 gld. oprarilniue in prostim stanovanjem. Obrok za prošnje do dne 25. t m. na okr. šolski sTot v Kranji. — Na dvorazrednici v B e-gunjah pri Cirknici je izpraznjena druga učiteljska služba z letno plačo 400 gld. in se bode popoloila stalno ali pa tudi začasno. Obrok za prošnje do dne 20. t. m. na okrajni šolski svet v Logatci. — Na štirirazrednici v Metliki sta razpisani dve službi in sicer tretja učna služba s 450 gld. letne plače v stalno ali začasno umeščenje, obrok za prošnje do dne 30. t. m. in četrta u«ia služba s 400 gld. letne plače v stalno ali začasno umeščenje (tudi za učiteljice), obrok za prošnje do dn6 30. t. m. ua okrajni šolski svet v Črnomlji. (Razpis dobave.) Zaradi nakupa potrebnih j elo-vih in mecesnovih desek, olivnega in lanenega olja, sivega perilnega mila in loj e vi h sveč za c. kr. pomorski arsenal v Pulji za leto 1891. bode dne 2. oktobra 1890. 1. pri c. in kr. poveljništvu pomorskega arsenala ofertna ob-ravnavav o došlih zapečačeuih ponudbah. Podrobnejše posamezne in splošne pogodbene uvete ter zaznamke dobavnih reči in ponudbene obrazce videti in dobiti je pri C. in kr. poveljništvu pomorskega arsenala v Pulju, pri poveljništvu pomorskega okraja v Trstu in tudi pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. (Premovanja govedi) bodo v Št. Vidu pri Zatičini v ponedeljek dne 29. septembra, v Kamniku v soboto dne 4. oktobra in v Vipavi v soboto dne 11. oktobra. (Za kmetijsko iu viuorejsko šolo v 6rina) pri Novem Mestu je razpisanih, kakor smo še poročali, šest deželnih ustanov. Sploh pa priporočamo našim gospodarjem, naj pošiljajo svoje sinove v to šolo, ker danes tudi kmet ne more vspešno gospodariti in obdelovati svojega polja brez pouka v kmetijstvu, sadjarstvu in vinarstvu. V tem oziru je staro kopito premajhno. (Don Kišot iz Ia Manhe, vitez otožnega lica.) Slovenski mladini prosto priredil Fr. Nedeljko. V Ljubljani. Založil Matej Gerber. Tiskala „Narodna Tiskarna". Str. 80. Cena 20 kr. Vsak naobraženec pač vsaj po imenu pozna „Don Kišota", ki ga je napisal Španec M. S. Cervantes; preložen je na jozike skoro vseh omikanih narodov. Ni se čuditi, da je tndi slovenski prelagatelj poskusil ž njim svojo srečo med Slovenci. V predgovoru nam poda kratek životopis pisatelja, omenia nekaj njegovih spisov ter dostavlja, da je ta prevedena izdava veren posnetek celote in je namenjena vzlasti mladini, zaradi katere je izpuščenih mnogo lepih novelistiških epizod, prizorov, šiti in izrazov, ki ji niso prikladni. Dolžnost nam je zahvaliti gosp. prelagatelja, da se je toliko oziral na mladino, da smemo brez skrbi odrasli mladini to knjigo vročevati. — Kakor znano, šiba Cervantes s svojim „Don Kišotom" viteške romane tedanjega časa, ki so spridili ukus čitateljev, ti spisi so namreč, do kraja brezumni in sanjavi, kvarijivo vplivali na življenje bralcev. Dandanes bi bilo želeti novega „Don Kišota", ki bi šibal moderne romane, ki brez ozira na vero iu nravnost pisani še veliko škodljiveje vplivajo vzlasti na mladega čitatelja. (Okrožnemu sodišču v Celjn) se je naznanil zidarski mojster iz Trbovelj Schmidhofer, da je pred 15 leti umoril nekega trgovca s kislo vodo; morilca so zaprli iu pričeli preiskavo. (Tržaški Llovd) je prosil tudi letos podpore pri ogrski vladi. Ta pa je prošnjo odbila in ponu- dila podporo društvu .Adriji" v Reki s pogojem, da ^Adrija" prevzame Llojdove dolžnosti nasproti Ogrski. Položaj Lloydov jo vsled tega jako kritičen. Raznoterosti. — Povodenj v Sudanu. Kakor se poroča iz Saint-Louisa (Senegal), uničila je povodenj v francoskem Sudanu veliko zalogo živeža, streliva in druzega blaga. Tudi mnogo ljudij je našlo smrt v valovih. — Nov zakon v Združenih državah. V Novem Jorku je prišla s 1. septembrom v veljavo nova postava, vsled katere ne bodo smeli menj kot 16 let stari mladeniči kaditi tobaka po javnih prostorih in ulicah. Kdor bo prestopil ta zakon, obsojen bo plačati 10 do 20 dolarjev »ilobe. Telegrami. Celovee, 10. septembra. Dnti 18. t. ra. bo pred porotnim sodiščem obravnava o dogodku Podkloštrom. Dunaj, 11. septembra. Vojaške vaje šestega in sedmega kora se bodo završile od 12.—19. dne t. m. Kakor se meni, gre iz tokajske okolice severna armada z levim krilom (šesti kor) čez Nyiregyhazo, Ermi-halyfalvo proti južni armadi. Zadnja se zbira pri Velikem Varadinu in iz Sedmograškega se bliža sedmi kor čez Szilagysomlyo in Margitto. Vodstvo vaj bodo imeli: Maršal nadvojvoda Albreht, general konjiče baron Piret, poveljnik glavnega štaba baron Beck, glavni nadzornik topničarstva nadvojvoda Viljem s 16 razsodniki, nadvojvodi Friderik Evgen, general konjiče princ Windisch-griitz, general topništva grof Griinne, pod-maršali Szveteney, Ebonfeld, princ Lobko-witz in Galgotzy. Praga, 10. septembra. Ker je v šolskih poslopjih mnogo ljudij v stanovanji, sklenil je mestni svet, poprositi cesarskega namestnika in deželni šolski svet, naj se prično šole še-le s 1. oktobrom. Veliici Varadin, 10. septembra. Cesar se je pripeljal in je bil sijajno sprejet od de-putacij. Pozdravil in nagovoril ga je župan, na kar je izrazil cesar svoje veselje, da je prišel v domoljubno mesto. Cesar je podal škofu Schlauchu roko, nagovoril nadškofa Vancso in mnogo druzih dostojanstvenikov. Nato se je odpeljal cesar z ministerskim predsednikom grofom Szaparyjem skozi okrašene ulice do škofijske palače, kjer bode stanoval. Ob deseti uri dopoldne je jel cesar sprejemati deputacije. Pariz, 10. septembra. Avstrijska deželna banka bo otvorila tukaj 12. septembra podružnico. Umrli mo: .5. septembra. Katarina černe, kuharica, 81 let. Krakovski nasip 20, marasmus. — Anton Krajšek, delavčev sin, 3 mesece, sv. Petra cesta 69, katar v čre-.ih. — Matsv/, Zalar, zidar, 81 let. Kravja dolina 11, marasmus. C. septembra. Janez .lanJar, delavčev sin, 1 mese.', Florijanske ulice 14, atrofija. 7. septembra. Marija Posavc, delavčeva hči, 1 mesee, Karlovska cesta 22, katar v črevih. — Ivana Polo, /asebnica, 81 let, Gospodske ulice C, marasmus. 9. septembra. Marija Tonih, brusača žena, 67 let, Florijanske ulice 38, maraimu?. V bolnišnici: 5. septembra. Franc Šetina, delavec, 21 let. 7. septembra. Marija Lesar, kajžaica, let, vsled raka. 8. septembra. Matevž Florjančič, tkalec, 40 let, jetika. — Jožefa Magolič, gostija, 62 let, jetika. — Marija Černe, delavka, 38 let, morbus Hrifithii. 9. septembra. Terezija Samatorcan, delavka, 19 let, Jetika. — Trsula Korak, pomožnega uradnika žena, 26 let jetika. TrcmenHko nporočllo. 1 opazovanja Sta tnkoDi.rs T min nje toplom«r» po C«ltga Veter Vreme lis o®« ■ a« 1 7. u. zjut. lOj 2. u. pop. 1 9. u. zvec. 742 4 7411 7411 4-8 184 10 2 ^rezv. si. vzh. » megla jasno 0 00 — - - - — „ „ Srednja temperatura 10 S°, za 4 0° pod normalom Dunafnka borza. (Telegrafično poročilo.) 11. septembra. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16* davka) 88 gld. — kr. Srebrna „ 5' , , 100 „ „ 16% „ 88 „ 80 ft 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 107 , 40 n Papirna renta, davka prosta...... 101 . 25 n Akeije avstr.-ogerske banke...... 973 „ — ^ Kreditne akcije .......... 308 „ 25 n 112 „ 50 n _ n Francoski napoleond......... ~8 96' It 5 „ 88 ft Nemike marke ......... 55 „ 10 stanje a^Ntro-ogernke banke dne 7. septembra 1889. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu gld. 438,308.000 (+ 4,809.000) Kovinski zaklad „ 243,395.000 (— 44.000) Listnica , 178,993.000 (+ 8,613.000) Lombard „ 24,310.000 (+ 529.000) Davka prosta bančna rezerva gld. 13,529.000 (+ 5,434.000) I I- Učiteljica, ki ima lepo slovensko pisavo in zna tudi šivati, vsprejme se takoj za desetletno deklico v boljši hiši eno četrt ure od Ljubljane. Pismene ponudbe: A. S., Št. 3. Poste restante, Ljubljana. (2_2) Štirji dijaki ■I z vso postrežbo vsprejmejo se na hrano v Ljubljani, Florijanske ulice št. 13, II. nadstropje. Pri stanovanju je hodišče in dvorišče. (3-1) še nepokvarjenega, kateri pride v Ljubljano v prvi razred gimnazije, realke ali še v l|udsko šolo, sprejme družina na stanovanje iu hrano. Ako bo potrt^boval instnibtorja, bode mu domač sin. Natančiit^ie se i7,\H uri opravništvu lista. (i) Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine protla !| Visokočastiti duhovščini priporo«"am se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz rlstcga srebra, klneškega srebra in iz nii-donliie najnovejše oblike, kot itd. Itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt. Stare reči popravim, ter jih v o^fi^ji pozlatim in posrebrim. Na blagovoljna vprašanja radovoljno odgovarja. (52—37) Teodor Slabanja, srebrar v Gorici, ulica Morelll štev. 17. Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnina prostolj OUlViiTIl BARVE V ko«ltariiklli piit^icah po pol In Jeileii kilo pi«ipoi*<>oa najceneje (91) tovarna oljnatih barv, laka in firneža semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6 'td.)jatel<; Matija Ktlar. Od«ovoroi vrednik; Ifnaoii Žilafk. Ti«k ,Katolike Tiskarne- v Ljubljani.