1919 " ^ -..... .5?"I,!larL...™ U rod »14*1 1» upr»»ni*ki p— •tori: l«7 8. Uwads)« sv. Offloe of pabUcaUont H87 Bo. Uwadilc oto. Tvlopkuu« 1 L»w»d»U 48U. UBTANOVIL I 00 OEOANUA RUMUNOI Si VIDNO KOPAJO NA OORSKEM PETICIJA DELAVCEV EA ' PREKLIC 0ODNUEKE PREPOVEDI ODKLO NJENA. Sodnik je podplati sodaijrico preporod, ne da bi Jo ML Ogrska ima aopat nov kabinet; vsletrgovee na dolu nova vlado. Dunaj, 27. avg. (lakaanolo).— Nova jufoalovanaka vlada 1 LJu< bomirora Pavidovidem na čelu Jo na slabih nogah. Xi Belgrade po-roftajo. da jo malo manjkalo, da ni vlada danea padla valad neaaupni-oa v narodu«m predstavnifttvn. Bila Ja debata o programu novo vlada in iborovanja Jo bilo mIo viharno; od vaeh strani ao latoU napadi na ministre. Davidovi* Je odgovoril kritikom, da bolj napa-dajo oeobje kabineta kot pa pro. gram vlade. Pri končnem glasova-nju Je dobila vlada oaem glasov večine. Budapolta, 2. sept. — Diktator Prisdrieh, Čigar sadnja saslomhn so i« hili rumunski hsjonoti, ee jo u(t«l v xahtevo entente in v nede-I ju Ja nasnanil, da odstopi s vsem svojim ministrstvom. Takoj nato a« je sestsvlla nova vlada po Priadrlch po-nj.lr Umrijo sa aepiMnl mir. Novd Vlada seveda ne bo pri tnala nobenega pogajanja 1 Hetn-Heh Je i« javi I, da aa bo vtada po-gajala le a entente. Rumunei le vedno ropajo v Bu« dspeAtl In po vsej delell. Vče*aJ Je odlla proti rumunski meji dve milji dolga vrata voaov, naloleuih s plenico in senom. Ker se ne morejo rumunski bandit! poslulltl lelesnfe, odvsftajo naropano blago na navadnih vosovih, ki jih vlečejo konji in voli. Predrsnoet Bu-muneev ne poena ved nobene meje. V nedeljo je rumunski oficir vlomil s tolpo vojakov v smer lik o gsrsJlo v Budspeltl in vnel ves gsxolin. Amerllkl toferji so pro-icMtirsll, da je gesolin amerlikn Isstnina, toda rumnnaki Častnik s« j« odrcr.sli "Ne damo fige m Ameriko 1" —> Rumunei so oplanill vso delelo (pobrali so lito, kar gu Je bilo letos pridelsiisga in vse l»olj*delske stroje, vosove, svto-mobile iti livino, Vsi protesti se-vesnikov nI/1 ne pomegajo. Burn unci se smejejo, skomisgsvsjo s rsnsmi In ropajo dalje. 0SVATNI OD0BK PBIPOEOCA ENAKOST OLAAOV V UOI Washington, D. O. - Keustui odsek se sjinenje ssdeve Je spre-Jel predlog, de Imsjo AmeriČsnl toliko sastopnikov v ligi narodov kot Velika Britanija. Predlog Je etsvil senator Johnson in ssnj Je MIo odd sni!) devet glasov, proti po osem. Johnsonov predlog Je selo pre-vidno eeetevlJen,- tako ds ne ime-noje Velike Britanije. Predlog pravi, Ae ime katera drla ve ko. Ioni Je in coatopnike teh kolonij v Hgi narodov, tedaj imajo Zdenše-ne delava pravico do revno Mika Mrtopnlkov. Boston, Nitt, — Andrew J. Petera, inestnl iupsn, Je isjavll, da eoglala a policijskim kom Us rje »t Kdwiu l'. ('lirtisem. k| nasprotuje, ds ae orgsulxirsjo policaji In pridrulijo smcrlški delsvski te-(iarselji. K sonc je je dejal, ds o-nebno lic nasprotuje, če se policaji orgeiiiKimjo, da si xboljlajo svoje rssmere, nikakor ae pa ne •triuja. da se ujlh srganiaaeij* pridruJU AmerUki delsvski fede-raciji. Župan Je dsl s to Isjsvo mo. rslno Kaolnieo tiatim strokovno orgsiilslrsiiisi delavcem, ki venomer govore, de Je nepotrebno, de ae delavci orgenisirsjo politično. Komur lupanova isjavs ni odprla o/i, ds Je spretfledsl, Is ost sne »lep vse svoje live dni. •TAAA 2ENA V KAil Btaefleld, W Ta. — Bvesni n- rsdniki so prijeli v hribih 70-let no Nerj Kperson in so nalll pri nji dve ga Ioni in pol Igsujs. O leni gre govorica, da Je skoei p«l stoletja kuhala tihotapsko Agati ja. torte ebtastvenfio orgaiBHft nt nt. kdor prMle v roke t >11 ao (udi njenega slno, pri kotere« so ns. HI kotel so h nhe nje Iga nje Newark tri tovorne iMrnike v vod« DrtI* ba tajovljo. da povprečno »f>u»li m eno ladjo v v«d<» na teden. PoiUJanj« Jmr)k Po John N«n«tb SUt« Bftak. Idila potlitl dmar V itara 4mm?Im. I twik Za ga revolucionarnega orožja proletarijata proti današnji kapi taltftfčni d mik Maribor. Tu w y vršila mani feat atrija aolldarnoati madnara- diriničarjfrv. duega pro I atari jata * veliko alo-veanoMtjo. Mariboraki proletftri-jat je pokazal avojb Mvedrtoit. Počivalo j fc vae dejo. Stavkali ao delavci vaeh kategorij. Tudi nafti Modrugt MMhfUwfi ao nt a v kali. Hfavko na leleznnd ao k azili aamo z veza rji. Včeraj tlbpoldne ae je vrjtfl * ■fl efiio ran Jiroteaten nlnxl. clot ave-ae narodna aoli 2. Protest J akeiji in korupciji. Po daJjli debati je bila sprejeta reSScija v sličnem zmialu kakor na akupiti- OancH se je jJojavUa miniatraka kriza. Miniater dr. Korošec in <*o-Ktinčar ata odklopila. Vzrok it4-/.<• tire v tem, da je prišlo do j try eej oatrega na h to pa med ministV-akim predsednikom Protl^em in iniiiiatrom dr. Korošcem zaradi Zgodovinski roman l'0»|oVC(lll Pod » Spiaal H. »anttiowto*. I m—ar* ict Ikveev je bilo aretiranih. Proti temo *o *# Že pod v zel I potrebni koraki. V oh#o j« manifeatatriia valed avoje intponujoče številhM ati in diactplinirananlf napravila na vae najgloblji vtia. Soeijaliati-čni Maribor je pokazal avojo mo« in aoli4lirnoflt. Celja. - Vti naa je 20 in 21. t. m. v meatu kakor tudi v okolici počivalo vaako 4eU>, Delavatvo je pokazalo avojo zavfdnoat in ao« lidamoat. ^ Db 9. uri ao včeraj dopoldne kovinarji it fttor prikorakali t rdečo zastavo in godbo pred hotel "Unton". Na vd Wen je je bilo veliko, razpoloženje slavnostno .Vato se je vrfcil velik javen sil od. Meat o Celje ni ie videlo tako obilno obiskanega, tako veli ta veti k a rdeča dneva nafteg* Iju- čaat^aga ahoda -fcot je bil ta. Ved i i na nuAi izkoriščani zemlji —„ to je danea v avoji ogromni večini vae v našem taboru, y taboru moti narodnega aoei> sna. taeli smo fte prvega maja priliko, tla manifeatiramo, da preftta-jemo avoje vrste, da pregledamo S« ,avoje delu, sijajna je bila iriajni-*ka manifestacija. Toda 6« vse bolj pomembna hi impoxantna je bila ta tlvoduevna stavka, ker ni 41» »tokrat za običajno, prianatio mednarodno manifestacijo, tokrat je bilo treba ob nenormalnih razmerah in poti nenormalnimi pogoji, ub oruanialranem odporu meafonstva, zapustiti delo, stopiti na ulieo, dvigniti avoj glaa v o« brambo revolurijonarnc Rusije in Ogrske, v obrambo ljudskih pra-vie in svobodAčin naaproti brutal-« * nI vsesplošni reakciji hurftoaidji. Stavkalo ni le alovanako, stav-9 J^alo je vae jugoalovanako ljudstvo. Od Helgrada do Ljubljane Z je atal jugoslovanski prolotarijat J v enem kolu pod eno aaatavo, ve« • prelet zmagujoče ideje nove in. ■t ternaeljonale. Ta sploSnn stavka ni bila le J protest proti reakeljl, bila je o-l»enem praznik jugoslovanskega S prolet»irskega ujedlnjenja. (Medl-J nili smo se proletarel Jngoslavi- • je dejansko v trenutku, ko smo " sli pod enim praporom nn ulico, da branimo najvifije cilje soeljii. jfclizma, »■•^•Hdbr Je prvi videl prve deliiv-ske sprevode v lolnilo veliko dvorano in atranake prostore hotela "Cnlon" Polagoma dobivamo poročila Ae iz drugih krajev Slovenija o poteku sploftne stavke na 20. in 21. t. m. Vsa poročila pričajo, da se je prav vae delavatvo eele Hio-venije solidarno udeležilo stavka, marveč tudi zgovorno kažejo, da 1'nročlla ne pričajo aamo tega, ae nate vrste dnevno mn0lS;lnid» se še proletaraka zavest že tako močno utrdila mod delavstvom, da se nimamo bati niti najmanjših bojev, ni. Shod je bil oblaka«! ^. hnil n^ i V r lost v ogromnem številu ljud- f- '' ^" . Delavci iz steklarne in ke- ^JJ^Z^JLlLl^0^ — Pri na« je bila atbvka aploina. Delavstvo je sa-pustilo delo tako v rudniku, kakor tudi v kemični in steklarni tovarni. * V pondeljek ao že pred tretjo uro popoldne zafell zbirati ljudje, ki so priKH na shod od vaeh at ran i ravnoat atva mične tovarne ao se korporailvno udeležili shmla z rdečo raatavo. Tudi rudarji ao prišli na aliod z zastavo. Zidftnl most. — tudi pfi nas nismo zaostali za zavednim dclgv-stvotu celega sveta. Xafil sotlrugl železničarji so vstopili Vid V stav ko. žalibog pa so nekateri xai>e-I Jani delavci "Zveze" ki ao ae stavili v službo kapitalističnim nakanam, ter a lam sami tiebe tolkli po glavi. Ne aamo nafti aodru-gl železničarji, nego tudi vai tovarniški delavci ao ae jirldružiK tej velepomembnl stavki. i a i t t t l m t I Splošna stavka na Hrvmtokem. Tudi aodrugl na llrvatakem, ilosni, Hercegovini in Srbiji ao se udeležili, mednarodne dvodnevne solidarliftne protestna stavke. Natančnejša poročila ia raznih krajev naše dršave doaedaj fte nismo dobili. Priobčujemo pa aa-enkrat kratko poročilo ia Zagreba. Obe socialistični atranfcl ata se udeležile stavke. V Zagrebu je počlvaln vaako delo. Nt shodih ae je odločno protestiralo prtfl vo jaškim intervencijam mednarodne huržoazije na Ograkam in v mE . % K , Zagreb, 2. julija. VčdraJ je bi. In v Zagrebu generalna stavka. Desničarji soeijalna demokraei. je ho imclt"skupščino, na kateri je bila enoglšane sprejeli resolucija v protest' proti iinperallatič-nim tendencam valeylaatl pri sklepanju miru v Parizu, dočim tvorijo mali narodi, poaebno ju-goslovanski, samo drobtif aa po-.lese ravnavanje računov m«d impen nieah, na Javnmiku in na I Vdira- allatičnlml velesilami. Hesoluclja vi so ustavile delo v. soboto opol-1 nadalje aahteva, naj se vae poli noči. Tovarniški proletariat Je lične preganjance izpusti na avo-stopil kot en mož v stavko. \a ;c.|Imm|o in že obaojenlm kasen po-lernlcl »o zapustili naši ljudje de lo kljub *vezarje v. "Naprej aem jiz dolina bit! hvaležna Bogu in vam. .'. . je tako, ae mu pa zahvaliva skupno. Tudi jaz ga ne prosim ničesar drugega, nego to, da bi vaa sAo^ei braniti vselej, ko bi potrebovoli pomoči." 1 i Po teh besedah si zaviae VoMyevaki, brke. Veselilo ga je, da'se mu jfe tako posrečil uvod * Mlada de k H ca pa je zardela ter skromno povesila'avoje zale oči. »r*;- "To je dorro znamenje," je mislil, tNlkašljal se in nadaljeval : "Vam gospodična, je mogoče znano, da n;i čelu jem po vaftcin detlu Lavdanceinf" "Du, znano mi je," tal vrne Alenka. "Moj pokojni ded ao ni mogel udeležiti poslednjega po-Jioda in je bil zelo veael, ko je izvedel, da yam je knez vojvoda vitenski izročil ta prapor. Dejal je, da va.s pozna kot izkušenega in sluvnegu vojaka.' "Ali je res tako dejal o meni?" "Sama sem ga slišala, kako vas je hvalil in potem po vojni je ponavljalo te besede vse plemstvo." . , , "1'riprost vojok sem, ki ne zasluži, da bi ga proslavljali bolj od drugih. Y vsakem slučaju pa mi je gelo prijetno, da me poznate. Dokaj prijetne jic je, imeti pri aebl znanega človeka ter vedeti, a.kom iruamo opravila. Mnogo ljudi ae poti-če okrog, ki se smatrajo mojim sorodnikoin, toda le sam Hog vc, kdo da so; mogoče niso niti ple# /niči." Volodijevaki je nalašč tako napeljal govorico, da bi imel priložndst povedali, kdo da je Alenka pa odvrne; "Vam se take obsodbe ni bati. Tudi na Li-tevskim živi rodbina s tem imenom." "Ti ao že drugega pokolenja. Jaz sem Vo-lodijevski Korčak; noš rod i/.vira od nekega dvorniku Atiie iz Ogrske. Ko ga je enkrat sovražnik proganjal, se je zaobljubil preaveti I>evl-c.l, da sprejme, a ko Jilde srečno, katoliško vero. In ostal je mož beseda, ko je preplaval «re£no tri reke, ki so sedaj narisane na našem grbi." < Torej niste iz tega kraja!" "Na gospodična. Jaz sem iz Ukrajine, od ruskih Volodijevskili. . . Tam imam tudi malo vasico, katero pa je aedaj zasedel sovražnik. Že od mladih nog alnžiin v vojski, in ae brigam bolj za blagor domovine nego pa za avojo lastno korist. Hlužjl sem že pod praporofti vojvode ruskega, našega nepozabnega kneza Jeremije, s katerim sem ae ndeležil vseh biti*. Bil sem pri Mohnovki, pod Konstatinovim; prebil aem zbnražki gltld in po izdaja- jilo. 8 tem HO mu zabronili svobo.,. bort„tt,fiU(,m po'b.ju mc je pohvalil sam kralj. Bog do^ kretnja. Mavsar je tud.^ob-j mj j(i ])ri(,u <|a njH6m da bi se tu hvalil s svojimi vrlinami, marveč pripovedujem to radi tega, da razvidite, tla nisem kak veternjak, ki mnogo kriči, pa se boji iti v ogenj. Lahko rečem, da mi je minilo življenje v pošteni aluŽbi, v kateri ae jo nahralo nekaj slave, pa nič takega, kar bi mi obtežilo vest. . .To lahko apričnjejo tudi drugi." ♦ftkodn, da niao vsi takšni!" vzdihne gospodična. "Vi mislite gotovo še ne onega nasilnlka, ki si je drznil dvigniti nad vomt svojo roko I" (lospodična Aleksandra upre svoje oči v tla in molči. nn toni amnestije odpusti. Za sedaj vsem protiagitacljam lae zahteva uvarleAje ustavnih pra- V nedeljo dopldne so vie in svoliotlščln aa vae drftavlja stre gel. Fran Florjančič je rekel ti ne 28. decembra 101^ v Novem mestu Francetu Medvedu ml. in Joiefu Vrtačiču, da naj pove vsak očetu, da morata priti danes ali jutri na občino podpisat vojno posojilo, če ne bosta šla, ju l>o-do pripeljali s konjem. Flprjan-čič je tudi rekel Vrtačiču, da je treba razde jat graščine, farje po-bit, Stališču predseduje višji sodni svetnik Vcdernjak, obtožbo za-stopa državni pravdnik Modic, obtožence zagovarja dr. Korun. Obtožouci izjavijajo, da se tlelo-mu čutijp krive, ker so hoteli izsilili podpis. Pirnar pravi, da mu, je predložil tisto izjavo, ker so ga ixbrall vaščam; a on jo miril, da se niso dojansko lotili Zurca. V občinski pisarni je bUo 20 I ju di, ter so vpili vsevprek, Florjan-čič pravi, da je izgovoril one besede po naročilu vseh občanov. Varok razburjonosti je bil ta, ker soae zvišale občinske tloklatle za 70 odstotkov. Priča Z ure izjavi, da nI imelo to nikakega političnega ozadja. BiH so val skujia^ zapeliaiji lnj so storili v nezaved nosi r prestopke. FJ zasftfapju prič in p<» temeljitem predsednl-vem resumeju Je prevzel besedo zagovornik ohtolencev, ki je iz javal med dmglm: Niš ne čudn^ ga. da n6 se občani zbrali pred *to|> župana ter prevzet je občin-skeR* vojnega posojilu. Nezadovoljni so bili valed nerednega po občinsko pisarno in zahteval! ml-slovenja občine, kar je provzm-člla vojha In ki se dogajalo v vaeh občinah. I&zbnrilo jih je še posebho povišanje občinskih do-klad sa 70 odktotUov. Niso se za. vethiH tega pa Itak le vsa nI I In nadeva potabljena. (V Jih ob« sodite, Hod o se rakhurill ti in drugih občanov, ki ao tndl Vri-vit l>e. sodili, imi deloma krivično, ker pravijo, <|a m- ^ zvezal a sovražnikom in da mu je ta dftl «v..H, pomoč. Njegovi ljudje ao bili ppprej tolovaji na veliki eesti." "Od kod veste to?" \'i>raaa gospodična ter vpre vanj si^oje modre oči. "Od tčh IjudlJ aamih. Nden Človek Je t« Krai tic. Ko sem ga imenoval jlred dVoHoJčm'lzda. jaleem. se ni opravičeval^ dasi tudi aeui ga obdolžil bo krivem. Zel«, je videti ošaben." "Ali ste to povsotl govoriti, da on ni ij lee!" "Ne, ker nisem vedel, todh odslej bom govoril. "Neresnice se ne s^slobi govoriti eeio o k<»v. ražrtiku." " \'i ste vrl čMvek, Kakoršnih je main, reče hvaležnti go*.^tMfičn» ter «ra prijjizno pogle- 4n- VTolodijevski si zopet viha od veselja svoje brke. "Povem še več,' 'reče vilez. "Ne hvalim rav-iwnja gospoda Krnitica in ae niti ne čudim, da .si Jt prizadeval dtdiiti roko dekleta, kutipri bi: »vi-dala lepotq celo Venera. Obup ga je nujicljal k temu prestopku ter ga bržkone zopet napelje, ako najde k temu priložnosti! Kflko hočete ostati L rez varstva? Takšnih Rmitiecv Je #e ve« na sve-tu, in vaSa nedolžnost pride torej 3e večkrav ne-vahioat. Ilbg mi je dal priložnost, da sem vas o-svobodll, sedaj! pa me že kliče vojni rog na boj.'. Kdo naj vas čuva?. . . <> vojakih govore, da so brezčutni, kar pa ni res. . . Tudi moje sree ni i, skale, tudi jUz ne morem hladnokrvno zreti krasote". Prf teh besedah pade Volodljevski pred g(l. spodično na kolena. "Draga mojk!H zakllee, "podedoval ftem fsi dedu vaŠ polk, dovoli mi. da podedujem tudi te-be, njegovo unukinjb. Vzemi me kot svojega v*, ruha, pa boš lahko vama*in mirna. Dasi tudi poj-dem na vojno, ime samo te bode branilo." Cospodična vstane s sedeža ter pogleda začudena VolodijevskcgH. On pa nadaljuje: "Reven vojak sem, toda plemič m pošten človek. lvrisezam ti, da ni nikakega madeža ne na mojem orožju, ne na moji vesti. Krivo je mo-goče, du tako bitim, toda vedi. da me kliče domovina. Kaj, ali me rte oliodriš, ali mi ne rečeš doliro besede/" • "Vi želite od inene nekaj, kai* ni mogoče. . . Za Boga!. . . To je nemogoče!" odgovori s strahom Alenka. 4 Vae je odvisno od tebe. ..." "Uprav rodi tega vam pravim naravnost: no!. . . Hesnica, doknj hvale sem vam dolžna," nadaljuje gospodična ter nagubanči čelo; "zahtevajte, kar hočete, vse dobite, samo moje roke ne!" Volodljevski vstane. ' . "Vi nočete biti moja žena, kaj?" "Ne morem." "Jeli to vafia poslednja beseda?" "Poslednja katere ne prekličem." "Mbgoče vam pa samo moja naglica ne uru-ja? Pustite mi vsaj iskrico upanja!" "rte, ne morem!'* 'TO pomeni, da ni tukaj zame sreče, kakor je tudi drugje ni bilo. Druga gospodična, nc prosim vas plačila za uslugo, ker po to nisem prišel. Prosil pa sčni vas, da bi mi diili prostovoljno svojo roko. Po siti pa tudi roke ne vzamem. Vi me prezirate. . . Bog duj, du bi se tega ne kesali ke-duj! (irem od vaše hlRe, kakor sem prišel semkaj ; nc vrnem se več, ker mo smatrate pečimni-kom. Bodite srečni, bodi tudi z vašihi Kmltleiiii! »•daj je i rta nomtVjena w napolnile eeste natih ljudi, ki ne. Končno protestira resolucija ,-cv. Po poavetnvanju je razglasil ko hiteli na shod Ker je bila dvorana premajhna, Je napolnil raz Tedno rflVfdni jeseniški proletari j m p rt mi t ore dvorane pri .Irleitu Zborovalcev je bilo okrog '2000 Protestno zborovanje je ntvorll ► odru* l^emr* I« Ljubljane, ki je proti uporabljanja jugoslovanskih čet za ndnševanje boljševlš. klh Nt remljenj na Rnakem in Mafllarskem In zaMera, da aa Ju-legualovanske čete takoj v mejo, lit R mri je In demobilizira jn. Levi-••arjI (komunisti) no Imeli enako enournem govoru o"»tru rnrisnl'sknpičlno s sle<|«>«'lni dneroitn re predsedblk razsodbo, (ko »ateri ja bil Ivan Florjančič obsojen po paragrafu 100 k. a. na tri me se-eer tHMte ječe, poostrene a trdim leiMČem v#akih 14 dni. Drugi ob* lošenel so bili po paragrafu k. a. oproščeni NrlaVnl prardnik je vloffll ničnostno pritollm. JE VAM ITE V LASTNO banko or.t. Banfaft« i- rmMiu vlikm. j* SECOND AVE. 1597 Pošiljamo denar v staro domovino. »ML Sedaj lahka polijemo dtnar v vae kraja na Nadalje poAiljamo denar tudi v Srbijo, Bulgarako Ia Romunako ML . M Jamčimo aa rm podani danar. enako kot pred vojao, da bode hitro ia točna tO ooo oot K ASP AR STATE BANK ; uu.»mw UN ItkuAnJ« v iwJmvlJtnJu tisolev ln Ao«r bolnih M nnJr.illn.ji« aalino. V.Ud U| najbolj neodvlaon* *dr«vnlk, prt kat«r«i sasigurato m »vojo t>oi«se* Bras MVftll fjlOi* pomori H TN SSHSr> Čehi M pripravljajo na vojno s Poljaki. London. — Z Dunaja poročajo, da se OehoKlovakiju pripravlja na vojno s Poljsko za slučaj, da mi rovna konferenca priaodi Tešinj premogovniški ko« Šlezije, Polja kom. mi je izvoljenih 47 komunistov. Stranka Alekaandra .Maliuova, ki Kc pedplaal premirje t savexniki ansko jelen, je dobila 26 aedeiev. Kandldatje reakcionarnih strank, ki ao povzročile vojno na strani Nemčije, ao vai propadli. Volitve sb »o vrMIe po proporčnem volilnem zistemu. -"'Alrti Trgovina mad Anglijo, Francijo in Nemčijo odprla. Pariz, — 1.1, m. je bHo ofieijel no razglašeno, da je odprta trgovina z Nemčijo. Po dogovoru o francosko vlado je Anglija tu anglc&čioi. Za vsa nadaljna pojasnila aa obrnila net ERAZEM O O RIJ HE. •108 (Mass Avansa, Cleveland, Ohio. za mejega brata Fran kDolinar Prad tremi leti aa je nahajal na. kja v (Clmnejr Boek) Butta, Mon-lana, od tedaj pa na vem kje j# Jt II ia «v sli mrtev. < Vnjene rojake uljudn« proaim. to kdo va sa njegov naalov naj ml ga naznani za kar mu rada trslke povrne« Ako ho pa aam thai ta oglas, naj ae ml pH javi na moj naslov. MHi IWHJWA®, P O. B 4« A veils fa. t-*) POTREBUJEMO Ddavea as esglsrao. no. PstratmJeme I.M (..-»! ari.o •ir»r imajo frill delavca aa vlivanja, vlaganj«, la Drtav, ■ »Mlutijo «io $6.00 la priUka taa.aiUi le va£. Imamo sami sUnovanji; vsak« poslopje ima Ukol« sijali|f>i rasvetusao in priprave as po 97,00 4a «12.00 jm m««o« Ta so rassovrHn« sarkve is lolo is 4obr» pitna vo4a Kadar prWoto aom, počit«, da bosta vBraiaH V pravi opoiuimi kor sti U dve dragi o po-ki m i Za iKij^'nlla pilita sat •vola netaas vodo in goffkoto iopalmro, plin In Odajo aa v aaJ«m no sorkve ia M* la. Slovenska Narodu Podporna JedaotL j tmkmp. IV. jaalja 1MV v drlo rt lllteok. glavni »t an. aesT-ae sa lawndalb a ve., chicaoo, ilunoib. GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1919-1022. Isvrlavaliii odbor, v upmvni ooaaa. paaoaaoNiR. vso« Cmj*m, ssar^t w uw*aue c***—. m. rooraiDscuM*. ao«m Ht-k Bm tea. cm^Ui, po. TAJNIK. M* VtrOwW, IW W Uo^Ul* OIna ia VAJNUC BOLNllKSCA OODKLKA. ISmI St«W. SOSV-OO a Uoo*l> Ao, BLAdAJNia. aotao J. T«W, a« CM. m. uraAvnrau olasoa. na» ommm. ssav^a a*, imm. »it, caimsa WL roaoTNi osaaoHja outoftii.rM . Pa. Avo« aoLNiiai l OCRO&IKi Kal a*r««r, a. SSSTAS a U«t41. Av, oaaolia. rWuk. s«, asa, »rwc««su, Pa. AoIm MIM, a« II, Wld Hmim. Po. sataomo omlmt ABNoiSTa«. 104. ow a—, M ' Nadzorni odbor, M*«« iwa masaa, ISSIT wn«tM M, M e^efc darfsUHhi ets Hwm sv. Mssa Jo*. Kolo a* I00T B. Tdlk It., Clcvoland, Okto. Tiskovni odbor. fe ifl*aa B^MAA ira ^mss rvwvia Rojaki Pozor! Zelo važnof—Cltaftel PO dolgi ia talki barW ImaU sedaj sopot_____ pomagati trpečim svojcem v stari domavtat, lo imiDfll a AMMdl)VIAl«lh osiliJIcn nritttBBi > 'pwi^^mp W if^s^sv ▼ raaa^^saa ^ombpphipb '' EMU. KISS BANKS PO KABLOOtAMU mi m aavouutn "FBVA HRVATSKA ITBDIONICA U ZAOBBBIT goviao la a denarnim 100 kron velja sedaj........-...$ 8.75 ^ 10,000 kron ....................$350.00 \ Za vsako brzojavno poftlljatev znašajo »tro-1 ftkl $2.50 ne glede nato, kolika je svota. * b L itfcw^^pj^J^ ■Kjjljlj ' ^UKBmtJ PRODAJA FAROBRODN1H LISTKOV V KRAJE EVROPE. / Prodno^ so podate n^ potovanj^vpnilsJU to tvrdko vaiJsV^^ta^/Sia'pracErbl potrebno jI dopotljetc aro. — vss potrebno poj potovanja se dajejo osebno la pismena ne solo o pro sni ia ne poskslsjto la Vst U.MliU vo'lrn latam s potiljsnjsaf'dei flee 61 -X.«-— aaria v sta vodno ssapno obrnite as stara m vsockosl pr tvnlko, koters poAllis la nad DVAJAKT lat v Valo staro liomovlno la katere aaalav jat Emil Kise, bankir, 139 Second Aro. eor. 8. St NEW YORK, N. Y. Flolasso po 4|t> obrodi no broailao vlogo. Vstooovijoao I sea. Posio jo pad drlovoim •odsarstvoa. MOŠKI IN 2ENSKE Na napravlts napako, akaj al no reJtega,najp0!teftejl«fe. najickulo Broaplalna sdrsvniAka wm...... val ma Urodnoaro od 0. d« 0. »Dr. a F. MULUN, 411—4tk Avo.. Snd Floor, • Nasproti (fli.vfm Bisksvs nI i osli V o •dol jo od 10. do a Specijallot piTTsauaoH« UU Dopartmoaft, MOUNT UNION. Bo#ro«4ortoc THE ALUMINUM COMPANY OF AMERICA V M AS S EN A, NEW YORK, POTREBUJE SO DELAVCEV II« m so dab. pri ao4ob plani »ml Kur nor o » pri podob lo pl«^« 47i na aro so ita^iok, da lis, Dobro pniiiu. sa naassiava>|o. V tovarni hcMH II« «a saiolok s povManiom sa dobro dalo na dan. NI tastsjavnr. iftod Ml. modoma «*»• , ______-Jtsii, od IS.00 aspr«J moaoeno. batoro sa tail prodajo proO.mMm/jrMmnm. Ptanov«nj« in dobra bvaaa aa mam. tukaj ao aorivo. Me. glaisltll« in r*»«» dres« tabavUlb. Pridit« naravnost s Now York Control f>U/pUo sli pa pilite as MR. JAMES SPRINGER. 4 Sm Hit field St, Plttaburfh, P v tovarni karbona work |. Za d«lo 0 ar na don sa iskiadanio v kratkom »m jenih s vaeeN J,, smerni ROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNI! JEPNOTE LARTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JED NOTI Cene off Umov po dorovoni. Rokopisi se m vralaJo. Hfoenloo: Zodir>j«n« drt-»v« (izven cim-ago) fa Canada »4.0« na lata. • ta pol lata in $1.00 ta tri mtaaca; Chicago $6.60 na lato, 12.71 sa pol , M M MMM, IR M Immmp* 97.00. NuUt aa »m, lwr ia« »tik a litUai "PROSVETA" SM7 S*. UwmUU Atm«, CkUaga, HlUaU. THE ENLIGHTENMENT' Or g mm al tka S lormU Natiaaal Baaafil ftacUty. OwaW kf tka SIotmmc Natiaaal Baaallt Soclatp. • Advertising ratas on sgraament 1 ■■'■ i......,..1.-1.1...—______ SabacripUon: Unitad Stota« (ezeept Chicago) an4 Canada $4 par yaar; Chkaga $6.60, and foreign countries $7.00 par fear. Dat«« a akiapaaiu a. pr. (Julija 90-19) paeaei, da aa« je a ta« dn««ua petakla la—, la m aa« mm vstavi Ust. »iag aalaga Uaaaa ia aaeleve racaiaa. PaaavUa Je DOLARJI IN VREDNOST ČLOVEŠKEGA ŽIVLJENJA. Zavarovalne družbe pravijo, da so izplačale dve sto Itirideset milijonov dolarjev za žrtvami influence. In-fluenci so podlegle večinoma odraščene osebe in najbolj je smrt kosila med delavskimi sloji. Vsled vojne so ljudje hranili, njih telo je prejemalo manj hrane, ki je bilo v vojnem Času izpostavljeno izrednim naporom. Od vseh strani smo slišali hranite in producirajte. Ce sta res pod hran itev ih naporno delo, kot trdijo zavarovalne družbe, pomnožili žrtve influence, tedaj je pred nami obtožba, ki jo merodajni faktorji ne smejo prezreti. Dovrftena poročila govore, da je influenci podleglo 450,000 oseb, ki so bile odraščene in so večinoma pripadale delavskemu razredu. Zavarovalne družbe stokajo radi dolarjev, ki so jih morale izplačati za žrtvami influence. In kaj so ti dolarji v primeri z izgubo, ki jo ima človeška družba na človešjci produktivni moči? Nič! Ce bi vsaka oseba, ki jo je pobrala influenca, producirala v enem letu le za tisoč dolarjev vrednosti, tedaj je izgubila Človeška družba štiri sto petdeset milijonov dolarjev v enem letu. Kajne, to je strašna izguba! Hrana delavcev se ni prav nič spremenila na bolje, odkar imamo premirje, in tudi ne, odkar je bila podpisana mirovna pogodba v Parizu. Dclavci so pravzaprav prišli Is dežja pod kap, kajti življenske potrebščine so se podra-žile, mesto scenile. To pa pomeni, da bodo delavci vžili it manj hrane, njih telo bo še manj odporno, ker se niso povišale mez6e v.tisti meri, kot ao narastli življenski troški. Is tega sledi, da bo influenca letos zahtevala se več žrtev, če se pojavi. Izguba na človeški produktivni moči bo še večja! kot je bila lansko zimo. Zdravniki naznanjajo, da ae influenca v jeseni zopet vrne in da naj se ljudje pripravijo nanjo, da ne bo zahtevala tako številnih žrtev kot lani. Ali kako se naj delavstvo pripravi nanjo, če nima sredstev, do pojača »vojo telesno odporno silo? Lov na ptofitarje je toliko učinkoval, da so profitarji ustavili navijanje cen, nikakor pa še niso pričele c^ne padati in menda tudi kmalu ne postanejo tako nizke, da bo delavec sebe in svojo družino preskrbef s potrebno obleko za zimo in si privoščil tako tečno hrano, da bo njegovo telo kos težkemu delu in bo imelo zadosti odporne sile v sebi proti influenci. Ce hočemo znižati nevarnost influence, morajo pasti cene za življenske potrebščine. Ce se to nezgodi, bodo letos žrtve influence večje, kot so bile lani. In ker so delavska življenja dragocena za človeško družbo v tem času rekonstrukcije, ko je jasno, da le pomnožena produkcija odvrne kaos, se ne sme milostno postopati s profitarji, ampak prijeti se morajo tako trdo, da jim bo prešlo veselje do profitarstva. Edina rešitev. Italija te vije bolečin, katere ji j« prizadejala v precejšnji meri draginja. Njeni zdravniki ho ji dali ailno učinkujoče zdravilo: vlada aauia je določila cene živilom na ia način, da je zaukaiala /.nižati prodajne cene od 30%— 50%. Kakšna je poaledicef Ljudske maze deloma pomirjajo; med trgovce in tovarnarje pa je ta odlok zaneael vihar nezadovoljnosti. Eni hite akrivat tvoje zaloge, drugi gledajo obupno na gospodarski polom, ki jim ga je povzročil vladni odlok, trefji pa premišljajo, kako se bo začelo s kritim blagom novo veriženje. V najkrajšem času se imajo pokazati vse dalekoseŽnc posledice te radikalne operacije, od katere je odvi-muo — to lahkt> trdimo — biti aH ne biti sedanje "zmagoslavne" Italije. Vse to gibanje tam doli je pa za nas resen opomin, da izgledamo, kako stoje pri nas tozadevne utvari. ])a je draginja tudi pri nas že več kot neznosna in da se nam o-beta še hujša, o tem ni treba no benemu dvomiti. Kakšne bodo jeseni cene za moko, na to smo naše čitatelje Že opozorili in povedali tudi kje tiči vzrok, da bomo pla čevali jeseni moko po 7 in mor da še več kron. Zanimivo je pri tej stvari tolfij v Italiji se trudi .vlada, da bi z najradikalnejšimi sredstvi zatrla draginjo, pri nas v Jugoslaviji pa dčlu vlada sama draginjo. Minir ster prahrane sklepa z mlinarji pogodbe, ki nam draže vsakdanji kruh; drugi miuistri so nas obla godarili z monopilnimi taksami in carino, kar nam do nežnosti draži obleko in druge potrebščine. Za vse tozadevne proteste sc nih-če no zmeni. Vprašanje naatane, če je tako radikalno aredatvo, kot se ga je poalužila sedaj Italija, tudi zmožno odpraviti trajno draginjo. Mi trdimo, da ne. Za trajno odpravo draginje je treba tudi v gospodar sko bolno telo sedanje družbe po SOČI veliko globlje z operacijskim' nožem. Če si ogledamo praktično, kje tiče v prvi vrati vzroki, draginje, bomo lahko prav kmalu nor šli pravi vir vsega zla na našem silno nezdravem gospodarskem telesu. Poglejmo si uajprvo banke. One trgujejo z denarjem. Kdo pa kupuje (odnosno izposojuje) od njih to blago. V prvi vrati velčin-dustrija in veletrgovina. RezuL> tat tega je Bledeči; Če plača ta drago denar pri bankah, zvali to draginjo tudi na ono blago, a katerim sama kupčuje, katerega sa mu prodaja. Težo teh bremen nosi potem konzument. Zato, da hi lanelrajo banke vsako leto z mili-jonakimi dobički ,zato da sprav Ija bančni akcijonar vsako leto 10% in še višje devidende, zato mora delavec plačevati drago, neznosno drago moko, sladkor, o-bleko, čevlje in sploh vse, vse kar potrebuj«. Kje pa atoji zapisano, V kakšnih razmerah dela rudar? — V sedanjem Ča^u čitamo večkrat v velikih dnevnikih o visokih mezdah, ki jih prejemajo rudarji. Ljudje, ki ne poznajo i-udarjevega dela in razmer, verjamejo, da je resnica, kar natvezijo veliki dnevniki ameriški javnosti. Predvsem producira ameriški rudar dvakrat toliko premoga na dan kot briUki ali kateri drugi evropejski rudar. Mezda ameriškega rudarja izgleda navidezno, da je visoka, v resnici pa prejme za svoje delo manj kot evropejski rudar. Ljudje mislijo, da rudar delu le osem ur na dan. Osemurni delavnik je le na papirju. Po sedanjih določbah sa osemui ni delavnik je rudar na delovnem prostoru osem ur in pol. In če k temu času prištejemo &e čas, ki ga rudar potrebuje od vhodnika v rudnik, tedaj vidimo, da se čas, ki ga rudar prebije v rudniku bolj bliža deseturnemu delavniku kot osemurnemu. Rudarji v Veliki Britaniji delajo zdaj sedem ur na dan in mogoče znižajo delavni čas celo na šest ur. V Franciji in Kelgiji pa delajo rudarji osem ur. Ta dejstva govore, <1* ameriški rudar ne živi v najugodnejših razmerah, kot mislijo nekateri ljudje, ki so navadno proti vnuki olajšavi rudarjevega položaja. Neprijetni prijatelji! — Prijateljski Rumunci povzročajo ententnim državnikom ravno tako velik glavobol kot sovražniki. dn mora banka delati milijonske pa dobičke t Samo v naziranju bančnih akcijonarjev stoji to zapisa no, pa prav nikjer drugje. •I'oglejmo si veleindustrijot Ta in je isto kol pri bankah. Če zviša industrijalce svojfm delav cem plače za 50%, pa podraži svoje izdelke za 100%. On se sploh ne more oživeti v to, da bi še vsccuo prav lahko in prav po-šteno živel, če bi zaslužil letno me sto I milijon, samo pol milijona. In velelrgovinaf Če plača trgo vee carine ml gotovega blaga 10.. 00U kron— pa podraži blago za 15,000 kron, ker on misli, da morn še pri carini zaslužiti, kakor misli bančni ravnatelj, da mora. če plača 10.000 K ponojila pole« r» «% obresti zaslužiti še 1% provizije. Značilno za taka naziranja je Rlodečf slučaj: V Ljubljani se nahaja veliko trgovsko podjetje, ki ne peča tudi s tem, da posodi svoje delavec drugim, podjetjem, veliko podjetje plačuje svoje de-lavre po 16 K dnevno. Za poaoje-nc«a delavca pa zaračuna dnevno 92 K t. j. (dvalntrideset kron.) To je najgrše veriženje s človeškimi eilanil. Seveda podraži potem tudi trgovec, ki mora te dra-K* sile rabiti, več kot temn primerno blago, sa katero potrebuie delo trh "ispoaojenih" ljudi. In tako naprej na vseh poljih, v vseh ozirih. Ksko najti izhod iz tega labirinta f Pri bankah in velein iu-stroji samo a tem, da hi se orne jilo samovoljno pnatopanje raz ličnih akcijonarjev. To pa na ta način, da se jim pride ne odbor konzumentov, obstoječ it zastopnikov delavcev in uradnikov, ki bodo imeli moč uveljaviti nazor, da je prav vseeno, če izplača banka ali veleindustrija mesto 10% dividende, aamo 2% ali 3%; Ce *e je moral delavec navaditi v teh letih na na j hujše pomanjkanje, zakaj bi se ne mogel akcijonar navaditi, da bo spravil letno samo za delo, da odstriie kupone pri svojih delnicah, mesto 10.000 K samo 5000 K ali manj. Saj je prav tako človek, kot delavec in stradati mu radi tega tudi ne !*o treba. , Ta pot bi bila prva stopuja k socijalizaciji, kateri se ne bo mogla izogniti niti Italija nHi Ju-golavija. Pri veletrgovini je isto. Zakaj mora iti blago, ki pride od dru god akozi štiri roke verižnikov predno pride drago plačano v u porabo konzumentaf Trgovino je treba koucentrirati in pa po gori navedenem zgledu socijaliziruti. H tem bi bilo doseženo dvoje: pr vič, bi se cene vsem potrebščinam izdatno znižale, drugič bi izgini 10 if družbe mnogo trotov, kar ao akcijonarji in verižuiki. Prvi služijo ogromne tisočake samo s tem, da strižejo kupone svojih delnic, drugi pa s tem, da po kavarnah sklepajo kupčije o blagu, katc rega jim niti videti ni treba. Tu je treba torej -v prvi vr»ti korenite reforme I Ali je pa sedanja vlada zmožna izpeljati tako reformo? Gotovo ne, o tem iwbe nega dvoma..Zato je treba v pr vi vrsti nji socijalizirati, in sicer na ta način, da dobe v državi pre moč oni elementi, ki bodo imeli poleg reane volje tudi zmisel za take reforme. Znaten korak k temu bi bile volitve. Dajte nam volitve v prav vse zastope, pa bo prav kmalu draginja padala in padala! Na Češkem so se pred nedav ni m izvršile volitve v občinske zastope. Ižtd je bil ta, da so dobi 11 socijalisti ogromno večino, in ka| prva ttaravna posledica ta, da je padla takoj meščanska vlada dr. Kramarja. tt[ predsednik češke republike jc nat o ko j izjavil, da je glavna nalftga nove vlade, ta, da reši t&imjprej vprašanje socijalizacije Tudi noVa češka republika je doživela letos prav take pojave, kakpr jih doživlja sedaj It ali ju. Zf to še enkrat: naprej je troba socyalizirati državno upravo, vse javne zastope, potem pa indu strijo iti trgovino. To je edina pot, po kateri j® možno priti do povoljnih gospodarskih in političnih razmer. Socialisti razdeljeni ? treh slranak. Ciiieago, 1|1. — Konvencija socialistične stranke je v nedeljo— bilo včeraj poroča no—raz-v dve konvenciji desnega krila. Ločitev obeh kril ifinitivnu. Desno krilo pod vom stare strankine ekseku-t i v« nadaljuje konvencijo v glavni dVorani, kjer je bila konvencija <$Vorjena v soboto zjutraj; levo krilo, ki je definitivno odpadlo. So odprlo svojo konvencijo V pritličju v ravnoiatem posfcpju. Na torkovi prcdpoldanaki seji nc jie pričela akcija v glavni dvorani za pomirjanje mod obemi krili stranke, toda rezultat te akcije ni znan. 11»<> krilo pod vodstvom Johna KcdHa iz New Yorka je skušalo v poiujeljek priti v dotiko s komunisti, ki so odprli svojo konvencijo .omenjenega dne zjutraj na, 1221 Blue Island Ave., z name-noid da pride do sdružitve obeh radltalnih frakcij. Poskus je poll. Odbor, ki je obiskal ko-Ično konvencijo, je bil in-n, da komuniaU sprejme-vo krilo, ako John Reed od-njega ne marajo v svojih vnitfh, dani ravno je "boljševik." Kazan Heed a ne marajo tudi tlirt-low4 ki je eden voditeljev leve ga krila. Ko se j« odbor vrnil na konfaneijo levih, je bil sprejet xaktyftftek. da levo krilo ostane Mtmnatojna stranka pod imenom Koaaniatično soeialiatična stranka v Ameriki.' Zdaj so tri stranke: socialistič-na. VMuuaktičtio^ocialiaUčna in komunistična. N« ko«nuni«t ični konvenciji je uis, Kansas City, Topeka, Indianapolis, Sioux Falls, St. Psiil, Bismarck, Helena, Coeur D'Ale-ne. Reno, Salt Lake City. Denver. Oklahoma City, Louisville in druga mesta. Najprvo se ustavi predsednik v Columbusu. O. PAR STO DELAVCEV SE JE IZNEVERILO STAVKI. Hammond, lad.—Pri Standard Steel Car kompaniji stavka nail dva tisoč delavcev. Dosdaj se je stavki izneverilo le par sto delavcev. kar ne Aleje nič pri tolikem številu delavcev. ' .^.iUnuu TilfW 1 irfff* ••'W- ~ ■ 1 ' < PR0ST1TA IMOVINSKO REPUBUCANSRO ZDRUŽENJE. Imimlii Auguat Aačin, Mary Aučin, Juraj Bošnjak. Filip Godiaa, Frank Karla, Martin V. Konda. Etbin Kristan, Juraj Kokovac, Tono Lackovič, Ckaa. Mmtakovič, Matt Pogorele. Janko N. Rogelj. Wm. Rusa, Nikola Stakiš, Anton J. Terbovac, Joie Zavertnik. Nadaorai Odb«rs Ivan Krešič, J. Kvartič, J oik o Oven. • ' Flmaaiai Odaekt Filip Godina, J. Kukovac, A. J. Terbovec, Joie Zavertnik. TUlmi OMi Etbin Kristan, Frank Kerie, C. Mistakovič, Joie Zavertnik. Cl»»«i uradi A. J. Terbovac, glavni tajnik; A. H. Skubic, pom. tajnik; Filip Uodins. blagajnik* Centrala! CM bon F. Alesh, J. A. Ambroii«, L. Denedik, P. Berger, Joaipin« Birtič, [F. Boatič, Anton BeslaJ, V. Cainkar, F. Cerne, Tom ia lav Clček, F. Dolinar, Joa. Durn, J. Ermenc, J. Erien, A. Flander, J. Frank, J. Flerc, F. Gorenc. J. J. JudnicK, M. Jurkaa, J. Kalan, S. Kavči«, J. Koblar, F. Kochevar, A. kodrich, J. Koklich, L. Krašna, A. Kriimančič, J. Kunatelj, A. Lipi«, L. l.utrič, J. Matičlč, M. Mentony, I. Molek, T. Mot«, J. Oblak, L. Pečenko, | j. Petvrnel, M. Potnik, F. Rataje, J. Rezelj, A. Slabe, J. Seliškar, F. Sepich, A. H. Skubic, L. Sterla, A. Suler, J. Tcrček, J. Terčelj, L. Truger, M. Ver-liuvcc, A. Vidrich, Cbaa. Weasel, F. Zaiti, Chaa. Zibert, A. Zornik, F. Zvanut. Mesečnik: Caa; tednik: Proletartc; dvotedmk: Glaa Svobode; dnevniki: I'riwveta, Knakopravoat, Glaa Naroda. K. S. R. Z. pridrutee« in prijavljen« eeatralisiraa« podporna ergaalkeeije Slovenaka Narodna Podporan Jedaota (pribliino 18,000 Članov); Jugo lovanska Katoliška Jadnota (približne 8,000 članov); Slovanaka Delavska Podporna Zveza a Dr. Sv. Barbare (približno 6,000 članov); Slovenska |Svobodomiselna Podporna Zveza (nad 5,000 članov); Jugoslovanska Pod purna Zveza Sloga (pribliino 2,000 članov). Vaa piama in denarne poailjatve naj se poiiljajo na »ledeči naslov; ANTON J. TERBOVEC, 3U37—3041 W. 26tk St., CHICAGO, ILL. Izpoved srbskega boli* ^ ševtki. Rusko-franooski beli teror v Odeti.~ (Poroča i. 1). Leviae v "Chieagt Daily New«"). Stockholm. — Tukaj sled! muičnn, tragična zgini I »a o Itru talnem umoru tirih moških it. Šestih žensk v Odesi, katerega m izvršili ruski in francoski častniki v noči 3. marca 1919. Kliša. sem iz ust srbskega komunista, k je bil tudi obsojen na smrt t ome njenimi žrtvami, toda je pobegni meti pot jg na morifiče. Zgodba c svotljuje razloge, zakaj so moral Frftncofti bežati iz Odese letošnji spomlad. Zgodba se glasi natančno tako kakor jo jc povedal Srb Ratko vie (ki je svoje ime spremenil \ ruski Urnikov), ki je edi«w živv priči strašnega dogodka. I'retliu sem jo dal v javnost, sem se po zneje v Stockholmu informiral. kdanjc protiboljše viške vlade v 1'krajini, ki se zdaj nahaja v Stoekholmu, je bil takrat v Odesi in on je potrdil izpoved Ratkovo, da je vse resnica. Rat kov jc izpovedal: "Dne 2. inacca 1910 ob polu desetih zvečer sem sedel v atano-vanju Jeanne Labourbovc in z menoj vred so bili tam stara go-M>a Laifmanova s tremi hčerami llebeko, Vero in Ocsijo in Lazar Svee. Vsi so bili komunisti? Jeanne Labourbe je bila preje učite Ijiea v Moskvi in po rodu Franco sinja* Oilali smo francoske naloge. Naenkrat so se odprla vrata in v sobo je planilo deset oborožetiih mož. Kili so fclirje fraiiniski ofi • irji iu dva ruskn generala, dva polkovnika in dva prostaka. l*et K umi v je bilo v uniformi, (ločim je l»il eden civilno oblečen. Trije francoski častniki so imeli uni-' formo infanterije, eden pa mornariško. Ko so udri i v sobo, so nsiii zh povedal i dvigniti roke kvi-in namerili so revolverje na nas. Dvignili amo roke in vstali. K meni je stopil oficir in »arežal: Tovej, kje je denar, ki je prišel i/. Moskve. Ako ne poveš, te u-sirclim." "Streljaj, če imaš oblast," sem "Ogovoril. 14Jaz nisem kukavica. srl> hciii in ne vem uič o denar- ju" \ zel mi je samokres iu pričel ><>< je preiskovat. Pretaknil je vse moje žepe. vitel vse moje dokumente, ves denar iu žepno uro = 'Komunista" v franco- številko Mini. "Zadeli smo", je omenil čast jiik generalu. "Tukaj je vsa ban da." 3tvari, ki so jih vxeli, so xuieta li v košaro, katero je nosil pro 4tak, denar so pa spravili v svoje žepe. Nato so udrli v hlev, v kate cm je bilo preccj boljše viških ti kovin od lanskega leta. "Aha ;c za režal častnik, "lumpje so to 4var pravkar prejeli ix Moskve' "Ni res", je odvrnila (Jesija 'to so že leto dni stari časopisi iu letaki". — "Tiho. mi nismo be laki!" je bil odgovor. Zapečatili so vrata hiše. Starko «o vrgli na vox in ostali srno ftl peš po uliei Puaiuikaja na fran coski vojni stan. Ko so nas pri v lekli v tretje nadstropje, so nam odkazali stole, puškam so razve ■žili roke. itoda mi pino ostali zve kani. Iz sosedne sobe, v kateri se je •vršila* paeiakava, s* |»r i peljali ldinnoskega vojaka-komunista, Iri druge moške iu dve ženski. V skupini je bil inženir Klin, ki je bil ves krvav po obrazu. Med preiskavo so ga pretepali. Sledil je drugi ujetnik ,ki je bil tudi divjaške tepen. Za ujim je stopil v preiskovalno sobo Francoz, ki •o ga klicali 4flichael. Njegovo tu-I Am je j e» pretresalo hišo in stara Leifmanovka je omedlela strahu. Neka ženska jc dejala: "To je še slabše, kakor je bilo db času car- "Tiho!" jc zavpit častnik. "Mi vam že damo svobodo v obliki pesti in batiu, revolucionarna sodr-g«!*' Vprašal sem ruskega polkovnika, zakaj tepejo iijeliiike. Njegov odgovor je bil: "Ne vem. To ni moja atvar. Tukaj ukazujejo Francozi." "Ali boš molčal?" se je zopet oglasil prejšnji častnik iu me dvakrat sunil v obraz. Ko je bil zaslišan sodrug Hvcc, ki je bil tudi tepcu, sem bil jaz na vrati. Htopil sem v preiskoval-no aobo. Pri mizi je sedel rdeče-ličen starec okrog 60 let. ki je iz-praševal in zraven sta bila dva franeoska častnika. Moji roki »ta bili zvezani. "Kdo alf" me je vprašal sta- " Jaz sem Mrb." "Ti si lopov, ne pa Srb!H "Nisem lopov, boga mi, temveč I grb." "Ne kriči! Ti si jemlješ pre ve* svobode." Odgovoril mm, da m> lile ne bo-jim. "Dam ti t*t minut časa. Ako me ue bodo tepli. Peljali so me v Hobo, kjer so bili oni, katere so pretepli. Neki sodrug je leial na tleh ves v krvi. Drugim se ni godilo uič bolje. Razvezal! so mi roti. Stal sem sredi sobe in gledal skozi vrata. V naslednjem hipu -pridejo v sobo trije francoski in eden ruski častnik. Eden Francozov se je približal aodrugu Miche Iu in začel govoriti o nečem. Michael je leial na tleh. Takoj nato ga je Čartnik dvakrat sunil s čev-jem v glavo in tretjič ga je eunil . trebuh; sodrug Michael je jo-tal kot otrok vsled bolečin. V sobo je prišel drugi ruski častnik ii njemu je sledila neka dama, uajbrže žena kakšnega ruskega bur£oa. Gledala ata in se smejala. Kmalu nato so prijeli mene, veča. inženirja Klina, Michaela iu nekega drugega mladega so-druga, čegar imena se ne spominjam, in Ueaijo iu nas vodili iz sobe. Bilo je polu ene popoluoči. Gonili so nas po stopnicah navzdol iu pri vratih nas je sprejela četa oboroženih vojakov iu oficirjev. Razvrstili so nas po dva iu dva in peljali ua ulico, kjer sta čakala dva avtomobila. Mene, Michaela in mladega sodruga so posadili v prvi avtomobil, ostale pa v drugega. Okrog na« je bilo de-sel mož, ki so nas aretirali in še šest drugih, oboroženih z revolverji in bombami. Pognali so a v-tomobila. "Kam nas peljete 1" seut vpra-šal. ^ 'K štabu", je bil odgovoril. Zbral sem vse svoje moči iu naglo izdelal v svoji glavi načrt, kako bi se re*tl. Prišli srno iz mesta in bližali smo se barakam bllzo židovskega pokopališča. Ko dospeli uuioliui, prepevajoči revolucionarne pesmi in uoaeči rdeče zastave, da jih vojaštvo ni moglo razpršiti. Ves mesec uiarco so se ponavljale demonstracijo. V aprilu so Fraueozi izpraznili Odeso." POZOR D1LSOATJX III. RID NX KONVENCIJE JEZ! Ker pridete iz raznih krajev Združenih držav in vam je Cleveland nepoznan, ali pa nimate tukaj nobenega prijatelja, ua katerega bi se obrnili radi prenočišča za časa vašega bip»nja v nafti naselbini, je torej naša dolžnost, da vam isto preskrbimo. Pišite ua tajnika okrožne organizacije št. IV,, Čigar naslov vidite spodaj iu on vam bo poslal ime iu naslov rojaka, kateri bo vam dal stanovanje ua razpolago. Pri tem pa ne pozabite poslati uataučuo vaše ime, priimek iu naslov, da ue bo iKiteiu kakšne pomote ali zmešnjave. Vsak delcKat naj poroča, s ka> terhn vlakom in ob kateri uri misli dospeti v Cleveland, ker na ko-lodvoru jih bo čakala posebna de-putaeija clevclaudskih organize-eij. Na svidenje liH. septembra v Clevclandu! Gustav K a bay, JtftOti ilimtniere Ave, 3-10. 17, VABILO NA VESELICO katero priredi, BRALNO DRUŠTVO "MLADI VRH" dne 13. *pt«iiibra, 1919 v dvorani dr. BraUtvo it. 6, S. N. P. J. v Morgan, Pa. ZačaUlc točno ob 7. uri iveier. Igrala bide i a vratna godba in nudila as bode vaam rasno v rat na sabava. Cisti preostanek je namenjen polovica v društveno blagajno in polovica pa v podporo naprednega ljata "Proletarec". Uljodno vabimo vse slavno obtinatvo doma*«- in vae bliinje okolice, da naa mnogoitevilao peeetUo na ti prireditvi in tako pomagajo do boljšata uspeha sa napredno stvar. Vstopnina sa moika je 75c. 2enske v spremstvu moikega so prosto vstopnina, posamesna pa plačajo po 25c. Na avldenje pri zabavi kliče ODBORI rr UltHOHIH I n 0 r'f1*^..........^aaaaiiiiJii , ji Poiiljamo denar v staro domovino Sedaj po sledečih cenah t 100 kron sa . .$ 3.20 10.000 kron sa.. $294.00 1000 kron sa.. $29.75 * 100 Hr sa.... $ 12.00 Cene pogosto menjajo. Pfl večjih avotsh pošiljamo lahko nekoliko ceneje. !»o*llJauto potom banke,J(I Je ena ^aJsffi^OJlvJlthJn .^^"m?!!?" Preki sod v Monako vem. Ktnlanj. — lx Berlina poročajo, da je v Monako vem ra/.Klašeiiu obsedne stanje in vojaftke ?ete k strojninii puškami straiijo uliee. V Palatinatu hv je pojavilo novo vstasko gibanje ta neodviimo re-smo pwbliko. V Ludwijpihamu so valu-do pokopuliifa, je /.avpil «i "»padli pofttno poslopje in dve f-astnik: "Stoj!" Aoferja hta u-|om?l»l sta bili ubiti. Praneoni mi stavila in eastnik je dejal, da sta pose*li vmes iu udaj kontrolirajo avtomobila wivuxila predaleč, V drugem hipu sta se avtomobilu zaobrnila in voxila sta ua%aj, a častniki so ponovno pretipali našo obleko, da se prepričaj«, » ( HA PRODAJ 8 HARMONIK, nove mehove in kdor se xa nje r.aniina. naj piAe po ceno na; AkHa 8kulj, 338 Bpiilon Place, Brooklyn ,N. Y. *i pošten Srb. povej, kaj imai o->ii jHitein ue je «a*el ispra&evati, I praviti a to r—fcs fraaroako Ih»Ij-kaj delam tam in kdo so moji nav-jSevUko bamb» 1'omul, da /me te *o#l arnlrugi in sodruiniec. Vse mi osvoImkJIH od Nenwev. «<»vra4. **> nam vieli, pisma iu dopUnW.jujkov Hrliije." rs/.ne druge papirje in stari t*«- "Hvala vam. gospoda fa«aniki, "••novki ao pobrali denar. Htar-joi osvoboditev", srni rrkel, ^m ks je pridela jokati, ali eden eaat-jpri aebi aeui pa dejal: "Oh. vi lo-nikov je eavpil: "Tiho ,*t ne t* ppvlt" sem nadaljeval: ustrelim, stara psiea!" "Prav nie vam ue morem poveda ni Nato nam tveaali roke. toda k * ml d-u p«. aH dvaj- , veeh eleo^ntov je protaellraia. Ae vedno so ailili i vpraianji. kje!m« minut. HlMle! nit x» \*mU is- CwpM ao vaak ^ poroW t. je akrit denar iX Moakve in pH- vedeli od m#nr Ako me b«*e«e U- da £ bi U ali ^ biti vsemite revolver in ustreli- ja hotel pritegnili', toda Aitate-U me kakor psa." I Ji ee rar.umelL Pri pogrebu itirib (»glasil se je fraoeoaki beatnik taaaii^nih le lesni/ar jev ao priea-rekel ^ ue vem, zakaj — da etvovali delae.-i v leko veliki Dve Atirivrstne, trikrat ugluAe najbližnjemu oficirju revolver lr. nig kranjske, ene Luiiasovega I rok in t desnico sem ga telehnil 'druge p« Welssovega dela. fttlrl*! IX) glavi, da je padel ua driige/^ina,'dvoglaana Hupnikovega medtem sem pa skočil U avlonio/^a kranjska, ena pa Witten-je-bila in bežal kolikor so me nesle/vega del«, trivrutna, dvoglasna.j noge. Z obeh avtomobilov so po- Nemikg trivratiui, trikrat iu ena eili streli «a meuoj, toda nlsetji dvakrat uglajena. Dvoje chroma*) bil zadet. Tekel eem navsomo^, tirnih, ena latbasova, druga ima padel v neko janio, hc hitro po- pa 52 tipk ter 36 basov v treh vr-bral in dirjal dalje; ves čas ko fr-jrtirti. Vire te harmonike so v naj-fiale krogle okrog mene. Ko sem Imljiem stanju, skoraj vse imajo pribeial do zida pokopalitf a, sem skočil fiez in znašel sem se na grobovih. lstoeasuo pa ao rabi ji iz-vršili krvavo delo z drugimi Žrtvami, ki niso bile toliko srečne kot jaz. Četrt ure je trajalo »tre-Ijunje in razločno sem sli&al bolestni krik umirajočih smlrugov.l Zopet seiu preskočil isid poko-1 paliAča iu počasi korakal po po- j i ju uu/.aj proti mestu. Noč je bila jusna, toda brez mesečine. Ko sem dosegel prve litfe, se M« zagledal dva fraucoska vojaka nedaleč pred seboj, llitro sem stopil na dvoriftče neke liiAe in se tam po-čeiiil k tlom. dokler nistia odila mimo. Nadaljeval sem pot, ali komaj sem storil nekaj korakov, ko zašli Aim avtomobil, ki je prihajal iz mesta. Naglo seiu ae skril za plot ob eeati. Bila ata avtomobila, ki sta preje peljala mene iu moje lovariie. Na njima seiu videl lest iensk, aodrulieo Labour Imvo, staro Leifinanovko iu nje -ue tri hčere ter fteito inieuirja Klina. Vozili ao jih na krvavo moritče t Cez nekaj hipov sem sli-šal strele in ječanje v daljavi. . . Drugi dan je prinesel list "O-deski je Novoeti" sledečo vest: "Zagonetni umor. —.Med drugo in tretjo uro ponoči je bilo sli-sati streljanje v bližini židovske-ga pokopališča. Podana je bila patrulja, ki pa ni naftla uieeaar. Zjutraj ao pa ljudje natli deset trupel bliso pokopališča .šest žensk in štiri motke. Trupla ue-srečnežev so tilla prepeljana v mrtvašnico in tui prsi vseh je Ml pripet lietek f napisom "ime neznano " Razburjenje v mestu je bilo veliko in agitaeija med delavel je bila dnevno močnejša vzlie net »roj • eksekueijam Prebivalstvo ■ 11 POZOE BOJAKII l »rud ti jam vožnje listke xa potovanje v staro domovino, te pošiljiiin (lVnar v stari kraj. Jaz pošiljam denar v stuii kraj že nad let In 4o aedaj ni So nikoli noben rojak zgubil uili enega centu skozi moje pošiljanje iu tudi jamčim, d/i sediij ne bo. 1(H) kron za ....................... :uni krou za ............................. #,40 :»14 i * T * 14» ' ii|a PRODAJEMO NA MALO IN DEBELO PURITAN MALT EXTRACT IN HMEU ix Uutoregu at lahko vask naredi (loma najboljše pivo. Kdor naro«i vaš blaga ob enem. damo popusta Za 6 galonov atane bres poštnino II.&0. Nsroinlne sa manj kot $1.60 se ne uolllja. I vaako naročnino polijemo potrebna navodlls, X'naročnino vrod pošljite money order, bančni ček all draft. Vse poAilJatve ae naj naslovijo nsi M. Mladič, J. Vardarbar Co., 2003 So. UwndaU Av. Chicago, III. (uninc.) Ml i«r Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja. " ' ..........- "' ■ in . IL.i i i Mkero še »0 (al ea Triaerjera ašravUa a^»eŠao rablje s naJraJJla aaspaa^ai. A te teši radi pravega vara ka, ker aaspsoat iad.lovsUlja aaelašl fepelae aaapanja ia ftlelasje ei eirasl Itevllalb ešjeeMleav. Male yevttaaja eea je aešaaja petreba, ša ae ekraal aeaaaljlra veeblaa lašeUev. Rraalll Mie se šelge aeper šffagiaje aa vsab Itevltalk petrebššiaah aaMk, a aeet vojat šavek aaaa je apešMl še aašajl ateber la »orali Mae aeee sakelike pevUaU. Vaak prijatelj Trlaerjatlk lekev prtaaara brea egevera, ša t aešasjeell, le »eraaie veUke vel plaševaM aa petrebščlae, la lešl lakarja ateaa air ar ve«, al kile aMgete šragi» p • ekoa priti Sate pa be vrešaeet Triaerjevlk lekev p>»vralla ešJeauUaai vm kar veš plašaje aa a> Trinerjevo Ameriško Zdravilno == Grenko Vino teraj Im take aaspaaje la vapek mM aveteat, ker a4Ul. - M agakl »veje rtallšte lam* vaak keUas jik je devetdaeet etetetkev peesrešeaik la apsšeMk V telešas. Triaerjeve gšravUae treaka PIm te»at» i.IchIm la ešetreal Is aotraaJMiae šrebevjs vte aakraae aepetrebae ia etrepeee eaeei, ki ee aakekšee krieg aleiveralk ivaria tavlraješlk pravila« televeaje šrekevja. Triaerjevi teki ae proeU vaakerčaa ee petrekae sieteeUe la vaekajaje le peteebae adrariiae greake kerealalee ter kraeae iarete rašete rise T aaševi sakaaaaeetl, aeprehavaestf, gUvekela, pei*lavelH»la, aerveaaeeU, aavašae alakete, kaker ta4l e UMAaik aeprtlikak, ki raše aaškgejeje teakke ek preeiaaiki Hija aH radarja la šraga šelavae, km dala)« la vdlkavaje pUa, še raklta la lek, keete aašU v ajeaa aepreeealjlve »redaeei. Deklle je e vaek lekaraak TRINERJEV LINIMENT temnili eo: "Našli ga l»om« vaee-"o Če prav poderemo vee atene •»»še " — pr| aodrušiei Ulniiir. bovi ao našli rasne tiakovine in in la geteve sadja pa I prašen vaelel v keree kelečlae, aai« pa i« •!••»• v Galeja preiiaa, ali reraistlaaia, ecvraigii*, lwia koga, etrpeleetl glešajev le drty|lk, sajMtr«>*e Jake jo debre teši e aadevak ed/gale la eteklla Ud., iadl aa drgaeaja kepaaja aeg. DekUe je v vaak lekaraak Ivaer Is aa a»a Trinerjev Antiputrin prijete« adravlle as aavade* aa irpiraaja grte bi asi , IspaAtejev la dreglk k«l »a«k lekaraak Mirtu f obairo rmn-pavama ŠAMfAVAN ieia JOSEPH TRINER Manufietuiini ChomUta UU-1MS So. Aahland Aro. CHICAGO« ILLINOIS M lih'1 n mil ■ 'it ' fin ( * NOTRANJE ZADEVE ORGANI/A e|IJE. - La Salle, 111. — DruštVo Kol/' if. 98 SN'PJ je ua svoji red iti mesečni seji dne 10. uVgusta .. v tel o v prctrea razmer c, katere ' vladajo v našem Klavnem uradu in hirer na podlag dopisa v "Prosveti" z dne 0. avgustu in ua odgovor glavnega predsednika naše jednote dol i«'nemu dopisniku. Odgovor glavnega predsednika nam daje razumeti, da stvari v glavnem uradu iiiao tako urejene, kot M morale hiti, ter da se zaključki zadnje konvenelje očivid-no kršijo. To pa nikakor ui v so-Klanju z idejami iu principi naše jednote, zatorej je v korist članstva, da sc stvari urede pravilno, /adnja kouvcueija je stalno vpo-slila gl. predsednika v uradu nafte jednote, a čim ur p« šc ni rešeno, da naj naš predsednik v u-radu komodiio aedi in pazi, da bodo drugi uslužbenci vestno dela 11, ampak kako delo za kakršne ga je sposoben. Konvencija je na stavila stalnega bolniškega tajnika, kateri mora tudi opravljati avoje drlo. Izvolila je glavnega tajnika, kateri moral Udi svojo delo opravljati, a ne' najemati druge, da bodo zanj delali. Pylcg vneli teh pa menda fte gl. blagajnik pomaga delati v uradu. Valed tega naatane vprašanje, kaj vai ti ualužbeuei delajo, ker je nastavljen ie poseben knjigovodja, br. M. Turk? Če primerjamo šte-vllo članstva nafte jednote a šte-vilom uslužliencCv v uradu gluv-uega tajnika, ae nam ' vsiljuje mnenje, da nekateri prav malo ali pa nič ne delajo v glavnem u* radu, kar je gotovo v škodo članstva, kar gotovo ne bo trpelo, iz omenjenega odgovora gl. predsednika si tolmačimo, da dva nafta najbolje plačana uradnika v glavnem uradu liUta preveč vpo-slena iu aieer gl. predaednik radi tega, ker mu gl .tajnik noče od* stopiti gtitov del posla, glavni tajnik pa rinil tega, l;or ima po-moČnieo, brez katere bi lahko sha-jal, ako bi nekaj posla dal gl. predsedniku. Take rnzmere ne apadajo v glavni urud nafte najbolj demokratične slovenske podporna organizacijo ki prlzadotl naj bodo uverjetii, da bodo člani nafte jednote vedeli, kako zastopati svoje koristi. Vemo, da bi ae morali glede nerednega posloven js v glavnem u-radu obrniti najprvo na nadzor; ni odbor T Toda nadzorni odbor je vse to videl, slišal priporočilo gl. predsednika, a je kljub vsemu te-uiu, kljub zaključkom zadnje konvencije, na apel gl. tajnika potrdil te razmere, odslovil potreb« no pomoč v upravuifttvu, ter obdržal nepotrebno pomočnico v lira« I u gl. tajnika. VnIciI tega "i uho jamo a|xdira-ti na brale in sestre hum* jednote, da vzamejo te razmere v pretres ter jih urede tako, kot morajo biti urejene. Zaključek m« je nafiega druftlva je bil, da m> mora vpoštcvall priporočilo gl. predaeduika ill pa za-i ključkr zadnje konvencije. Dokler bo naft gl. predsednik tako vodno zastopal koristi članstva, je nafta dolžnost, da mu damo vao moralno posioč. Ako se bo pa ixncveril t igli m koristim, ho člaiutvo obračunalo tudi r njim. Za drufttvo 44Sokol," it. OH SX- VJt Frank Kolar, predaednik. lguatz Volk, lajulk, . Thomas (lolobieh. blagajnik. (l)rufttveni pečat). poročal, da ae znižajo izdatki ip zmanjša .filevilo uslužbencev tam kjer je potrebno. Delo, kateeegi beda j. opravlja lajni kova pomot i lica z mesečno plačo sto dolarjev sta hotela prevzeti gl. predaednil iu bolniški trfjnlk, da bi se tik«4 zmanjftall stroški, kateri ao skon vsako let o večji. 4*oda to &e ii zgodilo, pač pa so odstavili po mo|ucga upravnika iu hišnika, in lem je bila aadeva rešena. Ža pa, da tftnu tfl tako. Sedaj nasta ne vprašanje, kdo bo odsedsj na prej opravljal to delo. Seveda * zapisniku Stoji, da *e bo brati Bcrgerju zvišala plača ztf .odlmra, kateri je bil po le lako neraittmljivo jpUitn, da se je pra\ malo ali pa akoraj ni«" razvi-delo i/ njega, posrbno kar «w> liče )»o*lovan£a \ «!. uradu Zakaj so pa zaporniki drugih jeduot ill zvet spisani lako. da jih člani rs*< umejo in ne *atao tisti, ki mi pri zadeti Hclr. ko m*in čilal \ "1'rigVf li." it« \ 1*4 t dne li avgu*> dopis if Sprliigficldn. Ill . in od go\or predsednika na la dopl* srni |iil malo na ja«ncm glcd" tanner \ tflavUem uradu n**< je dnotr, kairrn m- iteje ra nnjhol' napredno in demokratično *<»t M iu racvidel i* d oljčnega p<«jnmi la, je lelel l»rat predaednik in prl Yukon, Pa. — Veselica, katero ko priredili tukajftnji rojaki meni v pomoč, ker že boleham od prvega aprila lanskega leta, je idjub slubcin vremenu izpadla povolj-Ajp, K temu ao veliko pripomogli požrtvovalni rojaki, godba iu vodstvo dvorane, v kateri se je vršila veselic«. Čisti preostanek te veselice je znaftal *8H.30, katero vsoto sem prejel od veselične-ga odbora. Moja najsrčnejša za-ivala prirediteljem te veselice, godbi, katero je brezplačno igrala na veselici, vodstvu dvorane ter sploh rojskom, kateri se niso ustrašili dežja, kuteri je padal ves večer, Pokazali ste s (tem svo. je bratsko arcc za svojega trpe-čega brata9v teh Žuloatuih razme-r§h, v katerih ae nahajam s svojo družina. Ne bom vas nikdar pozabil. Pred nekaj tedni sta ftla nabirat rojak Josip Kursčiu iu Anton K aferi e v bližnje naselbine Smlthon, I'a., in Wyapo, Pa. pro-Mtovoljne prispevke. Darovali so sledenj MliMr JM|)IMF fiest dolarjev ; Josip Koračiu dva dolarja ; po en dolar ao darovali sledeči rojak): Aijtoii Pregra, Rihard Haucingar, Joaip Lonček, Ignac Fluaa, A, Potoksr, Frane Bukftek, Ix^is Aciilak. Andrej Miku*, Jo-sip Kotnik, John Golobič, Anion Baltič iu Anton Kaferle; po 50«? ao darovali: Rudolf Aberftek, Mike Miller, Ix>uia Knaus, John 1'rftlč, J. Z. Hadiftek. Anton I(o-stohar, Josip lUvnikar, Toni Klorijan, Rudolf Hribar, J. Pc-tamef, Josip SinolM, Lttkaa Kral, A. Kra^evle, Uiuis Hožič, Anton Kadišek, M. Drap, Martin Kopi-us. Miluiel Oolobič, iu Franc Der-uovftek; Anton firunfte 45e; John Orel 16ej HO sta darovali: l^ouis Ptnlbevftek in yino Pivo; im 25c ao durovali: Marko Smer-ko, J. VV. Lee t i, D|kar Vuholič, lini41 Peta*, Fr. Koler, Louis Ke-anik, John Hue, Mary Jevaevoo, in John Uolatiet Joalp Jesen sni aOe; Peter Straguft lOe. Skupna vsot s $28.(K>. NajsiČnc^su hvala vneta darovalcem kakor tudi nabiralcem lako veliko ponioJf. Delavske razmere (liso uic kaj noyoljue iu to rldi nesoglasja fned delSvel in ket se \-sc prertiKlh xauiiuijo za delavske organizacije, »t rokov iu? in polit f?ne. *Pro-letarec' iu 'Proaveta* vedno pri-poročata in poživljata delavce k organiziranju strokovno iu politično, toda kakor «e razvidi ae ro-jaki vSr premalo zsuAnsjo za 4a dVs edlus slovenska delavska ||. ala. Največ je fte vedno takih, kateri hočejo z glavo akosi sid. Dokler delavci ne bodo organizirani ■it tokovno In p«ilitično, s^ delsVs-ke razmere ne ImmIo »boljšal., bo ili, delavci fte ve<|no Izkoriščani* ml prlvatniii pod jetnikov. Po*l\ Ijam vse rojiike, da se zanimajo /n drža\ Ijanske pravice in (U late tudi I/i a hi jo »I) čaau volitev in da glasujejo za delavake kandidate. I.e na iifčln si lahko izlnilj. šajo |Hilolaj, « \ tukajšnjem premogoro\ n *e je xo|Hit pri|h»t Ha nesreča 12 av-(ii»ts t. I. Takoj sjntnQ. ko so pričeli 11 na mestu mrtev. Ponesrečeni rujak je tldl član f(. II t, neke poljska podporne urganizacije ter član kluba št. 171 ftlZ. Njegov pogreli jc Wilt rasen .n udeležilo se jc lega *pre'voda reliko število rojakov ter članov •ineh'jenir ornani/a.-ij, kateri so mu poklonili v zadnji pozdrav ve iko vencev . Pokojni rojak je bil rojen v vati Kara pri Koateln, okraj tf^ev ie. Htar jc bil 45 lej ter je Ima . Ameriki 'JO let. Tukaj zapuiča •oprogo, brala iu sestro iu nekaj •torodidkov. • v ' Žalujočima ostalim iiešreČnegti rojaka moje najiskreucjŠe ao{a Ije. , ■ / Mihael iOarič. Muskegon, Delavske rs- r.mere v tussjšnjt okolici so isle kol po edi Ameriki iu Šivljcusk« potreUčine ao tako drage, da I * i Tfovek moral samo enkrat na dan je^i, da bi shajal a svojim zaslu-ikoiu, kateri je tako majhen, da /»i družinski očetje folijo gluve. kako bodo shajali s sedanjim za-duškom, ako se bodo Živila taJ*<. draŠih, Valed tega nekateri delajo po deset iu 12 ur na dan, da ai morejo, toliko zaslužiti, da p reži-ve aehe in svojo druŽiuo. Navadna plača je tukaj 40 do 40c na nro. Poročano je še bilo o nesreči, katera sc je pripetila v tukajšnji kemični tovarni, katere žrtev je postal rojak John Ihan. Ponesrečeni rojak ni bil član nobene slovenske podporne orgauizucije. pač pa dveh angleških društev. Toda kljub temu so se udeležili pogreba člani tukajšnjega društva št. 266 8KPJ ter mu poklonili vence v zadnji pozdrav. Vence so darovali tudi uckateri drugi rojaki, katerim ae v imenu 2a-iujoee soproge najtopleje zaliva-ljajujcm. Ponesrečeni rojak jc bival ve-činoma na farmah in v tukajšnjem mestu pa par let. Opozarjata vse tukajšnje rojake na to nesrečo ter jih poživljam, da pristopite k slovenskim podpornim organizacijam. Nikdar nc( veste kje iu kedaj vua čaka nearc' ča. M. P. * < —;-:- Springfield, m. — O dogodku, kateri se je pripetil 26. uvgurtu t. U je bilo Že poročano v "Pro-sveti". Kakor se sedsj sliši, iz javljajo oblasti, da črnec ui fj streUl lUletnega dečka, pač pa nekdo drugij Črnec jc menda strp-Ijsl s samokresom M kalibra; deček, je bil pa ustreljen s samokresom 32 kalibr». Toda priče, katere so videle cel prizor, pa zatajujejo, da so videli dotičuega č^n-ca, da je streljal na dečka in da je 16krst ustrelil. Kako bo obravnava izpadli, bom še poročal. Razumno, da b6do skušale premogovne družbe z v reci krivdo na mirne stavkarje, da ao oni povzročili ono streljanje iu da je atav> kar ustrelil ncdolŠucgu dečka. Sploh ao delavci, kateri sedaj delajo, ko drugi stavkajo oboro-leni s samokresi iu puškami n tem sein sc prepričal takoj naslednji dan, to jc 2. avgusta, ko amo lilt stava k a joči premogarji kakih sto po številu, do premogorova, kjer so delali ter jih hoteli pregovoriti, da se nam pridružijo. Ko smo prišli do premogorova ao nam pokazali delavci izza šelc*~ ftkih vozov puške iu samokrese, napovedali 'roke kviftko" ter nas l»r?Čeli šerifi. preiskovati, ako 4-mairto kako oroije pri sehi. Ko sy to opravili ao nam zapovedall stopiti v vrnte ter nas odvedli nazaj, odkjer smo prišli. Jaz iu Še par drugih smo pa takoj pričeli hHKiti in šerif je poalal nekaj krflfeelj za' naifit todn k sreči nie da bi bili of.vesttnf vsi delavci Izvolili niso n'6beniga stavkovne ga odbora, kateri bi imel nalogi pogajati ae z vodsivom rudnika »ploh o Jem niso hoteli ničeaai dišati. Obdržu vali ao kaka dvi hV>da. na katerih pa sami ujm vedeli, u ceiri W razpravljali. (1o vorjfi ad'&b in tja. Na teh shodili plohf niAo izvolili ne predsedniki »C kakega drugega ddhoruiiiu. Na enčm shodu so sklenili, du la hko gre vsakdo delat 24. avpukt« kdor hoče. 24 avgusta so pa zo pet sklenili, da vaaVfft skeb kdor bo šel delati .Na ta način sic govorili s4ui i6 tja. lia In pa izvo- lili kak odbor in istega poslali d< vodstva rudnika, £>'a niso ničeaai hd'tcf! slišati. N^rže so n.isMli da bo prifiCl .superintendent d( vsakega posameznega deluvi^a ter se podajal z njim. Na tu način bi se tukajšnje delavstvo ae bolj raz dvojilo, kakor je dosedaj, ker se o|)aza odprta splo^iia inrfnjA med pogodbenimi delavci (kontrak-torji) in drugimi delavci. Steda; se aplošuo deliije po vseh tovarnah in rudnikih da se odpravi konl raki no del6, Čemur ae tukajšnji delavci protivijo in izvilo vsled lexn ne dosežemo uikakih vapehov. Da se pa ravno vsled B^ človek bi ne verjel, ako bi sam videl, da se še vedho najdejo rojaki, kateri so tsko zakrknjeni da odrečejo celo vsak dar za ue doline otroke v starem kraju.> U Večinoma ao isti, kot ao zadnjič odrekli, ko amo nabirali za mi-"Ijondolaraki klad. Človek bi tli-i*dar ne pričakoval, da mora biti kak tako trdega in neusmiljenega srca. da odreče pomoč otrokom, kateri umirajo v pomanjkanju in bedi v starem kraju, kateri so popolnoma nedolžni v vsakem oziru. In takim odreši pomoč, je 2e vitek neusmiljenosti. Hami dobro vedo, kake razmere vladajo v stari domovini, ker lahko berejo pisma, katera prihajajo iz starega kraja. Ne razumem, kaj takt ljudje mislijo. Poročcvalcc. Braokenridge, Pa. — pelavakc razmere v tukajšnji okolici so šlabe in radi tega ne svetujem nikomur, da bi sem prišel za delom. Brezpoaelnih jc tukaj dovolj, Pri "Allegheny Coal and Coke Co." traja stavka že dva meseca. 26. avgusta so se pripetili prvi izgradi in padle so prve nedolžne žrtve od krogelj najetih družbenih deputijev. Ustreljena je bila kontraktnega dela pripeti uaj- Nanny 8ellns rodom Ameri-več nesreč v rudnikih je pa že i- kanka, katera je. dobro poznana I tak splošno znano. Tn kadar se odpravi kontraktno delo, sc bodo nasreče v rudnikih takoj znižale i a ravno radi tega se dčfujc na to, da se odpravi tako delo, katero več Škoduje splošnemu delavstvu kot pa koristi. Sploh v celem železnem okrožju v Minuesoti ravno vsled kon-truknih delavcev, ker ne marajo ničesar slišati o odpravi kontrak-nega dela, ne moremo ničesar doseči, da bi izboljšali delavske razmere in vsake organiziranje delavcev ponesreči. Opozarjam vse delavce, da se orgjMtlrajo, ker le iia ta naSlh nam je zagotovljen vspeh. Dokltr pa delavci ne bodo organizirani je pa smešno misliti, da bi zl)olj-šaIfpedaiiji položaj .kajevi pošta ja« fteznosriejši z vsakim dnevom. Sle organizirano delavstvo se mora bojevati za svoje pravice iu težko pribori svoje zahteve. Se tem manj pa sc mora pričakovali od neorganiziranega delavstva. Poročevalec. iz leta 1914, ko jc bil štrajk v W. Va. Ustreljen je bil tudi neki Poljak in pet oseb je pa bilo ranjenih. Oblasti ae nič ne brigajo, da bi prijele in kaznovale morilce. Delavski trpini so izpostavljeni vsflftn preganjenjim. Z njimi ^ delajo kakor nekateri hočejo. , Poročevalec > Gross, Kani. — Ikdavake razmere v državi Kausas so jako žalostne, kajti .kakor je že bilo poročano, je na stavki kakih 1500 premogarjev, kateri »o bili vpo-aletii |>ri "Central Coke and Coal Ca," iu pri "Oomestic Coal Co." Zadnja premogovniška družba noč« izplačati neke odškodnine v znesku vsled čessr so de- lavci zaštrajkali. Hedaj amo že, sedem tednov ua stavki in fte prav nič ne \ enio, koliko časa bomo še. Druge premogovniške dražbe pa ne marajo vpošUti premogarjev, kateri so prej delali pri o-iiieujeuih dveh družbah. Da jc to resnieu, sem up sam prepričal, ko sots iskal delo pri cid izmed tukajšnjih družb. Prcddelavoc (boss) me jc že od prej ppznal ter vedel, da sem prej delal pri eni zgoraj omenjenih druib ter mi rekel, da nima prostora in da aploh mi ne sme dati dela, radi tega, ker sem prej delal pri druž bi, pri kateri jc aedkj stavka. To je dokaz, kako ^obro ao premogovniške družbe organizira ne ill da imajo pogodbo, da. ne v posli jo onih delavcev, kateri* so stopili v stavko pri eni izmed prizadetih družb in na te način bolj iakdriščajo delavce. Oirard, 0. - Kakor je že bilo poročano so zasfavkali delavci v tukajšnji "Ohio Leather Co." Sramdtno je pa, da so celo nekateri Hlovenei tak« zaslepljeni, da opravljajo stavkokaško delo. Podobni so Judežu Iškarjotu ker tudi oni izdajajo svoje tovariše. Ne pomislijo na posledice, katere jih lahko dosežejo. Stavkarji amo trdno prepričani, da bo zmaga na naši strani ker smo solidarni ter zvesti delavskih Članom tukajšnjega društva 8NPJ pa svetujem, da pazno pre-Čitajo pravila, točko, v kateri je omenjeno glede ntavkokaštva in da se po-nji tudi ravnajo.«^ > Št raj kar. delavce. VeČina onih, kateri ao nam tsko priporočali stavko sedaj delajo in ae nam smejejo . V tukajšnje uiesto je prišla milica ter ae spreha po mestu s nasajenimi bajoneti. Poročevalec. Sedaj dobivamo podporo in si nI nobeila zadela. Aretirali so.fj^jeer oaem dolarjev ua teden, to Woodrow, Milnn. Poročaito je že hllo o tukajšnji stavki, katera «e je končala kot ntvadito stavke, kjer niso delavci organi-siraui. Dobiti nismo prav nič Takoj v začetku utavke je itaui !»•-višalo vodstvo rudnika plačo Ss na dan. prej smo imeti #4 W> da kaj je to v primeri s sedanjo draginjo. Ker je ntffrtojii* pogodba mwl prcmogovNiškiitil drttšhanii in »lelavH iWftrkfC fto najhrte Ubrti h nil sploš««n ftt^jk v tnkkjšujih dveh disfrlktlh, Kanašv in Htaon-ri. Kajti kolikor se more rszvlde ti Is pisave r nieščsftsklh IWtlh ne bodo premogovniške družbe branile ua vae ničine pripotnsti kake priholjške IČsjti predbaei-vali bodo natd vtiJM^, ds že Sedaj preveč s(Nlitflnh>. ker podpiramo Mavkarje. Apeliram iia delavec, da ae organizirajo nt rok o v do in f>*mi*fto, ker le na ta t:' ni Wn rs morem n trdijo, ds so ga delavel, kateri so bili na poti na delo, drugi pa zopet, da stavkarji. Vse te stavke in izgredi ao posledica nesporazuma med premogarji in gl. uraflniki. Premogarji ae ne ozirajo na navodila izdana iz gl. urada, gl. uradniki pu ne morajo poalušati premogarjev jn ne nočejo ozirati na njih zahteve. Vse 4o pa rodi razdor, od ka-terega juiajo privatni velepodjet ni k i največji dobiček in se vesele tega. Ae sami pošiljajo svoje agente' med delavce, kateri jih-ščuvajo proti uradnikom in iz tega kujejo svoj kapital. Meato, da bi bili delavci složni iu trezno premislili vsak korak, katerega napravijo, se padajo zapeljati od nekati tih hujskače v in na ta način ako dijo splošnemu delavstvu. Delavski izkoriščevalci ae nobene stvari ne vesele bolj kot prepirov v delavski organizaciji sami. Mesto da bi delavci složno nastopili proti delavskim izkoriščevalcem, se pa sami med he boj prepirajo za oslovo senco. ^ Opozarjam člane društva stev. 8fi2 »NPJ, da se številnejše ude-ležnjejo rednih mesečnih sej. Društvo šteje nad 30 članov, seje se pa komaj udeleži kakih deset. Joaip Kaitna. POZOR SLOVENSKI C LEVE MMD1 ■■ na dan In potem so nam obljubiti I tet dolarjev. Toda. ko «nlo pridi *l»oljša1l svoj poln}*j ne d*v> gl) nam povedali, da kdi>r V imenu nedalŽitlli flhftit Ma delali za staro plačo, lahtlo rt* fvsjit. kaf**l i nora jo hHsj kdor pa noče, pa tudi lahko M prenašati Vse foejr zaihije vd}i#, drugam. Tak u«|teh smo imeli?" M U&Mr&Jt II»I< ,,. » m%jr '^l^ljltjrtlt IMM tl«R ie neVmuitnl mM| rSlHn dWgBfc. ksteH SO rttis delavci iu ker iumu« bUi oia«M- Izvali V (iltnhč H pa vojni dM. tirani, »tavšia ae je priWa. h re* r*lde otroke t »umi krajn To- Oarlinsville, I1L — Tukaj je zopet izbrirtndl štrajk premogarjev radi odslovitve nekaterih premo-gafjcv Od dela in ker so bili ne-cateri stavkarji zadnjega štraj-ka kaznovani z maujšo ali večjo denarno globo od premogovniških družb. Ta čin premogovni Ških družb je tako razkačil de avce, da so takoj zopet zaštrsj-kali. Stavka sc je pričela v lMle villu, kjer ao tudi izvolili odbor Štirih mož, da odide v Springfield in predloži predsedniku illinoiške-ga diatrlkta U. M. W of America zahteve rudarjev. Ko so prišli v Springfield ao bili napadeni od nokaterih najetih pretepače v. Tukajšnji listi poročajo, da je iui stavki kakih 1500 premogarjev, toda kakor jc meni znano, je sedaj na *tavki okrog 8000 premogarjev. Sedanji predsednik illiuoiške-gs distrikta U. M. W. of America, Farrington. isdaja potivc na vse preniogsrje v državi Illinois, da je stavka le razlogtfv, katere navajajo premogarji, nepostsvna. In da bo vafkdp kdor ae udeloši te stsvke, izključen is organiza-eije in da bodo posamexne krajevne organizacije izgubile »vojajm-slovniee, aka se ne boelo oisirsli ha prsvils. Toda premogarji so pa mn&ujfc. da ravna predsednik •am krši pravila in da hoče nve-ati absolutizem v organizacijo. •Radi tegs se grtmogarji ne ozira jo ua navodila, katera prihajajo la gl .nrada te organizacije. Ko ao obdržavall atavkajuA premogarji shod v Kdwardsvillu, j« prišel todi neki uradnik iz gl. ursds, pri katerem no našli samo krea. Razumno, da ao mn ga odvzeli ter ga Izročili navzočemu policaju. MtaVka se je raztegnile tudi na Springfield, kjer je ve#ina premogarjev na stavki 3« avgu^a ko š«' šli nekateri premogarji. o-brog na delo. m Mil napadeni v Sla-jod stavKarjev, Wteri •»» metali kamenje na .|notc Zglaalte se v gl. twatfu na čano. Prekkara fte nI dognala. Mo »1117 -M Hb. I*wndale Aft^ jr ustreMI tega ftinta; nekateri jrhiesgo, III. ; „ t. —' »*» ♦ M i ri > I M I M ft IIIIHUIIIiniNIMItMtltlftllMNntlfmillUtM CAS, Edina Slovenska rSVija I/haja mesečno na 36 »traaeh in Telja aa vse leto $2. Cat, 2711 l MUlaM Ave. Chicago, 111 ••HituiAiiiiliiiliiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHiHiliiii /AnpifamiiHmmiUh culara« boU/nt > HHt^a noprrkoiljlv. \ Padto nt s»ak I VI KlDUo. I Po va*h Ukariwli F •^^•^»P« In flft« »li p« v t J pilit« g» P. AO. SICHTCIt * CO, 3M-M0 HroudwMv, Nfw Varil Modri Kitajec Grozdje!—Grozdje! ♦♦•Of ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ 2 Trfovte i vnakovratno ■lat- ff I nino m priporoma raaaa slevaa-Z sklm rojakom dobra ta totaa | paatraftba. Pilita v vele* Jo-• tika. Naalov Je i I M. POGORELO, I *'*7 Wvi nt veliki sLorairino • anolbSki TOLMAČ. Knjlft oblaga poUf »lov.-atfl slevaiM, stav.*afL nagovora POTREBUJEMO 50 DELAVCEV. Pridite v Meadville, Pa. Mir vaii odraftčenl otroci lahko dobe dobro delo plačo in manjfti se pa lahko kaj pri-uče. Dobre fyle in primerno življaniko stanje, dobro mesto za naselitev. Meadville Malleable Company, Mead-villa, Pa. P0S0JUJEM0 DENAR na prvo vknjižbo do 78% vrednosti, 1% ne mesečna iapleMe, e-li regularno po 6% interes. DAN L. PARION8 Tint Nat'1. Bldf., Johnstown, Pa. (PISite r.a pojasnila v slovim-nltrm Jer.iku no Stephen Zabrir.a. Perk lUJI, Te). i«m* mara lak« H.h.vfcU MMOMn *rl|»ri»«. ft m mm s nv«n, u«ta*m» u rrli »vvf« dr*a iaa V. J. KUBELKA, WMIPe VMH ^^^WP^Wli ve^^Oj •» »•I *aa» OLAttMIOA. bM*f m b mtmt Miiton«, «• M i*«wak»» Naročniki Pozor! Zaamenj« 'Julij. 30-19) pomeni, da fiiB ni^očnina pietc na t!a Jan. Ponovit« jo pravočasno, da M vam POZORI se lahko potuje. Jugoslovanski konzulat zopet izdaja potne lista za potovanje skozi Francijo. Vsak teden odpluje ia New Yorka po eden aH ve* parnikov Fran-eoske družbe. Za vsak parnfk imam Ac nekaj tiketov na razpolago. Cene so pri meni ista kakor pri kompaniji. Kdor žrli potovati, naj se obrne za pojasnila na Rojakom, ki Xole dome delMl Imielovec, nnxnonimo, de nafti za-etejfnlkl, pri keterth ne dobe "Pa. rken Melt KxtPSet" sot 7k Her mini«, Pa , Anton Zornikj Moon Run, Pe., Frank Mafiek j l>o Pno, Ht., Igna* Henk&a, ftflhert, MinD., l*o Kuker; Mlnvko Papa, Ken HMHChy, Kens. <'HJ<*ato, John To. m»*i#, 22 A linoofo Ht., Hniilb-llevon, Pa., AnroPrank e I>rMi* ton. Pe., Ju*. KadiAok; Wlok. Haven, Pa.. Anto Radiftak; Ct*0t-cd Dnll«, Culo., Meh Hfajduher; reiinoiisliurf, Joh. Ahmrrtf.iojh, Anton Kravanja. Nokumia, til. John OMOfaJtr rwTntfc MWtfJalti •ri, kot »t« doMdaj. Na drti«tvrwih jab m rvepmvtya o kakih vb« •»h tekati ¥ *h*mm>fori*t itruMva in i fWi'J. V.lat« t«ea «rfl#n«af *««kffa1 /lano MXPJ, d« m Mniw« um .Ir.iMvr ur JiabN fMIta« holniftlir da w ad#lMujrj o .taaju »k.laika, kal»-rr j jM-.M ^ai^atr. bi rr NM.rr j •ttupatl i» VloltltSri fMMt|K.rf; fiatrv^a] ihlayt' u MoiMii »mlfiiH « »» i«t»i •MUurati. O)wwuo«w flmttr («■ .trwM%a» «ta •» Mihii f.n «plafrvri*li< »•m40.Ii priaiioalMv »ajk«.«»). fft. vaaiUg* krr v a^f a*t® primoran poatnpati |"> f"" viua • Militi Maai, eai^ri a# f#a a|« ora»<^a-n<. »»iUSU. Sanja i tDMt /alarmii M >la»r a-*»m< nt* ali pm ataik. \potn^mut u »«•* kr i« • tMM ar k»drl iMgaili »at-lka KMaaatr-Wi i* i Ifa. — aaraawja"'- ! tm« MI 2»m «. r^eirndelo a v., ChlrMo, III 70 — #di Ave., New York, Ff. T. Dostavck: Preakrftfm 'tudi potne liste onim, ki {nočejo imeti sami t« sit-tnosti. ~~ NAKOCVIKOM V TOJkŠMTLO igrana twml)», Fridlta ia a• «m>Iiiui )N^|Nl«e/t«. Uprava S.Mk« «rrailll9ll99llfti999999l9l9llll|ll9999999999IIIHI99 POZOR! JUGOSLOVANI V CHISHOLM-U IN DRUZIH MESTIH MESABA RANČE. S tem vam naznanjamo, da nam je zopet mogoče pošiljati denar v vse kraje Jugoslovanskih držav. Denar pošiljamo po najnižji ceni ter tudi jamčimo za vBaku pošiljatev. Dalje se toplo priporočamo za hranilne vloge od katerih plačamo po 8% obresti in vse druge bančne posle. Banka posluje pod strogim državnim nadzorstvom in vse vale vloge so pri nas absolutno Varne. Za vsa pojasnila pišite nam v slovenščini. Točnost, varnost in postrežba je naše g09I0. MINERS STATE BANK, CH IS HOLM, MINN. •l9l99999l999a99lll9ia9llll9lll9999l9999ia9ll99l9lt99lllllll9l9*}lllf99ll9IIH9l»9l99999999ll9999999l999 počitnice in je bilo treba miiditi na odhod v zakajeno Chicago. Vrhu Jcoftate lipe je tinto jutro, kot nalaftč, žvižgal k oh veselo korač-nico-poskočnico, dani ga ni bilo sliftati cel teden prej; ribe pa so poakakovale nad vodo, kakor dfl me dražijo. Vse naokrog tako aveie in veselo, jaz pa poparjen, kot jesenska kopriva t Srce mi je bilo težje kot, kot največji aulc, kar jih pridelajo v Kos Riverju. Tak nem pricapljal v Chicago, kot mokra kokoft . . . Ravno kot nalaftč, je priilo te* daj iz Clevelanda pismo h poročilom, da »o flečkajnarji na Brezjah dne 20. julija 1014 vjeli brez-lično brzojavko, naslovljeno vojnemu ministrstvu na Dunaju, odposlano iz Berlina od ekskajzerja Vilčeta (daai se je istočasno baje mudil nekje v Skandinaviji), ti kajoče se vojne s Srbijo. To je zaupal nek elevelandski vedež uredniku Plain Deglerja dne 22 .avffu-ata 191!». Kako čudovito! Nada-ljevanje sorSkega polja se je zgu-bančilo v nilno gorovje in vrhu tega gorovja stoji brezijska cerkev ,kjer lovijo prebrisani fleč-kajnarji brzojavke vojnih mini-strstev. Vi Gorenjci ne boste več poznali svoje domovine, če se vrnete, ker Brezje stoji sedaj visoko v gorah, ker tam vjamejo poročila, ki jih niti na Kifelpvem ■tolpu v Parizu nc morejo, Ali pa Parižani morda nemUko razumejo! Naj bo oče te "brzojavke" kdorkoli, meni je tako ugajala, ds me je odmah pogostilo vse počit-niftko domotožje in režal sem se tako vztrajno in podjetno, da mi je najbližje moje mize sedeči ce-njeni sobrat. ponujal dvoje "safety-pins," za "vse slučaje." &e ni dobro ugasnila zarja idU ličnih pasjih dni, ko se je že zopet pokazala zvezda repatica, h ksihtom in kloftterskimi opankami nagega dičnega Rasputina. Ko go noben kužek več ne povoha, povesi ušesa In se začne zaganjati v zemljane ,ki hodijo svoja pota, ne meneči se, kako intenzivno striže in hipnotizira svoje verne backe, Čeli, se bodo že spuntali, ko se naveličajo. Posledice idealne brce. ki jo je dobil za sveto leto jednoti-nega jubileja v Jolletu, ho se nekoliko pozdravile in bojeviti nune zopet v krftčanski ljubezni vihti svoj tomahawk. Reklame hoče, da bi njegova zvezda ne zaftla v me- POZOR ROJAKI! Spadat t«4piaaal se Tia prtperetam, ,4a kadar Ha v alatarskl ▼ «alofft Jedaet !• /m tad I prstaaa, ptTtik«, brelka, Igt« ▼•ah kes voha j* predan ped garaaalje. FRANK STONICH (sUtar), f w. M4PTBOW rr 999) MMSMMMWia glo pozabljivosti tako žalostno in predsednika nad oblaki tobakove neslavno, kakor žalostna majka ga dima, turobno je zadonelo kla- božja v CWelandn, ki je morala, »n nadaljeval: "Dol*o I. .^lib« a. fc»« razpravljali, pa nismo si mo- menil samo toliko, da acm A'ec let r - ' «: .. ., , "V . . .tu ««..11. \,x a,. gM pogruntati medicine, ki bi ob- n lopata v roke. Radi tega tudi Ioro znam ceniti premogarje in njih IaM« v Mlofi am trfvretaa, 9veclasaa, •lai 9 rit j mi, 9tlaa« aataaAa« NAOOIUi k»p«Jm U rebljea« kamoeUi*, Im Udi m»» aiUvi, ■•▼m«« ALOIS SKULJ, Sil CipallM Place, HUOOKLYN, N. Y. MOHORJEVE KNJIGE ZA LETO 1M7 SO D OSLE; zh to leto je ir^lo petero knjig, Ko- Ic» zv., Podobe iz naiHv«1, Slov. vecVmiee in Keaniee za večnost, v si' I • | H*t knjig nkupaj Htane $1.50 a poAtnino vretl. Tisite na: ALOIS SKULJ, J23 Epailon Ploc®, Brooklyn, N. Y. kar na tihem se je, da nihč^ ni vedel, niti sam slavni opat Haspu-tin in nihče njegove črne kaste. Mi pa v jok — seveda na skriv-Stari neomajni stebri se ružijo in mi poitajamo čidalje bolj osamljeni, o, tako grozno sami! Poveše-nih cJav, bledormenih obrazov in zguljančenih src smo sedeli tisto osodepolno popoldne v mračnem kotičku Ongavega • saluna. "O," gosh," vzdihnil sem jaz; "sana-vagan," je zastokal drugi; "cow-fa<«e'*, je zarentačil tretji. Četrti iti rekel nič, samo na tihem je mi-AfduAal in v žepih fige kazal. — Saj nismo sovražniki kikelj, ho-nest to goodness and croes my heart, da ne. Kako bi itudi bili! A'li ste že videli kdaj Kriatnia namalanega s hlačami t Vedno je kikljo nosil. Pa, da bi je mi ne znali ceniti I Ampak takole nenadoma zapustiti pečlarsko zastavo, nas pa tako same, oslabljene pustiti viharjem življenja, ki lumi iz gozdov prelestnih solnčnih rož, to je več, kot moremo prenesti. Pa to ie ni vse; pelinova kupa nas ztfpuftčenih pečlarjev še ni bi-' la izpraznjena. Znano je, da ka-mor gromska strela vreže enkrat, da rada tre&či fte drugič. Komaj smo nekoliko k sapi priAli, že je pritekel sel s poročilom, da se nam je izneveril naš junaški veteran, doktor TavČer in kar brez vseh nadzeoieljokih žegnov skočil čez zakonski fenc, dasi fte vedno caj-ta svojo nogo, katero mu je poljubila tevtonska svineenka. Spogledali smo se, srčni termometer je padel pqd ničlo in nobeden ni mogel izpustiti besedice. Tako l)am je brcalo okrog srca, kot centralnim zaveznikom lansko Ic-tp, ko se jim je najprej izneverili Bolgarija in potem He Turčija. Yxi smo bili enih misli, da priha-ju zgčotek konca. Kaj storiti f r Sobrat Chicago-Charlie je na letovišču nekje v Clevelandu, sobrat Joiko Ovčarjev si hladi srce v hladni Minnesoti pri žabah in komarjih; Oajžla, would-be-odre-ienik Mesija in ie eden, začasno brez imena, smo ravno zadostovali za kvorum, torej smo sklicali izredno sejo, ki se je vlekla pozno v noč. To je bila ena najbolj žalostnih sej, kar jih pomni zgodovina pečlarske zveze. Oh uri strahov, med enajsto uro in polnočjo, se je zasvetila pleša pečlarskega $18,500,000.00 L BESEDO x OSEMNAJST M1UONOV PET STO TISOČ DOLARJEV JE POSOJENEGA NA PRVE MARKECE, H1POTECNA POSOJILA IN NA OBVEZNICEr KUPO TE VSOTE NISO DO DANES IZGUBILI NITI CENTA. To je nai rekord, n« katerega no lahko ponosni Direktor tega odbora je gos. J. F. Stepina, kateri je ia nad 28 let v zvezi a tem bančnim poslom in je v ti dobi prodal «a $9,000,000,000 markečev, hipotečnih posojil in obv«* nicinkot blagajnik in predsednik ta hranilnice t časa lef) let In pol napravil posojil nusnim kupcem na markets, hipoteko in obveznice za $9,600,000 in niti centa niso izgubili kupcL Mi imamo vodno naprodaj razne prve markeče hip*, tečna posojila in obveznice v zneska od $100 do $20,000. Vi ne morete boljie naložiti svoj denar kot v teh prvih markičih, hipotečnih posojilih ali obveznicah. AMERICAN STATE BANK J« F. Stepina, predi. Adof J. Krasu, blag. ■ Pod nadzorstvom "CfcicaM Clearing House". V svesf s poštno hfenftsko ZdnZ driav. 1825 Blue Island Ave., vend Loomis ulice, CHICAGO, ILLJNOIS. UltMU, EAm SUvcDski Tvrdka si Inii. Is |cl F.KER2E. 1711 S«.MlUard Avcaac. Chicago.Ill -t*'«-' • __ | lto|vež|a ritmika tfafcarn v Aetrtd Narodna Tiskarna UMIBm I Hi tiakamo t I skem, kakor tudi t | sebnoot r> tiakorino aa drvAlro ie trg^oo.»-. I "PEOSVBTA" to tiaka v natt tiskarni AvfUfet« pečlarsko organizacijo pri ftivljenju. Mladi člani ne pristopajo, ampak se poleni jo, brž ko jim polene prvi mah na ksihtu, stari, uatanovuf Člani pa odpsdajo drug za drugim, ftenitvanjska epidemija strahovito kosi na&e člane. teiavno in nevarno delo, bolj kot marsikdo drugi. Ker mm ne ma- ram plesati, niti P<» muziki. niti brez nje. mi ni *e nikoli v glavo padlo, da M m ^valod kog. nl več druitga O P« J 'oUentna,^b.nkrotna je, re-iniu bom zgubljal ^^^t Lati «c ne da, torej je najbolje. Uka govoriti o gotovem času in r„pM,tlmo. ^ bi hl!o kaJ na gotovem mestu. .!premolenja. bi ga dali za ma*e za Ali ste videli, da je bila Mdnji tf^ revnt duA# kl jih ni w na teden na*a "smia" na dopuf-lii' j^ M na ^^ BV »ka jednota In — nikoli več. (R-naA cenjeni sobrat in MMrudnik, inoglanen jokl. Svobodni ste. vsak plehar. prijatelj in rojak, p«»«*«il-llabko Mori. kot mu najbolje kale Itik aebmjnih zlatih krHeev, me-Jihko iavr« harakiri, lahko gre F. K. Bauzon, 5920 St. Clair Avenui, CLEVELAND, I. ZADEVE V STAREM KRAJU bode treba »etUJ vrsrfiti. Potrebovali boste pooblastila, potrdila, obvoznice, iibrite in raaoe drage notarsko potrjen« listin«. Za tn tak« stsvri s« vodno obraite do meae, kajti moja praktična sknftaja vam jamfti dobro delo. Pasite prod ljudmi, kateri la prele na val fep. Vsa pojasaila glede potovanj« v M aro domovino dajem bresplafiao. ANTON ZBASNIK, Javni Notar, ^ Itev, soba 102 Dolžnost do vaše družine vas veže, da imale vaš lastni dom. Kapite v naprednem mestu! la ja nekoliko krasnih atavbitt (lotov), kater« hranim sa Slovenske droiine, zakaj prepričan sem, da kvaleion bo vsakdo ki bode aadaj kupil. Dalo se lahko Sobi v premogorovih ali po v tovarnah. Pridite sami In si oglejte prostor, ali pa piiite aa natandno pojaanila aa naalov Frank Scurich9 Realtor, BRIDCEVILLE, PENNSYLVANIA. v k loiter ali h konjoderoem, aH pa se obe® — na vrat kake lope aolnčne role! She maj be tall, ahe may be small, aha may be any, any, any kind at all.. Gajila. Dunaj. — Lint i poročajo, da > Bela Km. vodja ogmkih komon. Stov. interniran v Karlateinu na čehoalovalki meji, in aieer ▼ gradu barona Vandoratratena. PmODA a DOBRA LOTA (fTAftTBltCl.) v Oarrv, Dnluth, Minn., ▼ bližini velikega meata in poleg velikih tovarn Ijota Je na voflralu, blok Hov lota Je I. meri 34x100. Je na 109th Avo. W. in MeOognagle Sr. r