Poštnina piaCana v gotovini
Posamezna številka 50 para
Telefon $t 276 - Cele. ra Ju n $t. 12S53 O Ceno inseratom po dosovoru. O Rokopisi se ne vraCaio. • Reklamacije (nezaprte) so poštnine proste.
Štev. 27
CSSasšIo narodne demokracije za mariborsko oblast.
IZHAJA VSAK PETEK
Narofnina: Mesečno D. 1'25, četrtletno Din 3.75, polletno Din. 7'50, celoletno
Uredništvo in upravništvo „Narodnega Lista" je v Mariboru, g Din. is, izven shs 20 om. Naročnina
Jurčičeva ulica šL 4	|	se plačuje naprej
V (Mariboru, v petek 17. novembra 1922.
Leto I.
Politikisioil duhovitinf.
Ne vemo, kdo je imel toliko poguma, da se je dvignil nekoliko nad! nivo svoje Okolice in upal zapisati tako pikro, čisto resnico. Pričel pa je boj, prepotreben boj proti maitterdjalističnim strastem in pohlepu1 po posvetni časti naše duhovščine, želimo mn v hoju popolno zmago, mverjen. naj bode, da ima neizmerni zaklad najboljšega oirožja, ven-dar se močno bojimo, da ga bodemo morali omilovati, ko bode do smrti zmučen in osramočen zopet zakopal svojo bojno sekiro. Naše duhovnike pa (bi dianes opozorili še na nekaj drugega, zapisati jim hočemo par misli y adventno razmišljenje. Voidi nas pri •tem želja, da dvignemo nravstveno vrednost našega ljudstva na nekdanjo stopnjo in vrnemo duhovščini vzvišenost, katero je sama poteptala.
Spomnimo se časov, ko še ni Mahnič pognal klerikalne strankarske strasti na prižnice in v spovednice! Ljudstvo vseh slojev in poklicev je smatralo svoje duhovnike za prave pastirje svojih, duš. Vsakdo je rad stopil v cerkev im pobožno poslušal razlago verskih resnic. Nedelje in prazniki so bili •res posvečeni pobožnosti in dobrini delom. Kamorkoli je šel župnik, kjerkoli je bil kaplan, povsod so ga sprejemali vsi, pozdravljal vsak z odkritosrčnostjo dobrih in hvaležnih ovčic. Bili so to res časi, ko smo smeli reči, da je ves maš narod čreda ovčic pod vodstvom enega pastirja. Gospodje duhovniki, ki že imate dvajset let službe za seboj, spomnite se, ali ni res tako? Ali se Vam je kedaj zgodilo, da bi kdo dvomil na resnici Vaših besed? Ali ste slišali prej, 'da bi po končani maši polovica ljudi mrmrala in se jezila radi Vaše pridige? Danes pa najdemo v vsaki podeželski župniji ljudi, ki Vas sovražijo, cerkve ob, nedeljah niso več tako polne kot nekoč in po maši slišimo godrnjanje, tu in tam- celo preklinjanje radi Vaših besed na prižnici. Prijatelji duhovniki, sledite nam, poišči-mo vzroke in jih zatrimo, da se povrne prisrčnost in ljubezen! Ustvarimo zopet čase, ko Vas 'bode slednji otrok Spoštoval v pobožnem strahu in videl v Vas namestnike božje, vzvišene nad vsem časnim, vabeče vse dobre in grešnike z vso prizanesljivostjo in ljubečim odpuščanjem pod svoje okrilje!
Bilo je nekoč tako in bilo je lepo! •Prišel pa je hudobni dhih in ni mu u-gajafla ta krasota. Stoletja in stoletja se je trudil, da bi odvrnil ljudst vo od Vas, pa, se mu ni niti najmanj posrečilo. V dobrih letih je naš narod zidal cerkve, kupoval zvonove, pozlatil oltarje in cerkvene posode, v časih nesreče in trpljenja pa se je zatekal k dušnim pastirjem im iskal utehe v božjih hramih. Ostal je zvest Vam in Vašim naukom. V zadnjih letih pa je vaš otrok, slovenski klerikalizem za-vekati: Vera peša! Ne čudili bi se ■temu vekanju, kajti vsak bolan, hira-5°c otrok veka, čudimo se le, ker je klerikalizem, ki obstoji in živi le ob laži in zavijanju, tokrat povedal resnico. Res je, vera peša! Vera, ki je sezidana na skalo, boieba, bolna je na najplemenitejšem organu, oslabelo mu »e srce, zapustili ste jo Vi nositelji njene resnice in stopili v posvetno službo
Odkar je krščanstvo začelo vršiti svojo veliko kulturno-socialno nalogo, krščanski svet ni imel tako malo resničnega socialnega čuta kakor dandanes.
„Slovenec", 1. XI- 1922, št. 241.
klerikalizma. Politiku j oči duhovniki so iz prižnice, ki je prej širila blago-vest ljubezni, napravili tribuno sovraštva in zasmehovanja, a spovednica, ddislett tajimstvena tolažnica, postala je pregrešna politična mučilnica. — Vera je morala isvoja svetišča prepustiti politiki in so ji kot vžitek ostali le oltarji, a 'še tam ji služijo kurjači strankarske strasti.
Velika množina slovenskih kmetov je že precej, naobražena, a mnogo višja od naobrazbe je njihova prirojena inteligenca in mnogi kmet je v svojem srcu začutil, da nekaj ni prav, v temi je spoznal, dla vera in klerikalizem ni isto, da niti nista sestri ne prijateljici, kmalu mu je bilo jasno, da hoče klerikalizem spraviti vero pod svoje jerob-stvo, da ji naropa njene dragocenosti in se okoristi z njeno glorijolo. Vera mu je bila mila tolažnica in prijateljica in zagnusil se mu je hinavski jerob. Pa ne samo 'kmet, to je čutil tudi obrtnik in izobraženec, pa tudi mnog v službi vere osiveli duhovnik. Upadi so se vsiljivcu, a Mahničev duh je potegnil v svoj vrtinec velik del duhovščine, med njo mnogo čilih moči. Stari služabniki božji so morali utihniti, na prižnicah jo tadnmfirala politika. Takrat je bilo to, kar je redilo nešteto nesreč. Posamezniki so začeli spoznavati, da je klerikalizem za narod veliko zlo, sovražili so ga, začeli pa sovražiti tudi one, ki so ga prinesli v naša mirna sela. To so bili duhovniki. Mnogi pa so mislili, da je klerikalizem in vera isto 3 n ti so verjeli, da je časna in večna sreča vsakogar odvisna le od klerikalizma, postali so mn pristaši, rodila se je SLS. Vsaka politična stranka pa je bojna četa, neprestano v ofenzivi. — SLS je iskala .pristaše z lepa in grda, proti nasprotnikom pa je nastopala neizprosno v družabnem in gospodarskem oziru in zanesla boj tudi v božje hrame. Takrat so voditelji SLS izdali svojo .parolo, parolo polno krivičnega bojnega navdušenja in ostudne laži, rekli so: Kdor ni klerikalec, ni kristjan. Te besede smo slišali prvič in smo zastrmeli, slušali smo jih drugič in tretjič in v srcu se je rodil gujev, ki je rastel in se širil, čim večkrat smo slišali to peklensko 'laž na, svetem kra-jn. Tisoči in tisoči so zmajevali z glavami in zunaj cerkve dali glasno duška svoji nevolji. Posledica je bila pridiga o 'brezvercih. Ln tako le je bilo takrat ozračje v cerkvi. Na prižnici mesto ljubezni sovraštvo, pri naprednjakih mesto pobožnosti jeza, pri klerikalcih mesto .usmiljenja škodoželjno veselje in posmeh. Ako je šel mož k spovedi, ni dobil odveze, ker ni hotel 'Pustiti priljubljenega časnika, žena ni dobila odveze, ker ni hotela oguusiti svetosti zakona, če tudi sita bila oba dobra in poštena kristjana, ker bi sicer ne šla k spovedi. Pač pa so dobili odvezo sleparji, goljufi, prešestniki i. dr. ako so le v svoji moralni propalosti izjavili svoje klerikalno naziranje. Da, gospodje duhovniki, to je bilo takrat, ko so poštenjaki z jezo slušali pridigarja in drugič niso več prišli, ko so stepali spokorjeni k spovednici in vstajali s kletvijo od .nje ter se niso več vrnili. Šli so iskat Boga in so ga
našli vsega usmiljenega v svojih srcih in njihova vest je čista. Vi pa stojite na žalostnih razvalinah svojega dela. Kajti vsi niso našli Boga v svojem srcu, tavajo po svetu v zmoti im grehu. Niso Vaši, niso naši, a mnog sledi njihovim stopinjam. Pijanstvo, nečistost in surovost cveto, seme je pa sejala .politika na prižnici. V teh nedolžnih žrtvah peša vera v Boga, peša vera v samega sebe. Le kričite, da je vera v nevarnosti, samo z enim stavkom se
Vam posmehuje Učenik: Ti si Peter, •to je skala...! Ali mu ne verjamete? Le rohnite proti nam, v naših srcih je vera, a tudi tolažba: Blagor lačnim...! Gospodje! Klerikalizem in vera sta sovražnika, obema ne more nihče služiti. Odločiti se je treba za tega ali o-nega, pomislite pa najprej na onega, s katerim nam vedno grozite, ki bode tudi Vas vprašal: »Kako si pasel moje ovce?«
Z občnega zbora Kmetijske družbe za Slovenijo.
Dne 8. novembra se je vršil v Mestnem domu v Ljubljani občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo, ob udeležbi nad 300 delegatov. Predsednik Pirc pozdravi najpa-ej g. Puclja, kmetijskega ministra, in gosp. Sancina, načelnika kmetijskega oddelka v Ljubljani. Naglasi zlasti, da ima Kmetijska družba prvič, odkar obstoja, čast pozdraviti kmetijskega ministra v svoji medi. — Zborovalci so ministru priredili burne ovacije. Nato se predsednik z zanosom dotakne slavne uspeha polne zgodovine družbine. Že 155 let zasleduje dosledno svoj prvi namen, da povzdigne kmetijstvo na podlagi vede in znanosti. Uspeh ni izostal, saj so jo vodili strokovnjaki in učenjaki svetovnega slovesa (Slatne, Zois, Lubeck i. dr.). Upeljala je n. pr. pri nas krompir in koruzo — sedaj naši najvažnejši živili. Propagirala je z vso vnemo umetna gnojila — glede njih uporabe je bila Kranjska med avstr, deželami na prvem mestu in posledica tega je, da Kranjska pridela na 1 ha več nego plodoviti Banat Pospeševala je s plemenjaki živinorejo in ustanavljala mlekarske zadruge (61 na Kranjskem). Že 24 let vzgaja njena gospodinjska šola dobre gospodinje, njena 15 oralov velika drevesnica razpošlje letno milijone žlahtnih sadik, njena ke-mijska preizknševalnica pa jasno dokazuje njene znanstvene metode. Pred vojno je zalagala kmetski stan brez konkurence s stroji, semenjem, gnojili, sredstvi zoper škodljivce itd., ne da bi iskala pri tem najmanjši dobiček. Omejila se je na prosvetno polje. Njena sredstva so bila predvsem predavanja in glasilo. Baš s tem je posegla z živ-Ijensko silo ne le v interese našega kmeta, temveč v kulturno življenje Slovencev sploh. S svojimi »Novicami« ni le učila in prohujala našega kmeia, marveč mn je vzgojila tudi inteligenco. Kulturno delo njeno se ne more dovolj oceniti. Še v novejšem času se je pričela baviti tudi z agrarno politiko. Tako je med vojno odločno in uspešno nastopala preti rekvizicijam in v novi državi odlično sodelovala pri agrarni zakonodaji. Za bodočnost je razvil predsednik program, ki odgovarja novim razmeram. Zanimivo je njegovo stališče glede vinarstva naše največje kmetijske panoge. Ona mora kreniti nova pota. Naš kmetovalec bodi predvsem poljedelec, potem šele vinogradnik. Tako se samoposebi izravna nasprotstvo med kmetom in viničarjem. Dotakne se pa tudi težkoč, s katerimi se mora boriti
Politični pregled.
Za nabavo novih oboroževalnih sredstev je narodna skupščina dovolila kredit 800 milijonov dinarjev. Zgodilo se je to z ozirom na izredno resen politični položaj, ki je nastal radi Turčije, ki po vsej sili hoče priti nazaj v Evropo,
družba. Pravilnik je preokoren (njegov predlog o proporčnem volilnem redu ni bil sprejet!) Manjka dela požrtvovalnosti in idealizma, vrzel, ki jo je zadela vojna. Sredstev ni. Ministra Puclja prosi, naj ji priskoči v tem oziru na pomoč. Blagovni promet ovirajo valutarne in prometne razmere. Prevrat je presenetil sam odbor. Vendar pa se nadeja skorajšnjega izboljšanja, sai je to odvisno v prvi vrsti od kmetskega stanu, ako si je svesten svojih dolžnosti. Končno spomni v toplih besedah zborovalce, da je tudi naš kralj potomec kmetske hiše. Njegov ded je bil še priprost seljak, ko se je ustanovila družba. Zato vzklikne:	Bog živi
našega seljaka kralja Aleksandra! — Burni klici navdušenja so sledili temu pozivu. Minister Pucelj pozdravi zborovalce imenom vlade. Želi, da naj se vnaprej dajejo potom družbe inicijative agrarni politiki in pozove navzoče na plemenito tekmo, da vsak čim več stori za družbo in s tem posredno za celokupnost. Zagotavlja svojo pomoč.
Tajnik prečita nato poročilo o poslovnem letu 1921. Družba je imela v tem letu 369 podružnic s 29.000 člani. Letos je število članov padlo na 1S.000. Pokojninski sklad je prešel na državni pokojninski zavod. Blagovni promet izkazuje svoto 248 milijonov K. Proračun za bodoče leto izkazuje milijonski primanjkljaj.
Ostra debata se je razvnela glede zvišanja ndnine, od 40 na 80 K, kar nujno zahteva režija zadolženega »Kmetovalca«. Dr. Verstovšek je sicer oponiral iz socijalnih motivov, češ najrevnejšim moramo nuditi glasilo, toda nek pristaš SLS je neprevidno bleknil resnico, da gre tu za preizkušen klerikalni manever. Obveljalo je mišlonje g. Pirca, da Kmetska dražba kot prosvetna institucija ne sme živeti od kupčij — kakor so predlagali klerikalci — nego od požrtvovalnosti svojih elanov. Predsednikom Kmetijske dražbe je zopet izvoljen g. Pirc. Za ljubljansko oblast je prodrla lista Samostojne (Pirc, Cmagoj, Meden, Strambelj) s 161 naprama 12 glasovom, za mariborsko oblast pa klerikalna (Brenčič, Jan, Zupanič) z 92 napram 52 glasovom. Ko-nečno so se sprejeli nekateri predlogi podružnic, tako proti izvozni ca,rini gotovih produktov, preti krivičnemu vojnemu davku in predlog, da se ustanovi v Mariboru skladišče, ki naj zalaga podružnice v mariborski oblasti.
Bolgarski ministrski predsednik Stambolijski se je mudil te dni v Beogradu in je imel razgovore z našimi vodilnimi politiki. Kak dogovor sicer ni bil sklenjen, vendar je splošno mnenje, da je obisk Stamboiijskega prvi večji korak k zbližanjn naše in bolgarske države, ki imata zlasti napram Turčiji enake interese.
Odjposlanci Hrvatskoga bloka (Radičeve politični© skupine) so se mudili it© dni v Beogradu im so imeli razgovor z zastopniki vseh strank., Govori se, da Radičeve! nameravajo opustiti svojo dozdatjmo politično taktiko im priti v Beograd. Baje bojo .poskušali pripomoči, da se vrže sedajna vlada. Namesto nje hi naj prišla nova, sestavljena iz vseh strank, ki ibi izvršila volitve.
Veliki župani za 33 oblasti v državi, katere predvideva -ustava oziroma zakon o samoupravi, bodo do 1. decembra imenovani. Za mariborsko oblast bo — kakor se čmje — imenovan dr. Ploj.
Takozvana Orijentska konferenca, t. j. mirovna komfernca med Grki in Ttnrki, kateri pa bolelo prisostvovali tudi zastopniki drugih držav (tudi Jugoslavije) se prične 20. h m. v Lozani v (Švici.
V Ameriki so se v Združenih državah te dni vršile volitve v parlament '(poslansko zbornico in senat). Pri volitvah v poslansko zbornico, v kateri so imeli dozdaj večino republikanci, pristaši sedajnega predsednika države Bardinga, so dobili sedaj večino demokrati (pristaši Wilsona).
Na Angleškem se bije hud volilni hoj za predsitoječe volitve v parlament. Zlasti hudo si Stojita naproti liberalna (Lh>yd Georgeova) in konservativna (Bona.!' Lavova stranka.
Domače vesti.
t Dr. Alojz Homan. V Radečah pri Zidanem mostu je umrl dne L3. t. m. g. dr. Alojz Homan, okrožni in železniški zdravnilv. Pokojnik je bil daleč naokoli znan in priljubljen zdravnik. Udejstvoval se je tudi s peresom. V dobi, ko je bila slovenska medicinska knjiga redka prikazen, je izdal spis o higijeni in pri Mohorjevi družbi knjigo »Postrežba bolnikom«, ki je popolnoma ustrezala svojemu namenu. Najvažnejša je njegova slovenska terminologija za sodne zdravnike. Tu je o-ral ledino in so zato tem večje njegove zasluge. Ravnokar se nahaja v tisku nova dr. Homanova knjiga o higijeni. Tudi v raznih listih je raztresenih več njegovih manjših spisov. Pogreb se vrši v sredo dne 15. t. m. oh 15. uri. Bodi mu blag spomin!
— Umrl je v Ljubljani na posledicah težke operacije v nedeljo zjutraj bivši večletni ravnatelj »Zveze slov. zadrug«, g. Miško Reicher. Služboval je svoj čas kot posojilniški uradnik tudi v Žalcu in Mariboru. Od 1. l!)18 se je poročil z udovo trgovca Fritsoha in posvetil trgovini. Bit je vrl narodnjak in Sokol. Blag mu spomin!
Nemško politično in gospodarsko društvo za Slovenijo. Polagoma prihajajo na dan imena onih velikih Nemcev, ki čutijo potrebo, da se organizirajo v imenovanem za obmejne Slovence naravnost izzivajočem društvu. V Celju je glavni organizator žalostnih ostankov nekdanje prepotentne nemške klike odgovorni urednik »Cilliar-aeitung« neki Schauer iz Kočevja, Posedaj se mu je posrečilo pridobiti društvu že 52 članov, po ogromni večini -trgovcev in odvetnikov, katere redi danes slovenska nezavednost in še vedno suženjska ponižnost. Med starimi celjskimi renegati se nahajajo sledeča imena, ki si jih je treba prav posebno zapomniti: Bratschitsch, prokurist trgovine Zangger, špediter Colestin, ključavničar Gradt, tegovec Henigmanu, dentist Hoppe, trgovec Ja-kmvitsch, kavamar Ischa (shajališče »prešernih« Nemcev), juvelir Ircha, kavamar Knss (»nemška« Narodna kavama, kamor pa zahajajo prav pridne tudi oficirji), trgovec Kregan, trgovec Riipsch, trgovec Karbentz, trgovec Krick, trgovec Putan, trgovec Urch in Weren, mesar Rebensehegg s svojo »žlahto«, poslovodja tvrdke Stieger Rischner, trgovec Rasoh, hotelir Skoberne, dr. Skoberne, kolar \Vusser, bančni uradnik Hrv. štedionice Wus-ser, dr. Sadnik in še cela vrsta celjskih renegatov, kojih imena že pričajo o veliki potrebi, da se po četrtem letu u-jedinjenja organizira ono celjsko Nemštvo, ki nam je svoj čas po celjskih u-lioah delilo batine.
—- Demokratski dezerterji — razkrinkani kot ostudni klevetniki. Povodom neke načelstvene seje JDS v Ljubljani je takratni elan načelstva
inž. Tavčar izjavil napram dr. Kukovcu, da je dr. Kramer nepošten človek, ker je zlorabil svoj položaj kot trgovinski minister s tem, da je povodom nacionalizacije papirnice v Vevčah izsilil več tisoč delnic za svoje prijatelje s tem, da sicer ni hotel potrditi nacijo-nalizacije. Dr. Kramer je takoj vložil tožbo, vendar so njegovi nasprotniki iz vrst današnjih uskokov JDS nadaljevali to ostudno klevet-niško gonjo po raznih listih. Inž. Tavčar se je sprva pri obravnavah na razne načine zvijal, končno pa je ponudil — dokaz resnice. Ta dokaz resnice pa se pri zaključni razpravi 13. t. m. ne le ni posrečil, ampak se je izprevrgel v naravnost porazno obsodbo mačina političnega boja r azu ih zajedničarskih dezerterjev. Izjave prič in uradni akiti so dokazali nepobitno, da je trditev inž. Tavčarja bila ostudna kleveta in je moral inž. Tavčar preklicati in obžalovati svojo izjavo ter mora plačati tudi vse pravdne stroške.
— 17 milijonov spominskih poštnih znamk v spomin na kronanje kralja A-leksandra izda poštna uprava. Cena bo 1, 2 in 3 din. Izdelujejo se v Ameriki.
— Pohoten duhovnik. V sarajevske zapore je dospel katoliški župnik iz o-kolice Dervente, Avguštin Glaskov! ć, ki je v dobi par mesecev na perverzen način zlorabil 16 fantkov, starih 9 do 12 let. Seveda, če bi bil na njego/em mestu »liberalni« intelige-nt, kakšen krik bi pač dvignili med ljudstvom nad »brezversko« vzgojo!
g Sejmske pristojbine v Mariboru. Ministrstvo trgovine in industrijo, oddelek v Ljubljani je z odlokom z dne 20. septembra 1922, št. 5800 v smislu ‘5 70 obrtnega reda in pozivno na § 15 tržnega reda izdanega od c. kr. štajerskega namestništva dne 11. maja 1901 pod št. 11.496. odobrilo pristojbine za živinske sejme v Mariboru in sicer za govejo živino in konje od glave 5 din., za teleta in drobnico 2 din., za svinje pod 20 kg 1 din., za svinje nad 20 kg 2 din.
— Ubit bolgarski četaški vojvoda. V srezu Kruševskem okruga bitoljskega sta se spoprijeli v noči 9. novembra o-rožniška patrola in bolgarska komitaška četa zloglasnega Ljubomira Vesova. Do spopada je prišlo v nekem gozdu nad Kraševim. Bitka je trajala tri ure. Orožniki so ubili vojvodo Vesova in težko ranili 2 četaša, ostali so pobegnili. Na glavo vojvode je bila razpisana nagrada 30.000 dinarjev. Bil je najnevarnejši vodja bolgarskih zločincev.
— Spremembe invalidskega zakona. Minister dr. Žerjav je sprejel nekaj predlogov invalidske organizacije. Invalidnina najtežjih invalidov bo znašala 4800 din., težkih 2400, polinvalidov (dozdaj-nih 50 do 60%) 1440 din., lahkih 480 din. Minister dr. Žerjav je tudi izjavil, da ne more sprejeti diferencijacije invalidov po pokrajinah, zlasti ne razlike med srbijan-skimi in prečanskimi invalid.
— Pošten kaznjenec. Iz novosadskih zaporov so pobegnili prošli teden trije kaznjenci. Enega pobeglih je policija že takoj drugi dan izsledila in aretirala, za drugim manjka vsaka sled, tretji pa se je po trodnevni odsotnosti sam zopet vrnil v ječo. Ko je prišel nazaj, je izjavil, da je obiskal svojo družino, ki živi v Novem Sadu.
m K proslavi petdesetletnice vinarske šole je ministrstvo za kmetijstvo in vode delegiralo šefa kabineta gosp. Štiblesrja.
m Sokolski dom v Mariboru. Pod pokroviteljstvom brata Alojzija Križniča in predsedstvom brata Franja Majerja se je osnoval v Maribora odsek, Id ima namen zbrati potrebna denarna sredstva za postavitev prepotrebnega Sokolskega doma in letnega telovadišča. Glavni viri tega odseka so takozvani ustanovni kamni po 250 dinarjev, plačljivi v mesečnih obrokih, tako, da bodo mogli tudi manjimovi-tejši krogi dejansko podpreti to idejo sicer pa je odseku še tako majhen dar vsekdar dobrodošel.
m Nova industrijska podjetja v Mariboru. Kakor izvemo, snuje tvrdka Schansky in Loebl v Melju zavod za belitev in apretiranje raznega blaga; tako se bo tu belilo blago za srajce, posteljno perilo iz konoplje itd. Podjetje je prvo te vrste v Jugoslaviji in pomeni nov korak v napredku naše industrije. Tovarna bo približno v februarju prihodnjega leta dovršena in
bo takoj začela z obratom. Mesečna produkcija bo iznašala pri polnem obratu okroglo 600.000 metrov. — G. Zalokar pa ustanavlja tovarno čokolade, ki bo opremljena z najmodernejšimi stroji. Proizvajala bo meseno 15 ton čokolade. Obratovati prione v januarju.
Oblastno načelstvo demokratske stranke za mariborsko oblast je imelo v nedeljo 12. novembra v navzočnosti poslanca dr. V. Kukovca 5urno sejo, v kateri se je temeljito pretresel ves politični položaj in so se storili važni sklepi glede nadaljne taktike in orga-nizačnega dela. Zbor zaupnikov bo decembra.
Uboj. Dne 1. nov. je bil v Št. Rupertu nad Laškim v pretepu ubit posestnikov sin Ivan Zeme. Ubijalec Verbov-šek je pobegnil v Avstrijo.
Ustanovni občni zbor trgovskega gremija za okoliš celjskega okr. glavarstva se je vršil koncem oktobra v celjskem Nar. domu. Prisotnih je bilo lepo število gremijalnih članov iz sodnih okrajev Celje, Vransko, Gornji-grad in Šmarje. Zadružni komisar g. Založnik je otvoril v imenu polit, oblasti občni zbor ter podal kratko zgodovino trgovskega zadružništva od 1. 1919 naprej. Načelnikom je izvoljen g. Pilih, trgovec iz Žalca. Vodstvo gremijalnih poslov se poveri dosedanjemu tajniku zadruge g. Simonišeku v Celju. Ustanovijo se tudi v olajšavo poslov tri zaupniška mesta, razdeljena na posamezne okraje.
— V Čakovcu so 12. t. m. ob prisotnosti pokr. namestnika g. Juraja De-metroviča slovesno otvorili novo splošno državno bolnico.
— Divji lovec. Franc Rižnar, posestnik v Žetalah je izboren divji lovec in ljubi z vsem srcem srne in srnjake. V nedeljo je treba mesa, a pri mesarju je drago! Ob polnoči je Rižnar vstajal in držal do 4. ure v jutro stražo. —^ Kot izboren poznavatelj vseh potov, po katerih so plahe živalice hodile, si je znal zbrati prostor in nikdar ni prišel brez zaželjenega plena domov, kjer ga je že
njegova ženica čakala z razprostrtimi rokami. Pa grmenje njegove puške je vsako nedeljo motilo spanje mirnih prebivalcev in roka pravice je morala napraviti red. Arzenal lovskega orodja, smodnik in precej rogov z lobanjami, ki so srnjakom, kakor trdi Rižnar, kar sami z glav popadali, pričajo o Rižnarjevem Junaštvu. Sedaj počiva na svojih lavorikah v zaporih okrajnega sodišča v Celju.
— Podjetna sraka. V vasi Čermožiše pri Žetalah se je dalj časa skrival tuji lastnini, posebno kokošim zelo nevaren ptiček Jožef Ducman iz Poljskave. Posebno mu je dišala mastna perutnina posestnika Matevža Rampreta in napravil mu je v nekaj tednih kar za 4000 K škode. Ni se pa zadovoljil samo s perutnino, temveč kradel tudi druge stvari, jih prodajal in zopet pokradel. Kdor je kokoši, mu diši tudi vino in brihtna glavica si je napravil ključ in hodil po noči v klet Vida Jeriča in pil brez skrbi. Seveda so pili tudi drugi in Jerič je zastonj ugibal, zakaj se njegovo vino tako hitro suši. Tudi za lepo obleko in slamnik je treba skrbeti in kaj kmalu jo je Ducman imel. — Zakaj bi hodil strgan v nedeljo? Hajdi-mo na Dravsko polje za nekaj dni kot hlapec služit. In res! Sposodil si je lepo obleko in panama-slamnik samo za čas, dokler traja maša. Ducman pa k maši ni šel, ampak nazaj v Čermožiše in napravil, ker obleke ni nazaj dal lastniku, nekemu bogoslovcu lOOO K škode. Jeričevo vino se ne bo posušilo. Rampretove kokoši so se oddahnile, ker je uzmovič že pod ključem.
— Smola Jugoslovena v Gradcu.
Prekmurske novice.
Nesrečno ravnanje z orožjem. Posestnik Peter Korpič iz Markovcev v Prekmurju se je zvečer po končanem delu vlegel doma na klop poleg postelje. Kmalu na to stopita v sobo Matija Trplan in Lovrenc Svetec, oba iz Markovcev, in Trplan je prosil Korpiča, naj mu vsled teme posodi nočno svetilko, rekoč; »kljub temu, da imam seboj samokres, pa se vse eno bojim teme!« Nato pa ga je prosil Svetec, naj m a pokaže samokres. Nič hudega sluteč mn je dal Trplan v roke samokres; komaj pa ga je ta prijel v roko, se mu je sprožil in krogla je prodrla Korpiča koleno, od tam pa v zid, kjer je obtičala. Korpič se je moral podati v bolnico v Mursko Soboto.
Ranam je podlegel. Bernjak Anton, lovec pri upravi graščine Zichj- v Beltincih, ki ga je solovec Alojzij Prem.ru, misleč, da je lisica, obstrelil, je vsled zadobljenib poškodb umrl v boaiici v Murski Soboti.
Umrl vsled zastrupljenja krvi. Fr. Kos, posest, iz Noršineib v Prekmurju, ki se je doma na dvorišču zbodel na boso nogo, je vsled nastalega zastrupljen j a umrl v bolnici v Murski Soboti.
Nesreča pri delu. Janič Alojzij, mlinarski vajenec v Pertoči v Prekmurju, se je pri žaganju vžagal v levo roko; moral se je podati v bolnico v Murski Soboti.
Pazite na otroke. Somi Karol, 12 letni sin posestnika v Radmožancih v Prekmurju, je šel na pod in začel slikati okoli slamoreznega stroja; pri premikanju kolesa pa je zašel z desnico do kline, ki mu je odrezala dva pista; moral se je podati v bolnico v Murski Soboti.
Nesreča pri delu. Mihael Blažič, posestnikov sin iz Doldežovja v Prekmurju je pomagal doma pri mlatilnem stroju podajati snop je; pri tem pa je zašel z levico med kolesje, ki mu je zmečkalo dva prsta. Moral se je podati
v Toolnico v UVEurski So Doti.
Nesrečna vožnja. Ivan Kutoša, kup-čevalec z jajci iz Veščioe pri Murski Soboti se je pretečeno nedeljo zvečer iz Predonovcev peljal proti domu. Po dobri kupčiji pa je možakar malo preveč pogledal v kozarec, in ker je hotel pred temo priti domov, je konje dobro poganjal. Pri tem je zgubil ravnotežje in padel pod ve«. Potolkel se je po celem životu in je obležal na cesti tako dolgo, da ga niso mimo idoči ljudje pobrali in spravili domov, odkoder so ga prepeljali v bolnico.
Fantovski pohod v tnjo vas. Pretečeno soboto zvečer se je zbralo več domačih fantov pri gostilničarju Matiji Žuksu v Satahovcih v Prekmurju, kjer je kuhal žganje. Ko so se fantje pozno v noč vračali proti svojemu doma, jik je nenadoma napadlo kakih 15 fantov iz sosedne vasi Krog. ki so bili vsi oboroženi s koli. Vnela se je huda bitka, bilo je več ali manj ranjenih. Med drugimi je zadobil Janoš Kumin v temi s kolom po glavi tako močan udarec, da so ga morali spraviti v bolnico v Mursko Soboto. Kdo ga je udaril, se vsled teme ni moglo ugotoviti. Tudi Žuksa je nekdo v trenutku, ko je prišel na prag, udaril po glavi s kolom, vendar k sreči poškodba ni težka. Imena bojaželjnih fantov bo ugotovilo orožništvo.
Hud mož je Janez Štibler, posestnik iz Petanjc v Prekmurju; z ženo se vedno prepira, dela malo, pač pa tem bolj pridno obiskuje sosede, kjer. kuhajo žganje. V takih večerih prihaja domov vedno pošteno nadelan. Tako je bilo tudi pretečeno soboto; komaj je prišel
Dne 10. novembra je prišel v Gradec nek domov, se je že začel prepirati z ženo, Jugosloven in ker je bil dobro razpolo- nazaduje pa jo je vrgel na tla, ooklek-žen, si je zaželel seveda tudi nežnega nil ji na trebuh in jo začel daviti; na spola. Obrnil sc je vsled tega na nekega njeno kričanje so prihiteli sosedje in. moškega, s katerim se je spoznal v go- nesrečno žrtev rešili iz mučnega polo-stilni. Ta mu je res pripeljal neko »devi- žaja. Kor se to večkrat dogaja, je žena co« in šli so si najet sobo. V sobi, kamor vložila tožbo na ločitev zakona, je prišel tudi posredovalec, so nekaj časa Nesreča pri delu. Janič Alojzij, mii-lepo popivali in se dobro razumeli, na- narg}Q vajenec v Pertoči v Prekmurju, enkrat pa je posredovalec pričel prepir, gi je ho,tel ^ cir]iuiami žagi odžagati zgrabil Jugoslovena za vrat, mu odvzel desko5 katero je rabil v mlinu, vsled ves denar 800 dinarjev ter nato pobeg- nepazljivosti pa ran je žaga odrezala nil z devico vred- Policija je oba ze iz- dTa prsta ^ levi roki. Moral se je po-
sledila in aretirala.___________________ dati v bolnico v Murski Soboti,
i	Nesreča pri delu. Kos Franc, po-
jftg ■■ ii i	I5«A*I sestnik v Noršineib, je doma na dvori-
IMdrOOni lISl ■ šču pospravljal. Bil je bos in je nevede
kdaj stopil z levo nogo na neko stvar
in ee vbodel. Kmalu na to mu je začela naga močno otekati in postal je ves trd po vsem životu. Morali so ga prepeljati v bolnico v Muraki Soboti. Dobil je takozvani krč »Tetanus«.
* Končna odločitev glede mej v Prekmurju — padla. Vrhovni svet veleposlaniške konference je 11. t. m. razpravljal o madžarski zahtevi, da se dodeli Madžarski 22 prekmurskih vasi, ki so bile po mirovni pogodbi priznane Jugoslaviji, med njimi zlasti tudi Dol. Lendavo. Naše zunanje ministrstvo je dokazalo neupravičenost madžarske zahteve in zahtevalo točno izvedbo trianonske mirovne pogodbe. Poslaniška konferenca je madžarske zahteve zavrnila in sprejela mejno črto, ki jo določa trianonska pogodba.
— Grof Szapary v Prekmurju. V Mursko Soboto je dospel posestnik tamošnje grajščine grof Szapary, madžarski poslanik v Londonu. Kakor poroča list »Morszka Krajina«, ga spremlja nek častnik iz Beograda.
Sodnijski uradni dnevi, se vršijo vsako tretjo soboto v Gornji Lendavi v gostilni g. Henrika Rogana.
Premog. Zadnje dni se je našel premog v občini Trdkova-Marcinje na večih mestih. Za nas Prekmurce bi bilo veliko važnosti, če bi se odprl pre-mogokop. Interesenti naj se zanimajo za to. Natančnejša pojasnila se dobijo od orož. postaje Gornja Lendava v Prekmurju.
Mrtvo žensko so našli zadnje dni meseca oktobra v gozdu ob državni cesti, ki pelje iz Gor. Lendave na Madžarsko. Dognalo se je, da je iz Nusko-ve neka ubožica Marija Benkov. Sledov kakega zločina ni.
Dopisi.
— Veselica vinske trgatve v Radvanju pri Mariboru, dne 5. novembra v korist šolski kuhinji se je obnesla nepričakovano in naravnost sijajno. Da je veselica izborno uspela, gre v prvi vrsti zasluga prirediteljici blagi g. grofici Sikingen, v drugi vrsti pa vsem jniiogobrojum blagim darovalcem bogatih darov, zlasti Alfredu vitezu pl. Rosinanitu za darovanega pujska, županu Rotnerju za pitano gos s kletko, Šunko Francu za petelina s kletko, gostilničarju Krajncu Franc za par piščancev s kletko in mnogim drugim iz Maribora in Radvanja za buteljke, likerje, šunke, klobase, torte, pecivo, slaščice, kostanje, cvetlice in raznovrst-no blago. Ti darovi so tvorili bogat srečelov. Okrajni glavar g. dir. Lajn.šič je •dobljeni glavni dobitek — pujska — daroval šolski kuhinji, s čim je izzval živahno dražbo, ki je vrgla znaten sku-piček. Vsi prostori Anderletove gostilne, okrašeni z zelenjem in grozdjem so bili nabito polni tako, da dve tretjini obiskovalcev niste mogli v .stopi ti. Svirali ste dve godbi. Šolska učenka je v imenu šole pozdravila udeležence ter se jim in dobrotnici grofici Sikingen v imenu ubogih otrok v obliki deklama-eije ganljivo zahvalila. Novo ustanov-ijeni mešani pevski zbor učiteljstva treh šol je zapel več izbranih pesmi, ^b velikem navdušenju je obiskala skupina viničark v dolgem sprevodu veselico. Ples, petje in raznovrstna za-ibava je ob zvokih godbe zaključila to dobrodelno prireditev. Vsem, ki so na kateri si bodi način pripomogli k sijajnemu uspehu, v imeuu revnih otrok najsrčnejšo zahvalo. Ob tej priložnosti je daroval g. Srečko Pihlar, trgovec z manufakturo v Gosposki ulici v Mari-'Lom, »javni šolski knjižnici« v Radvanju 100 dinarjev, kar blagovoli javnost zlasti prebivalstvo občine Radvanje u-postevati, a naknadno je darovala go-•spiea Časova Fanika iz Dravograda v ta namen 50 dinarjev. Tudi tema dvema dobrotnikoma najsrčnejšo zahvalo in Bog plati!
Hoče pri Mariboru. Tukajšnja podružnica družbe sv. Cirila in Metoda y Ljubljani je sklenila pri svojem občnem zbora v začetku tek. leta, da hoče popraviti nagrobni spomenik slov. pisatelja, pok. dr. Antona Murka ob 5Gletnici njegove smrti. Pokojnik je namreč služboval kot nadžupnik, dekan in šolski nadzornik v Hočah od I. 1860. do 1871. ter počivajo njegovi zemeljski ostanki na sredini hočkega pokopališča. Njegove knjige so mnogo pripomogle, da so začeli takratni štaj.
Slovenci se zavedati svoje narodnosti ter ljubiti in ceniti svoj materni jezik. Silno potrebna popravila so se izvršila v tekočem poletju in na praznik vseh svetnikov so si Ijndje lahko ogledali prenovljeno nagrobno kapelico z na novo pozlačenim napisom in grobnim križem iz cementa. Tudi je bil ta dan po dolgih letih njegov grob zopet priprosto okinoan in razsvetljen. Vse to pa je mogla podružnica doseči le s prostovoljnimi prispevki hvaležnih faranov, od kterih se še nekteri starejši z veseljem in hvaležnostjo spominjajo blagega Murka. Prostovoljno so prispevali: Ivan Andlovič 140 K, Pavel Vernik 120 K, Rajko Milica 100 K. Po 40 K so darovali: Vodenik Anton, Fran-geš Elka, Rojko Makso, Novak Karel, Vernik Ant-, Grušovnik Adam, Gsel-man Jožef, Vernik Ana, Frangeš Jernej, Frangež Marija, Remenjak Ara, Sel Jožef, Kisovar Filip in Vauhnik Mih.; 32 K je dal Franc Polak, po 28 K Kožuh Vilma in Zohrer Jožef; z 20 K so priskočili: Rojko Jula, Hergouth M., Hergouth Franc, Vreči Barbara, Breznik Henrik, Vidovič Ana, Vornik Barbara, Kučer Matija, Lobnik Jožef, šariti Franc, Babič Simon, Mlakar Frančiška, Stupan Mihael, Gselman Franc, Neuwirt Liza, Ciček Marija, Stupan F., Toličič Štefan, Novak Simon, Šarec Iv. Po 10 K so dali: Petek Jurij, Rečnik F. Brezner Miha, Sagadin Martin, Grašič Alojz, Lešnik Matilda, Rajzman Ignac, Žitko, Pešec Jurij, Kotnik Ana in Ma-lajner F.; 8 K je dala Rečnik Jožefa, 6 K Kae Marija, 5 K Vošnik Marija in 4 K Gradišnik Liza; učenci 4 razreda so zložili 25 K in tvrdka Preis v Perlu ob Renu je poslala 2000 nemških mark. Vsega skupaj se je nabralo 1586 K in 2000 mark; popravila pa stanejo 3164 kron. Ker se pa nemške marke zaradi skrajno nizke valute tačas ne morejo zamenjati, znaša primanjkljaj še 1578 K. Ako želi še kdo kaj prispevati, še to vedno lahko stori. Vsem blagim darovalcem pa izreka podružnica prav prisrčni: »Bog plati!« Pokojni Murko je zaslužil, da se ga hvaležno spominjajo vsi zavedni Slovenci, zlasti pa Hočani.
Iz Slivnice nam pišejo:	Prireditev
dramskega odseka Jugoslov. Matice v Slivnici pri Mariboru dne 5. novembra je nad vse sijajno uspela. Pri nabito polni dvorani so naši Matičarji — zvesti si svoje težke naloge zastavili vse svoje sile in trud, da je bila prireditev res ena nenavadnih. Tako žaloigra »Ivane« kakor burka »Kakršen gospod, tak sluga« sta bili prav dobri. Čeprav je bilo proti koncu burke opažati nekaj razumljive nervoznosti naših igralcev. Posebno dobro je podal svojo vlogo mož v »Ivane«, ravno tako so bili žena, župnik in občinski sluga na mestu. Težko bolani sinček bi bil moral svoj glas temu primerno spremeniti, toda kljub temu je bil tudi on kot otrok popolnoma dober. V burki so se vsi igralci res vživeli v svoje vloge. Najbolje je bil podan prizor ek-serciranja Matijčka z vojakom. Nežika je bila odlična, čeravno malo preveč plašljiva. Prav dobri so bili tudi polkovnik, poročnik Muhič, poročnik Šalič kot značaj odkritosrčnega prijatelja in Medve-dar. Tudi poročnikova zaročenka ni zaostajala. Vse tri deklamacije so bile prednašane s sočutjem in je posebno »Pesem iredentistov« zelo vplivala na ob činstvo. Tako Slivničani kakor mi okoličani čestitamo mladim igralcem-Matičar-jem na njih zmožnostih ter želimo, da nas s sličnim prav kmalu zopet posetijo, kar nas bo izredno veselilo.
Od sv. Barbare v Slov. Gor. Tukaj se je z 1. nov. 1922. razpustil oddelek finančne kontrole baje zgolj iz stano-vanjse mizerije. — Obžalujemo ta ukrep, ker nam je bila marsikatera pot v daljni sv. Lenart prihranjena, česar pa naše ljudstvo ni upoštevalo. Želimo odhajajočim uradnikom na njihovih novih mestih zlasti pa starešinu oddelka g. Hostnikarju, kateri je bil vsestransko priljubljen in nam jo z dobrimi nasveti stal vedno v pomoč, česar od prejšnjih časov nismo bili vajeni, mnogo sreče in zadovoljnosti. — Na tu-kajšni šoli se je začel poduk s t. okt. 1922. Obisk je zelo slab, pa ni čuda, ker se še do danes ni v šolskih sobah nič kurilo. — Mraz trpi učiteljstvo, zlasti pa mladina. Komu naj pripišemo krivdo, da še šola nima kuriva? Mnenja smo, da našega velezaslužnega nadučitelja ne zadene nobena krivda in ape-
liramo na merodajne faktorje, da se zganejo in napravijo v šoli red, sicer se obrnemo na višjo oblast, ker naše deee ne pustimo zmrzniti. — Imeli smo pred kratkim volitve cerkvenih ključarjev. Stari in izkušeni mož Janez Kranjc po domače Kolarov Anzek se je odpovedal temu častnemu mestu, ker ga je sram, da je na cerkvi streha raztrgana in nas pri službi božji poliva blagoslov iz oblakov. Novemu ključarju želimo več uspeha in mu priporočamo mnogo energije, da se cerkveno gospodarstvo spravi v red, katerega silno maijka. — Farani.
o Središče. V Središču se je v soboto pod naslovom »Martinov večer« slovesno otvoril »Sokolski dom«. Iz Varaždina, Prekmurja, Ormoža, Ptuja, Celja, Maribora itd. so pritekli Sokoli v novodograjeno gnezdo. Dom, dasi zunaj še nedovršen, je sezidan tako, da se v njem vršijo lahko igre in slavnosti v največjem stilu. Dvorana sama je velika, svetla in kar je najbolj prijetno, dobro akustična. Pri otvoritvi jo iz prijaznosti sodeloval del Glasbene Matice iz Maribora, 25 pevcev, ki je pod živahnim vodstvom g. Oibiča izvajal kakih 15 pesmi. Pelo se je, kakor se to sploh že od Matice pričakuje, zelo precizno in z veseljem. Nekatere točke, kakor n. pr. »Gorski kraj« s solom g. Ježa so izzvale celo morje a-plavza. Ravno v Središču se je zopet videlo, kako hvaležno narodno delo bi opravljala Matica, če bi ali cela ali v posameznih oddelkih pela po slovenskih krajih. Ena sama pesem ima večkrat bolji učinek kot deset dopisov, ki se jih ne čita. Med petjem in običajnimi govori je čas hitel svojo pot in kakor bi z očesom trenil, se je bližala ločitev. Dasi neradi, smo se morali ločiti od gostoljubnih Središčanov in Sredi-ščamk. In ko se pri pisanju teh vrstic spominjam na vse tiste žive oči, zadovoljne obraze in smehljajoča usta, nimam druge želje kot to, da bi imel »Sokolski dom« vedno toliko in tako zadovoljnih gostov kot jih je bilo v soboto. Gosi menda s tem ne bi bile posebno zadovoljne, pač pa gosti.
Slovenska Bistrica. Gospod dr. Boštjan Schaubach — odvetnik v Slov. Bistrici — se je poročil z gospodično Faniko Novak, učiteljico istotam. — G. Matko Sajko, knjigovodja okrajne hranilnice, pa z gospodično Frančiško Homar iz Postojne. Obilo sreče! — Tukajšnji aprovizacijski odbor mestne občine že prav pridno deluje. Te dni se je vršila nenadna revizija pri trgovcih in mesarjih radi označemja cen — kakor to predpisuje zaikon o pobijanju draginje. Nekateri mesarji sploh niso imeli prodajne cene označene, razen tega so se napram komisiji vedli arogantno. Komisija zbira podatke in bo vse izročila okrajnemu sodišču. Več mesarjev bo vnovič naznanjenih radi navijanja cen. — Mesto umrlega vladnega komisai-ja Petra Novaka še do danes ni imenovan novi gerent tukajšnjega okrajnega zastopa. Vse ceste so tako zanemarjene in v tako slabem stanju, da ni dneva brez vsakovrstnih pritožb. Apeliramo ponovno na pokrajinsko upravo in okr. glavarstvo v Maribora, da se imenovanje gerenta v najkrajšem času izvrši in istočasno imenuje novi sosvet, ki bo energično šel na delo. To je iskrena želja vsega prebivalstva slovenjebistriškega okraja.
Podvelko. V našem okolišu se je močno razširila svinjska kuga. Mnogo svinj je že poginilo, nekaterim posestnikom celo vse. Prosimo nujnih uradnih ukrepov radi ustavitve razširjanja kuge. Nujno potreben bi bil pouk ljudstvu, kako se kuge varovati in kaj je treba storiti v slučaju obolenja svinj.
V Nazarjih nad Mozirjem je padla preteklo nedeljo z brvi v vodo 8-letna Hovšekova deklica in bi v narasli Dreti gotovo utonila, če bi tega ne opazil slučajno mimo došli invalid Martinov France, ki je za utapljajočo še Pravočasno skočil v vodo ter zlil vodo iz oje.
Sv. Trojica v Halozah. Kristus ni pobiral vina po Judeji, ni beračil za žito, za jajca, za kokoši, za piščeta. Tudi ni svojega dela zaračunal. Mi bi pa morali skoro po kolenih plaziti pred župnikom, če .pridemo po opravkih v farove. Otroci se nam tnekrščemi vračajo na dom. Na koga pade krivda, če otrok umrje brez krsta? Nastariše gotovo ne, Ijietr ti se zavedajo svoje
doližnoisti napram veri. Ako je župnik pozabil katekizem in poglavje o svetih zakramentih, naj jih zopet pogleda v knjigi. Naj pa ne vtika nosu v stvari, ki ga nič ne brigajo, ker bomo sicer morali poklicati na pomoč knezosko-fijski ordinarijat. — Farani.
Šmartno na Pohorju. V nedeljo, dne 19. movemihra se vrši pri nas ob polu 11. uri dopoldne šolska slavnost. Slovesno se bo otvorilo renovirano šolsko poslopje. Na vsporedn je slavnostni govor, mladinska igra »Lažnjiva Milena«, igrajo otroci, »Jeftejeva prisega« — deklamacija in »Poštna skrivnost«, igrajo Pohorčani. — Z avtomobilom Vam Mariborčan je ne svetujemo priti, a markirana pešpot je popolnoma lepa. Ker je Šmartno prav mična izletna točka, valbimo zlasti planince, da nas ta dan Obiščete. Najlepša 7 urna tura bi bila sledeča; 5.20 iz Maribora do Slov. Bistrioe. Odltam po markirani poti v Šmartno — 2 uri hoda. Po slavnosti odhod do Mariborske koče — dve uri in nato v Maribor — 2—3 ure. — »Prid’ vrb planin, nižave sin!« —
Šmartno na Pohorju. Deževje zadnjega časa je tako vplivalo na naše Okrajno cesto, ki veže Slov. Bisitrico s Šmartnim, 'kakor bombe in granate v, svetovni vojni. Vsa cesta izgleda, kakor bojno polje tam dedi nekje na bivši ruski fronti. Da se sredi ceste prevrne natovorjen voz, ni nič novega, novost pa je, da se bodo v bodoče lahko konji in rali kopali kor med potjo v cestnih jamah. — Ako bi imela ta cesta svojega cestarja in bi se sproti popravljala, bi gotovo manj stalo, kakor pa danes, ko je za cesto nastopilo jeruzalemsko razdejanje. Gospodje okr. zastopa, ali se Vam ne smili živina, če že človek in vprega ne? Zganite se in popravite cesto, sicer bo treba ustanoviti za Pohorje društvo za varstvo živali in zavarovati živino za življenje in smrt.
Akad. društvo »Triglav« naznanja po svoih mariborskih starešinah, da priredi dne 3. fehr. 1923 v Goetzovi dvorani v Maribora veliki elitni ples, ki bo najsijajnejša prireditev v sezoni. Vstop bo dopuščen le vabljenim. Zlasti velja to pravočasno opozorilo vsem star rejšinam. čisti dobiček bo namenjen; revnim dijakom. Istočasno se 'bo vršil TriglavanSki zbor.
Gospodarstvo.
Lepa plemenska živina — podlaga živinoreje.
Čudno nesoglasje se nam kaže, če pregledamo govejo živino po naših sej-movih. Poleg lepih in dobro rejenih volov se vidijo zgolj slabe in zanikame krave. Po dolenjskih krajih, kjer je razširjena reja volov, najdemo skoro povsod take razmere: lepe vole in slabe krave-
Ta pojav nam kaže dvoje dejstev. Prvič nam razodeva, da se po teh krajih za rejo krav dosti manj brigamo kakor za rejo volov. Dočim se voli redijo z najboljšim senom, se morajo krave za-dovoljti z vsem, kar dobijo. Ker trpijo krave vrh tega zaradi plemenske izrabe, ki se začne včasih tudi prezgodaj, je lahko umeti, da so v rasti bolj zatrte in sploh slabše razvite. Treba pa nikakor ni, da bi tako zastale v rasti in da bi bile tako slabotne in zanikame, kakor jih vidimo in lahko opazujemo po teh krajih. Krave, ki naj dajejo dober užitek, ne smejo trpeti nobenega pomanjkanja napram volom saj' v rednih letih ne, kadar pridelamo dosti krme za vso našo živino.
V drugo nas pa pojav uči, koliko več bi se dalo za napredek naše živine storiti, in sicer iz lastnih moči storiti, ako bi se popri jeli kravjereje saj s tisto skrbno stjo, kakor se držimo reje volov, če prirejamo tako lepe vole, kakor jih vidimo po naših živinskih sejknjoviih, .potem bi lahko prirejal^ tudi tako lepo plemensko živino, tako lepe krave in tako lepe bike-Ako bi se reje plemenske živine poprijeli s tisto vnemo, s tisto zavednostjo in tistim zanimanjem kakor se držimo reje volov, potem bi lahko imeli še vse lepšo živino in še lepše vole kakor jih imamo danes. Tako se pa pri nas plemenska živina in zlasti krave še vse preveč zanemarjajo.
Dokler ne bodemo polagali na rejo plemenski govedi, t. j na rejo krav m bikov vse naše skrbi, toliko časa ne bo zdravega napredka v naši živinoreji. Podlaga vsemu napredku je in ostane dobra in lepa plemenska živina.
Če imamo lepe vole, bi lahko imeK tudi lepe in dobre krave!
Dvakratna molža.
Večkratna dnevna molža vpliva ugodno na mlečnost. Zato je trikratna molža boljša kakor dvakratna. Tako se povsod bere in povdarja. V resnici so tudi dosedanji poizkusi pokazali, da se z večkratno molžo več namolze, kakor v. nasprotnem slučaju. Pri nas je že od nekdaj vpeljana trikratna molža: zjutraj, opoldne in zvečer.
Zanimivo je pri tem to, da molzejo po najbolj naprednih vinorejskih in mlekarskih krajih, samo po dvakrat na dan, zjutraj in zvečer- To vidimo v Švici in na Danskem. Po teh krajih nahajamo najbolj mlečne krave z najbolj razvitimi vimeni, kakršnih pri nas sploh ni videti. Kako naj si to razlagamo?
Da imajo krave po teh krajih tako velika vimena, to je pripisovati obilni mlečnosti ondotnih krajev. Pri bogati mlečnosti se tudi vimena bolj razvijejo. V nekoliko smemo ondotna velika vimena pripisati pa tudi dvakratni molži, kajti pri dvakratni molži se mleko po dalje časa nabira v vimenu, ki se zaradi tega tudi nekoliko bolj razvije. Obilna mlečnost po teh krajih je pa pred vsem posledica ondotnega močnega krmljenja. Molzne krave dobe po teh krajih, kar jim pripada. Dvakratno krmljenje in dvakratna molža imata pa tudi to dobro, da imajo krave več časa za mirno prežvekovanje in ležanje. Tudi v tem tiči nekoliko tistega vzroka, da se živali bolje počutijo in da nam več molzejo. Dvakratno pokladanje in dvakratna molža je naravi goveje živine bolj prikladna kakor trikratno krmljenje, ki stoji navadno v zvezi s trikratno molžo.
Po prej imenovanih deželah ima dvakratna molža še ta pomen, da se v on-dotne sirarne spravlja mleko le od dveh molž, namreč od jutranje in večerne.
Za naše kraje je trikratna molža bolj učinkovita, tudi iz tega razloga, ker je naša molža vobče slabša, kakor je v Švici in na Danskem. In na molži sami je tudi mnogo ležeče, kako se mlečnost obrača.
Vrednost našega denarja se je zadnji čas vendar precej ustalila. Za 100 naših bron se dobi danes krog 2 in švicarskega franka (pred 2 meseci komaj lin 'A franka). Češka krona je danes približno 8 naših, laška lira za približno 11 in 'A naših. Laška lira je zadnji čas zopet malo zrasla.
Koliko petelinov spada na dvorišče?
Marsikatera gospodinja se ne more odločiti, koliko mladih petelinov naj obdrži na dvorišču, kajti odločitev pri današnji draginji zrnja ni tako lahka, ker so baš mladi petelini znani kot veliki požeruhi. Premnogo jih pa spet ne kaže poklati, ako hočemo za prihodnje leto pripraviti uspešno valjenje. Odločiti se je torej treba po tem, ali hočemo nasadna kokošja jajca ,ali pa jih želimo le za prodajo. Za nasadna kokošja jajca je seveda potrebno zadostno število petelinov, toliko namreč, da na vsakega petelina ne pripade več kakor 12 kokoši. Šele tedaj smo lahko gotovi, da jajca ne ostanejo neoplojena. Pri večjem številu kokoši pa se je baJti, da precejšen del jajec ostane neoplojen, kar povzroča pri gojenju perutnine gotovo zelo neprijetno posledico — klopotce.
g Produktna borza v Novem Sadu, 13. nov. Pšenica bačka Din. 360, sremska Din. 362, ječmen bački Din. 2S0, sremski Din. 255, oves bački Din. 250, sremski Din. 255, koruza bačka Din. 305, moka bela št. 0 Din. 525, za kuho Din. 500, krušna št. 6 Din. 450, svinjska mast Din. 27. Tendenca čvrsta.
— Uvoz našega tobaka v Češkoslovaško. Češkoslovaški generalni konzulat v Beogradu je objavil, da smejo potniki iz Jugoslavije imeti pri vstopu na češkoslovaška tla samo 50 gramov tobaka ali 50 cigaret; večja množina se zacarini.
— Novi davki. Pred zakonodajnim odborom se nahaja osnutek aovega davčnega zakona, ki predvideva davek na vse stare predvojne stavbe in sicer 10 odstotkov za invalide, 30 odstotkov pa neposrednega davka; nove stavbo so davka proste. V Beogradu pripravljajo lastniki starejših poslopij — kakor poroča »Preporod« — velik protestni shod proti temu novemu obdavčenju.
— Moka iz Rumunije. Ministrstvo za socialno politiko je nakupilo v Ru-muniji 3000 vagonov moke, ki jo namerava vporabiti za prehrano pasivnih krajev.
Razno.
— Strašna ljubezenska žaloigra. —
Gostilničar 'Trnka v okolici Plzna se jo hotel poročiti z neko deklico, njegova prejšnja ljubica pa mu je ta načrt pokvarila. Trnka je šel v hišo svoje zaročenke, ubil njo ter ter njenega očeta in
mater. Nato je umoril še prejšnjo ljubico in nazadnje samega sebe.
— Nenavadna nesreča. Te dni se je dog< dila na Angleškem v bližini Londona čudna nesreča. Lady Benett se je vozila s svojo hčerko iz Essexa v London ; v neki vasi pa se je v njen automobil zagnal velik bik ter ga vrgel s ceste. Ltočasno je privozil z druge strani neki kolesar ter tudi zadel v avtomobil in zdrčal z njim čez rob po strmem bregu navzdol na mivo. Kljub udarcem in nesreči sta lady Benett in kolesar obvladala svoji vozili ter prispela popolnoma cela in zdrava na njivo — pobil pa se je bi«.
— OrgeschI na Koroškem. „Ceske Slovo11 prinaša sledečo vest iz Dunaja: Koroški „Orgesth11 je izvedel 29. pr. m. poskusno mobilizacijo, da bi pokazal prebivalstvu, kako je močan Na celovški trg je bilo brzojavno poklicanih 35 vojaških in drugih avtomobilov, ki pripadajo „Orgeschu". Nato je pred zbranimi „četami11 govorilo več voditeljev o pomenu organizacije, nakar so se „mobilizirani* razšli na svoje domove.
— Papež blagoslavlja fašiste. Kakor poročajo iz Rima, so v Vatikanu z največjim veseljem pozdravili zmago fašistov in sestavo Mussolinijeve vlade. Papež je bil vsled neodločnosti prejšnje vlade v skrbeh radi Italije, osobito radi usode katoličanstva, sedaj pa je ta strah odstranjen, ker stoje fašisti na stališču, da se mora vero in papeža spoštovati. Papež je podelil faši-stovskim zastopnikom, ki so bili pri. njem v avdijenci, tudi svoj blagoslov, Kaj porečejo k temu naši klerikalci?
Zahtevajte v vsaki
gostilni in v vsaki tobakarni
„NARODNI LIST1
Kupi se
hiša s pekarijo
y PtujUa Naslov pove uprava lista. 102 2-1
»P E T O V I A««
Izdeluje vsakovrstno usnje, čevlje, fine in navadne, gamaše.
torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo. :	Cene nizke, postrežba točna.
ARKO COGNAC MEDICINAL
Jadranska Me
Delniška glavnica s Din. 60 milijonov. Rez. glavnica: Din. 30 milijonov.
Bled
Cavtat
Celje
Dubrovnik
Hercegnovi
Jelša
PODRUŽNICE:
Jesenice
Korčula
Kotor
Kranj
Ljubljana
Maribor
Metković
Prevalje
Sarajevo
Split
Šibenik
Tržič
Zagreb
Amerikanski oddelek. Naslov za brzojave: JADRANSKA
Affiliirani zavodi:
JADRANSKA DANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar.
FRANK SAKSER STATE BANK: Cortlandt Street 82, New-York City. BANKO TUOOSLAVO DE CHILE: Valparaiso, Antofosasta. Punta
Arenas, Puerto Natalos, Porvenir.
se išče v najem ali na račun. Dopisi na gostilničarko v Karčovinah štev. 19, pošta Ptuj.--------------101
	•k o	.J, M U vo	m	
		a,	ti	
	>H	v c	u •a	
	S)	T> >C^	G CT3	
	o	-S «	CQ	
	E	u '51	v	
	0)	OJO o	<	
		3 fc.	£	
	a		O JD	
	o* n	c C •**	cS	
	>	— 0) 0) 's'	s	
	TJ m „ o	•m. a, TJ ^ ra „ uk v	H Ul Vft	
	E		O	
	m M 0	k -a a E	3 oc o	
	c 01 y%	0 trn JC	z d	
Last Narodnega konzorcija v Mariboru. - Tisk Mariborske tiskarne d. d. - Odgovorni urednik Vekoslav Špindler.