l^to II. PcSMaa piibna o gateelssL Lmbfjana, ponedeljek 30. avgusta 1920. Štev. 196. Cene po pošSč: za celo leto . K za pal Ista . H U'— za tsfrt leta. H Zi‘— za 1 messs. . H V— Zs Ljubifano mesečno 7 K Za inozemstvo m&sečno H iz — Uredništuo in upraua: Hcpitoiieun uliGa št. 6 Uredil, telefon štev. SO ^osamezfia š&eviSka ©O vin. “ NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka 60 vin. S sokolskega zleta v Mariboru. Velika zmaga koroških Slovencev. Številke isiaf govwe. fcen liI>j0r’ avSusta. Ob lepem vre->a u Se je v^eraj vršila slavnost jugoslo-la * sokolstva v Mariboru, ki je ime-ie nainen’ zabrisati veličastni vtis, ki ga Sec aPravi 1 orlovski tabor pred enim me-jjaj6Iri- Koliko se mu je to posrečilo, o tem govore številke. Razsoja naj čitatelj. d0 ^Prevod bi se bil imel začeti ob 11, uri , P°ldne. Zakasnil pa se je za cele 3. ure. Začel Se je šele 5 minut pred drugo uro ^°Ppl<3ne, kar je izzvalo v občinstvu mno-. ritike. Sprevoda so se udeležili le So- 8o koli Mio m .®°kolice. Narodne noše, ki jih ni Hiti iso, ge sprevoda niso udeležile, dilo Sprevodu je bilo 33 zastav, ter jezila 150 k°nienikov (dva konjenika sta *editelja, 148 jih je bilo v sprevodu), &lov k°rakalo v sprevodu 1155 (»„ ea^kih Sokolov, 788 Srbov in Hrvatov * Cehi. ®°^oUe je bilo v sprevodu: 703 slovenja ter 403 srbsko lirvatske. Cel sprevod bil točno 23 minut. Aranžma pa je jB s*ab, kar je povzročilo 3 urno zamudo vsled nje občo nevoljo. *ku • javnem trgu se je zbralo vsega lina*^ okro£ 15.000 ljudi j, tedaj ena tret-gl vsega števila, ki je manifestiralo na 0MVUeia trgu v nedeljo 1. avgusta na T®kem taboru, 22*J«a telovadišču na Teznem se je zbralo »ki S^^alcev. Medtem ko so pri orlov-^ telovadbi gledalci stali na tribunah, daj ^ sec*el*- Zato je jasno, da je bilo gle-®e* dosti manj ko 1. avgusta. Nastopilo pa je pri telovadbi: 1144 članov, 896 članic. 234 deškega naraščaja in 120 gojenk. Naraščaj je bil le ljubljanski. Zunanja slika cele prireditve je bila brez vsake pestrosti. Tistih 150 narodnih noš, ki so jih spravili skupaj, ni mogla ustvariti niti od daleč podobne slikovitosti, kakršno smo uživali na orlovskem taboru. Kmetskega ljudstva na prireditvi ni bilo skoro nič. Rute kmetskih in delavskih žena in deklet so bile prav tako redke ko narodne noše. Pač pa je bilo tu veliko elegantnega sveta: iz Banata, Zagreba, Ljubljane. Obleke teh moških in ženskih udeležencev od drugod so bile zelo elegantne. Šaljivci so govorili: V Mariboru so se zbrali vsi ljubljanski, zagrebški in banatski verižniki, da povečajo slavnost. Zastav Maribor ni imel nič več ko o priliki orlovskega tabora. Le zelenja je bilo več — kakor pravijo šaljivci — zato, ker so kostanji po zadnjem dežju nekoliko bolj zeleni ko so bili prej. K telovadbi bi bilo še omeniti, da se je zavlekla do 9. ure zvečer, da so morali telovaditi že v mraku. Tudi pomanjkanje dobrega arangementa Iz navedenih številk je razvidno tudi, da slovenski Orel po številu že znatno nadkriljuje slovenskega Sokola, da mu je tudi tehnično že zdavnaj kos, kakor je dokazala telovadba 1. in 29. avgusta. Z mariborskim sokolskim zletom smo zato zadovoljni. ^Vavo siasllfe socialistov proti katoličanom Fn duhovnik Sn en Trst, 28. avgusta. Italijanski poslanec stranke Negretti je podal naslednje ^a M ° P°r°čilo o socialističnem napadu *a6Jev in pridobitnih krogov, Ta konfe-s0 j.a ie danes končala svoje seje. Na njih «8. javljali o korakih, ki so potrebni Meia**lto naše valute. Konference so se razen bolgarskih bankirjev tudi iz Zagreba, Ljubljane in Novega ®Prejete sklepe bodo predložili fi-nei*iu ministrstvu, da jih izvede. davčni uradniki. je Lt»U Belgrad, 28, avgusta. Podpisan šlftvi ^ finančni ukaz, ki je bil izdelan v v°dsilern ravnateljstvu državnega računo-Va- Obsega nad 500 uradnikov, največ davčnih, S tem bodo davčni uradniki napredovali v novih plačah, ki so v začasnem proračunskem zakonu predvidene do 4000 dinarjev. Ko bo izvršeno razmeščenje finančnih uradnikov po tem ukazu, bo finančni minister izdal naredbo, da se bodo uradniki najenergičneje lotili posla pri vplačevanju davkov za prošlo in tekoče leto, SANATORIJ ZA INVALIDE, LDU Belgrad, 28. avgusta. Ministrstvo za socialno politiko je začelo ustanavljati sanatorije za bolne invalide. Do sedaj sta bila ustanovljena dva sanatorija, , GRŠKO - BOLGARSKA MEJA, LDU Belgrad, 28. avgusta. »Politika« javlja iz Soluna: Tu pričakujejo prihoda medzavezniške komisije za ureditev meje med Bolgarijo in Grčijo. Včeraj je komisija odšla iz Aten in bo po kratkem bivanju v Solunu takoj odšla na teren. Velikovec, 30, avgusta. Nemci so sklicali na nedeljo dne 29, avgusta prvi javni shod v pasu A, Hoteli so z njim prepričati ententno komisijo in celi svet, da je njihova zmaga sigurna. Za shod so izbrali najugodnejšo točko, trg Grebinj, nemčursko trdnjavo severovzhodno od Velikovca, blizu demarkacijske črte. Sam Steinacher, vodja nemške propagande, je prihitel iz Celovca na shod. Koroški Slovenci pa so se udeležili shoda v množicah, ki bi v slučaju volitve predsednika, preglasovali Nemce in nemčurje in so s svojim sijajnim in discipliniranim nastopom preprečili nemško zborovanje. Od Nemcev napovedani shod se je razvil v veličastno manifestacijo slovenske misli na Koroškem. Tedaj so bili Nemci prisiljeni izjaviti, da si ne upajo zborovati. Angleški podpolkovnik, zastopnik entente, je nato pozval množice, da naj se razidejo. Kljub veliki napetosti in burnem razpoloženju, je minulo vse brez pomembnejših incidentov. Discipliniranost in objektivnost jugoslovanskih orožnikov in vojaštva je naredila na zastopnika entente najboljši utis in brez dvoma mnogo pripomogla do rešpektiranja jugosl. uprave, 29. avgusta je eden največjih dni v osvobodilni borbi koroških Slovencev. Veselje med koroškimi Slovenci je velikansko, Velikovec, 30. avgusta. Na nemškem shodu v Grebinju je nekaj ljudi, ki so bili očividno iz Nemške Avstrije, razvilo malo frankfurtarico, ki je prepovedana, in začelo prepevati znano vsenemško himno: Die Wacht am Rhein. Slovenci so zastavo zaplenili, nemški zastavonoša jo }e pri tem pošteno izkupil. Množica je hotela zastavo sežgati, zastopnik plebiscitne komisije jo je vzel in odnesel s seboj. Sirite Jecernl flsi“! Politični harikiri. Japonec si v obupu prereže trebuh, da se mu vsuje iz njega drobovje, Ta način samomora imenujejo harikiri. Ta predstava se nam vsiljuje, ko čitamo v zadnjem času »Narod«, ki sicer na noben način noče biti oficielno strankarsko glasilo, ampak služi demokratski stranki kot svoboden vitez vseh vitezov. Tega viteza se je spričo bližajočih se volitev lotil politični delirij, v katerem je izvršil harikiri in pokazal svetu svoje gnilo drobovje .,, V sobotnem uvodniku navaja Narod izpoved nekega somišljenika SLS pred sodnijo, glasom katerega je ta stranka za republikansko državno obliko. Pri tem računa na to, da bo konstituanta, ko bo odločevala o državni obliki, vprašala za mnenje enostavno občine. In zato, da bo tedaj zmagala republikanska misel, hočejo »klerikalci« dobiti občine v svojo roko, To se jim bo pa posrečlo le potom ženske volilne pravice — kajti samo zabite, »pekla in hudiča boječe se ženske« še slede »klerikalcem«, In ti ljudje — zaključuje »Narod« svoj članek — imajo tako drzno čelo, da dajo ta protidinastični zakon — regentu v podpis! (Podčrtal »Narod«.) Taki ljudje sodijo v temnice (podčrtali mi!) ne pa na ministrske stolčke,« Za politično bistro naše ljudstvo in posebno za naše delavstvo ne bi bilo treba tem besedam dodaja,ti najmanjše osvetljave; ono jih bo samo dobro razumelo in po vrednosti ocenilo. Samo na naslov naših nasprotnikov moramo reči ,da se nam v svojem obupnem početju ne smilijo, ampak se narn gnusiio, O denunciantstvu. in klicanju rablja in ječe nad političnega na-protnika ne izgubljamo besed. O takem početju more biti med dostojnimi ljudmi sodba le ena. Le to bi vprašali »demokrate«, kako se strinja z demokratizmom absolutna prepoved svobodnega političnega prepričanja? Da more biti tudi iskren demokrat pod gotovimi pogoji, ki so v naši državi dejansko dani, za monarhijo in vladajočo dinastijo, brez vsega drugega priznavamo, Toda da bi bil kdo resničen demokrat, pa bi izključeval republikansko politično misel kot zločin, tega ne razumemo. Po vseh demokratičnih državah se smejo snovati republikanske stranke in širiti svoja načela in tudi v Jugoslaviji imamo tako stranko, ki se je rodila baš v okrilju »Demokratske zajednice«. Slovenski »demokrati« pa bi hoteli republikansko misel udušiti v ječah in na vislicah. Tako početje je za stranko, ki hoče biti demokratična, nravni samoumor. Vsega tega pa nismo zapisali v obrambo republikanski misli, ampak samo zato, da znova razkrinkamo naše liberalce in postavimo nihov »demokratizem« v pravo luč. Za nas, ki nas drugače slikajo »demokrati« kot najčrnejše reakcionar-ce, mora biti le laskavo, ako nas ti »naprednjaki« za izpremembo enkrat slikajo kot zagrizene republikance. Kolikor vemo, spada republikanska misel od nekdaj med najnaprednejše, KARDINAL AMETTE UMRL. LDU Pariz, 29. avgusta. (DunKU) Kardinal Amette je umrl. Odkritje spominske plošče p. Stanislava Škrabca. Dne 12. septembra 1920 se vrši v Hr-vači pri Ribnici slavnostno odkritje spominske plošče p. Stanislava Škrabca. Slavnost seprične takoj po prihodu dopoldanskega vlaka. Hrvača je oddaljena pet minut od Ribnice, Gostje se potem lahko odpeljejo z večernim vlakom nazaj. Pri slavnosti sodeluje godba. Natančnejši spored objavimo pravečasno. Rojaki! Ta dan bo ribniška dolina slovesno počastila spomin svojega velikega moža-sorojaka, A ne samo ta, ampak vsa slovenska in jugoslovanska domovina naj se ob odkritju njegove spominske plošče na njegovi rojstni hiši spominja moža, ki je vse svoje moči, vse svoje življenje daroval svojemu lepemu materinemu jeziku, svoji domovini. Iskreno jo je ljubil, s svojimi bogatimi deli pa je tudi pomagal — tiho sicer — graditi lepo Jugoslavijo, Odbor. BELGRAJSKA OBČINA. LDU Belgrad, 28. avgusta. Danes ob 16. je bila seja starega občinskega odbora radi dogovora o prevzemanju občinske uprave. Ta odbor bo opravljal posle v občinskem svetu tako dolgo, dokler državni svet ne odloči o pritožbi belgrajskega delavskega sveta radi suspenzacije komunistične uprave s strani ministrstva za notranje stvari. Bivša načelnika občine dr. Kosta Jovanovič in Danilo Živaljevič sta podala ostavko. KURZ DINARJA. LDU belgrad, 28. avgusta. Ker se je kurz tujega denarja na belgrajski borzi ponovno dvignil, je finančno ministrstvo odredilo nove državne kurze, Vsled tega se bo menjavalo pri državnih blagajnah 100 francoskih frankov za 150 dinarjev, belgijski franki istotako, 100 italijanskih lir za 105 dinarjev, 100 švicarskih frankov za 308 dinarjev in 100 češkoslovaških kron za 40 dinarjev, STAVBNI MATERI J AL. LDU Belgrad, 28. avgusta. Zadnji čas se je vse stavbno gradivo v splošnem podražilo, kareje v vsej državi silno otežko-čilo gradbo novih in popravilo starih in porušenih zgradb. Eden glavnih vzrokov te draginje je bil v tem, da so vse naše velike žage v Bosni in Hercegovini izvažale ogromne količine stavbnega materija-la v prvi vrsti v Italijo, pa tudi v druge države. Da bi se zavarovala domača potreba stavbnega materijala, predvideva finančni zakon za 1920/21 pooblastilo za ministrstvo prehrane in obnove zemlje, da se mora za vsak izvoz stavbnega materijala plačati 10% carine in natura, to je s stavbnim materijalom. Ves materijal, ki se bo na ta način dobil, se odstopi brezplačno ministrstvu za obnovo. Ko bo finančni zakon stopil v veljavo, bo ministrstvo za obnovo odredilo, da se bo ta naredba takoj začela izvajati. Ves materijal, ki se bo na ta način dobil, bo ministrstvo za obnovo odstopilo javnim institucijam in stavbnim organizacijam. Stran 2 »Večerni list«, dne 29. avgusta 1920. Štev. 1%. PoIlSlin® novic©. + Nauk srbskih volitev. »Nar. Politi- 1 * 1 V —_. 2 m f 1 . t / 1 X 7 ka« se v uvodniku peča z izidom voiitev v Srbiji. Pravi, da je stalo srbsko ljudstvo ob volitvah pod vplivom enakih razmer kakor hrvatsko začasa občinskih volitev na Hrvatskem. Dosedanje srbske meščanske stranke so bile več ali man] liberalne, v ostalem pa niso imele jasno določenega orograma. Zato so dajale značaj strankar-Še posamezne politične osebnosti, katerih ime je potezalo za seboj več ali manj pri-c to e/>v Politični boi se ie vedno vrni le Stašev. Politični boj se je okoli teh oseb in okolu politične oblasti in bil zato vedno skrajno ogaben in zvezan z vsestransko korupcijo. Umevno, da se je srbsko ljudstvo tega naveličalo m da hotelo sedaj po svojem strašnem trp- >e ijenju v svetovni vojni končno videti kako zboljšanje svojega stanja. Od dosedanjih strank tega ni več upalo, zato se je okleni- lo novih osrečevalcev, ki so se mu ponu- nesrečo, ki je mogla zadeti Nemčijo. Trd* no se zanaša na trajnost svojega dela, vendar če bi mu mogla katera stvar postati nevarna, bi to bila kričava pangermanska politika, ki hoče raztegniti državne meje do tje, »kamor sega nemški jezik« ... Če bi bilo šlo po Bismarckovi volji, bi bili Franciji pustili ne samo Metz z Lotarin-gijo, marveč tudi Alzacijo. Toda tedaj se je moral po hudih bojih končno udati zahtevam generalov, a vedno je čutil, da je to najobčutnejša rana na njegovem delu.« Najnovejša zgodovina je dala Bismarcku povsem prav. Iz tega naj bi se učili Italijani! + Ženska volilna pravica v Združenih državah. Združene države so spričo dejstva, da se je dve tretjini zveznih držav izjavilo za žensko volilno pravico, iz-premenile ustavo in uzakonile žensko volilno pravico. Zakon so že proglasili. jali: komunistov. Motil pa bi se, kdor bi mislil, da srbski kmet in delavec ne poznata komunističnih ciljev ali pa da se z njimi strinjata. Nikakor ne. Volila sta jih le v skrajnem nezadovoljstvu, ob pomanjkanju vsake druge socialne stranke. Prav-tako je bilo Hrvatskem in v Slavoniji. Danes so pa tam najznačilnejši in najmočnejše komunistične postojanke — trdnjave krščanske ljudske stranke. A v Sloveniji, kjer ima krščanska ljudska misel že dolgo svojo izrazito močno orgdsjizacijo, pa komunizem sploh ne najde ugodnih tal. i o je nauk za Srbijo: Tudi tam se mora izvršiti nova orientacija javnega življenja v prav-cu večnih načel krščanstva in njihove pn-mene v reševanju vseh novodobnih kulturnih, socialnih in političnih načel. Samo na ta način bo mogoče zmagati nad korupcijo, ki jo je na vseh področjih zasejal režim liberalnih strank in negativno delo komunistov, Tu je naloga, ki čaka srbsko krščansko inteligenco. + Ali bodo protestirali ? Liberalni listi se še neprestano trudijo, da izmijejo iz sokolskega prapora njegovo temeljno barvo: naprednjaštvo v zmislu starega liberalizma. Saj vemo, da je to naprednjaštvo preživeld in da je njegova kulturna in gospodarska misel tako nizkotna in odvratna, da se je njeni lastni pristaši v javnosti sramujejo in jo pokrivajo s plaščem potvorjenega demokratizma. Ampak vseeno: Sokol je bil in je najljubši sin liberalizma in on svojih očetov dozdaj še nikoli ni izdal; češki in jugoslovanski .Sokol odkrito izpovedujeta naprednjaštvo tudi za vso bodočnost. Ali bo ravno slovenski Sokol tako brezznačajen, da bo zatajil svoje prepričanje ? Pričakujemo, da. pošljejo Sokoli po dvoje mož v uredništvo »Naroda«, »Jugoslavije« in drugih liberalnih listov z odločno zahtevo, da mu storjeno krivico popravijo in vrnejo njegov dobri naprednjaški sloves. Brez vsake ironije: Sokol je to svoji časti dolžan. -j- Prava politika. Nemški Usti se pečajo z nedavno izišlo knjigo E. C. Cortija: ■Aleksander Battenberški in njegov boj s carjem in Bismarckom.« Tu so med drugim poročila J. M. pl. Radowitza tedanjemu dunajskemu poslaniku v Berlinu grofu Szekenyi-ju. Radowitz pravi na nekem mestu: »V tem je veličina kneza Bismarcka, da je od nekdaj razumel, da Nemčija nima večjega sovražnika od panger-manizma. Vedno si je z največjo vnemo prizadeval, da bi pangermanizem — bodisi doktrinami in katedralni, bodisi dejanski in praktični zmage pijanih in s sabljo rožljajočih generalov — obdržal na uzdi. Povečanje Nemčije preko njenih sedanjih meja kakor tudi ponižanje in okmjenje premaganega in zato vedno na maščevanje mislečega nasprotnika smatra za največjo Dnevne novice. SAMOSTOJNI LIBERALCI NA KOLENIH. Včeraj se je v Mirni peči vršila orlovska prireditev, ki se je je udeležilo številno ljudstvo. Ko so zvečer Orli odhajali na vlak, so nahujskani »samostojneži« napad- li Orle s kamenjem. Orli pa so naglo te samostojne divjake polovili ter jih peljali seboj na postajo, kjer so morali poklekniti in s povzdignjenimi rokami prositi Orle za odpuščanje. To je med množico vzbudilo glasen smeh nad temi »samostojno« klečečimi liberalci. Ta izvrstni recept se je sijajno obnesel. Drugič bodo dali mir. — Orlovska prireditev na Viču je včeraj uspela nad vse pričakovanje. Ves Vič in Rožna dolina — vse je bilo v zastavah. Dopoldanskega sprevoda se je poleg številnih Orlov, Orlic in naraščaja udeležilo nad 150 narodnih noš. (Tedaj več ko sdkolske prireditve v Mariboru. Po sv. maši je bil blagoslov nove zastave, popoldne pa javna telovadba. Vičanom častita mo na tej lepo uspeli prireditvi! Tudi pri stašem nasprotnih organizacij moramo priznati, da je bilo njih obnašanje vseskozi korektno in lojalno! Da bi bilo povsod tako! Čast Vičanom! Ponarejeni 80 kronski bankovci. Kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani javlja: V naši državi so se pojavili ponarejeni 20 dinarski (80 kronski) bankovci Značilni znaki falsifikatov so sledeči: Splošna barva falsifikatov je bolj svitla in njih temeljna barva »orange«, dočim je pravi bankovec v temeljni barvi »rosa« 2. Slika orača z vprego ni tako izrazita nego na originalu. Tudi je trojezični in trovrstni naps med obema dvajseticama na falsifikatu vse manj izrazit in napis ne pride tako do veljave kakor na originalu. 3. Na drugi strani je trikotni oblačni venec podan nekako v rujavi barvi (ziegel-rot), dočim je na originalu karminasto rdeč. 4. Žitna snopa na obeh straneh sta, kar je na falsifikatu temeljna barva, bolj vodena in »orange« vse bolj izrazita in prihajata izdatno čistejša do veljave. Tako se očesu dozdevata na falsifikatu oba snopa nekako zelenkasta, dočim sta na originalu modre barve, 5. Na zadnji strani je na originalu označena številka »2« iz dveh skoraj paralelnih črt, ki sta zvezani v sredini številke s poševno črtico, dočim se na falsifikatu tamkaj paralelki križati. Isto velja tudi za črko »S« v besedi »Dinar S«, Na sploh pa je falsifikat izredno dobro izdelan in je opreznost tembolj priporočljiva. — Ukradel je 17 letni A. S, svojemu bratu Ferdinandu v Brezju pri Čermošnji-cah 400 dolarjev. LJu&»Usnsk@ ne«! izvedel in povedal, da so Mescova ukradli Jože Habe, Anton Pirnat in Franc Leskovec. Naši orožniki so nato ure*lf* Jožeta Habeta, Leskovca in Pirnata soj? aretirali italijanski karabinijerji 1,1 ,, zaradi te tatvine zaprta v zaporih de _ nega sodišča v Trstu. Jože Habe je v P iskavi zanikal, da bi bil sam vola ukr» in je rekel, da sta vola ukradla kes^j(j in Pirnat sama. češ da so iima orozm da ‘|J 1 Mio itlo % i«pi sama, češ da so jima odvzeli v Habetovi hiši tobak in se hotela s tatvino volov obvarovati » de. Priznal pa je Jože Habe, da sta m« r vedala Leskovec in Pirnat še pred volov, da ju gresta ukrast in da j!®8 » on že takrat obljubil pomagati vola g® in spraviti čez demarkacijsko črto.. .. v, •Olj l«8 lcovec in Pirnat sta nato, kakor je trdi‘ J fcjjj Jože Habe, odšla in sta ukradla Mescu, vol® on ju je pa šel nato čakat na dogovori«0® od Vole mesto blizu demarkacijske črte, so potem vola skupno gnali naprej. ^ je nato Jože Habe prodal za 3550 lir M s!j mu dala Leskovec in Pirnat od te v3(b 875 lir. Obtožba pa dolži Jožeta da se je tudi on tatvine udeležil kot mf. srednji storilec, ker Leskovec in PirnU ■ sta bila v Zaplani znana. Porotnemu^ ^ natu je predsedoval dvorni svetnik R«®": istj itos 30 te tol hi Oe ttii tj ly, votanta sta bila dvorni svetnik šek in svetnik Einspieler, obtožbo i®, A| stopal državni pravdnik dr. Modic, J°ze Habeta je zagovarjal dr. Furlan. OBČINSKE VOLITVE POVSOD — ' SLOVENIJI NE! .LDU BelgrniL 30. avgusta. Ministe’^ notranje zadeve je odredil, da se v — — ▼ T • . . . - - --rt ' in Hercegovini čimprej izvrše formaU, občin, da bi se v najkrajšem času n0* tamkaj odrediti volitve. Po volitvah * sni in Hercegovini bodo volitve v 'r°J dini. ZA PRESKRBO BEGUNCEV OD -xl' , BANSKE MEJE. , ' LDU Šelgrad, 28. avgusta. za prehrano je v sporazumu z mibtft*^ za notranje stvari zahteval kredit j{i dinarjev za prehrano sirot in begune®'«^, so morali zapustiti svoje domove, d® rešijo pred arnavtsko invazijo. LISTEK. Kapitalizem in krščanstvo. (Konec.) Dočim dandanes človeka socializirajo le bolj na zunaj, ga Pavel in drugi oznanjevalci socializirajo od znotraj, ga vzgajajo za krščansko ljubezen in pravico. Pod vplivom teh idej se n. pr. prefekt Hroma-cij v prvem letu vlade cesarja Hadriana da krstiti in na krstni dlan podeli prostost 1400 sužnjem, njegov prijatelj pa odpusti 1200 sužnjev, toda ne tako kakor danes odslovi brezsrčen tovarnar nepotrebne delavce in jih vrže v brezposelnost, ampak tako,, da jim da od svojega kolikor 5>otrebujejo, da morajo začeti pošteno živ-jenje. Ko zmagoslavno prodira kršč, resnica, rimski kapitalizem trepeta. Kakor poročata Tertujijan in Salvijan, rimski mogotci kar besne in se organizirajo proti krščanskemu praznoverju, ki povzroča take socialne prevrate in ko vidijo, da ne zmorejo, drug za drugim izginjajo v bogokletnem sovraštvu. Tako deluje cerkev polagoma, toda tako, da pribori res trajne uspehe. V srednjem veku pa pride k organizaciji rokodelcev in obrtnikov po cehih in bratovščinah, Francoski svobomislec Auguste Com-te, eden najslavnejših sociologov, prostodušno priznava, da je cerkev v srednjem veku zasnovala najsrečnejšo in najsijajnejšo dobo narodnega gospodarstva, najsrečnejšo, kar jih zgodovina sploh pozna! Splošnega blagostanja je bilo kar največ članov ljudstva deležnih. Takrat so dedne gradove spreminjali v samostane, vzgo-jevališča, bolnice. Prejšnji roparski grad je postal zatočišče sirot, ubožcev, bolnih in nesrečnih. Adolf Menzel nas je celo na to opozoril, da to, kar mi dandanes šele zahtevamo, socialno zavarovanje in preskrba za starost in pravno varstvo delavcev, je po cerkvenem vplivu že obstojalo v 14. stoletju, posebno glede rudarjev. Celo osemurni delavnik za rudarje je bil že takrat vpeljan. Da celo sam Marx pravi, da se je začela delavska doba raztezati in daljšati šele v šestnajstem stoletju, ko so pod vplivom Lutra in humanizma začeli izrivati cerkev iz javnega življenja. Tudi isti Marks, oče socializma odkrito priznava, da je bilo za revno ljudstvo u,so-depolno, ko so v 16. stoletju po cerkveni zemlji začeli posegati svetne roke, V dobi, ko se je začel indutrijski ka- pitalazem, kmalu po iznajdbah 1777, je napisal Anglež Adam Smit knjigo, s katero je opravičeval in utemeljeval razbrzdano kapitalistično gospodarstvo in trdil, da se mora gospodarstvo popolnoma ločiti in osvoboditi od vere. Kmalu nato je francoska revolucija, namesto da bi revne sloje dvignila, za dolgo dobo posadila v altar kapitalizem. Svobodomiselstvo, ki je v tej dobi in pozneje bujno cvetelo, je pripomoglo kapitalizmu do zmage, zmago je slavil v svetovni vojski in na pariški konferenci. Ker se je zavedal, da je njegov edini resni sovražnik krščanstvo, zato se je krčevito zavaroval, da bi ga prišel vrhovni predstavitelj krščanstva neljubo motit na versaillsko konferenco. Ker se mu je posrečilo, da je v dolgih desetletjih in posebno v zadnji katastrofi krščanstvu zadel mnogo krvavečih ran, se mu ure še ne bodo tako brž stekle. Posebno ga bo odpiralo in mu podaljšalo življenje to, er se mu je posrečilo, da je delavske mase po nekrščanskem socializmu za dolgo dobo prepojil s sovraštvom do cerkve in krščanstva. Rešitev bo prišla, toda ne od Marksa, ampak od Kristusa. Zakaj na besno razburkano morje naših dni je v strahotni temi Kristus edini svetilnik ali pa ga sploh ni. SRBSKI MONOPOLNI ZAKON ZA k JUGOSLAVIJO- Up?! LDU Belgrad, 28. avgusta. odbor državnih monopolov je skle®,e|jal se monopolni zakon, ki je dosedai - ^ samo za Srbijo, razširi cd sedaj ;:i, kraje Jugoslavije. Finančne delegacj|®^e so do sedai zhirailp monorvolske dob ,... so do sedaj zbirale monopolske au"~^e zunaj mej Srbije, se bodo zamenjale * legacijami uprave državnih monop0' BOJI NA POLJSKEM, LDU Varšava, 29. avgusta. (®r^Z piJ —, — Frontno poročilo z dne 28, Vzdolž vse fronte od Grajeva do ^ smo v stiku s sovražnikom. Severa ^ Belza Ijuti boji s konjenico Budjeni)3^ \ delki te konjenice so došli do Tysz°''\ odseku Bobrka in Sirz so naši oddei ^ ^ bili večkratne sovražne napade in £0,' gr pričeli energično protiakcijo. Arma icr nerala Pavlenka je prekoračila U in prodira v severni smeri. no. KOLERA NA KITAJSKEM« LDU London, 29. avgusta,^ o« »Times« poročajo iz Pekinga: čil' Hunana se razširja kolera na ozernl) Bolezen razsaja zlasti v mnogih rtT sr bližini železnice Peking—Hankou. , \-gf. verna Kitajska je ogrožena po^ \a K*' je izostal pomladanski in poletni velr zen tega so mnogi kraji opustošeni P kih množinah kobilic. Prekličem da gosp. Alojzija Jančar ni kriva tatvine hi*' nilnib. kujig. Šušters Odgovorni urednik Jože Izdajatelj konzorcij »Večernega ^ , -:t:- FUka »Jugoalovanaka tlakam**