Gosoodarstvo. VINSKI TRG. V Sloveniji so cene neizpremenjeae. Letnik 1922 se prodaja po 18 dp 20 K, boljše blago od 22 do 24 K liter. Letnik 1923 od 22 do 25 K, boljše keikovosti pa po 24 do 28 K, sortirana vina od 30 do 36 K. Na Hrvatsbem stane vino letnik 1922 12 do 14 K, mestoma tudi 14—18 K. Na ziboru vinogradnikov v Zagrebu se je splošno opažalo, da še ne vemo ceniti dobrot posameznih viaarskih okolišev, ampak da še mečemo vse v en koš. Vse se sodi po »Maligandu«, kokor da bi konje kupovali po kilogramu. Najs-lavnejša renska vina svetovnega slovesa nimajo n. ipr. toHko meligenda, kakpr Jcak boljši Banatčan in vendar se plačujejo stokrat dražje. V konjih in viinu še leži nekaj več, kakor samo teža. Precejšen del žalostinega položaja našega slovtroskega vincgradništva leži morda v tem, da smo se požidovili na podlagi maliganda in da ne čuvamo dovolj lastnega tipa. — V Dalmaciji so vinske cene neizpremenjene. Beograd porabi precej vin ia. okolice in cene so nekoliko poskočile. Oddaljeni kraji, ki še trpijo vsled neugodnih prcmetnih z\tn, pa nimajo kupcev. Konsolidacija notranjega vinskega trga na podlagi zadrug spojena z natančno statistiko zvezajvo z ustvarttvijo tipa dotičnega vinskega akoliša je prvi pogoj za uspešen razvoj vinakega trga in za izvoz naših vin. Upajmo, da bo novo ustanovljeno dništvo slovetvskih vinogradnikov ščitilo vinogradnike in da ne postalo igrača v rokah veletngovine. Naše odbornike v pokrajinski rvezi pa prosimo, da pamo zasledujejo te amernice v prid slovenstim vinogradntkom. V Avstrip stanejo vina Ietnika 1932 7000—13.000 aK, letnik 1923 9000—15.000 oK. Vinske cene so t«m tudi po naši valuti mnogo višje nego pri nas. V Čehoslovašiki stanejo navadnn vina Ie4nika 1922 4—5 čK, letnik 1923 5—7 čK. Na Madžarvkem so vinake cene vtled padca valute silno poskočile. Vse hoče kupiti, a nikdo prodati. Najslabša vina stinejo 2000 mK, boljša 4000—6000 mK. — Splošno se gOTori, da «o vinske trte kljub ostri in dolgotrajni zimi dobro prezjmile, ker je les dozorel in je bilo tudi dovolj zertieljske vlage. Mrzlo vremfe zavlačuje rez in kop, toda upajmo, da bo kmalu bolje. Nevarnost uvoza ilalijanskih vin v aaše kraje odstraajeaa. Na opetovaao ppsredovaaje poslaacev Jugoslpvaaskega kluba, naj vlada pri sklepaaju trgoviaskocariaske pogodjbe z Italijo zaščiti aaš€ "viapgradaike ia aaj aikakor ne dovoli aikakega uvoza vina iz Italije t Jagoslavijo, je minister za Irgoviao izjavil dne 12. marca poslancu Žebotu, da naj bo4o vinogradniki mirni, ker bo na itafijansko vino iako visoka uvozna carirui, da bo A-sak uvoz tujega vina v naše kraje absolutno ncmogoč. Glede desetka pri prev-zemanju posestev m^d živimi sorodniki, kakor tudi za slučaj smrti na številna vprašanja še enkrat sledeče pojasnilo: Ugodnost, da se desetek pri cenilni vrednosti do 2,000.000 kron ne plača, velja samo v slučajih, kadar oče (mati) umre in zapusti svoje premoženje otrokcm. Ista iigodnost velja tudi za slučaj, ako otrok umre in zapusti svoje premoženje staršem. To velja pa samo za slučaje, ako so dotični umrli po 15. nov.1923. Samo v teh shičojih se ne plaf.a nikaikfrga desetka. Prvotni sklep, da veljajo t« ugodnosti tudi za slučaj, ako umrje zakonski mož ali žena in tudi za sluča^ ko prevzemajo otroci p»sestvo po žrvih starših, so Pašičevi vladinovci v finančnem ministrstvu kar na lastno roko črtali. Postanca dr. Htrfinjec in Zebot sta pri ministrstvu ppljoprivrede posredovala, naj se da diikalskemu dru- štvu v Ljutomeru podpora za prirejaaje dirk. Mlnisten je obljubil, da bo aakazal primerap svoto. Mariborsko sejmsko pooočilo. Na svinjski sejm dne 14. t. m. se je pripeljalo 191 svinj in 2 kozi, cene so bile sledeče: mladi prašiii 5—6 tednov stari kamad 225—250 dm., 7—9 tednov stari 275—325 din., 3—4 mesce stara 500-650 din., 5—7 mescev stari 1000—1125 dm., 8 —10 mescev stari 1325—1500 din., 1 leto 1750—1850 din., 1 kg žive teže 17.50—21.25 din., 1 >kg mrtve teže 25—27.50 din., koza komad 175—225 din. Razmerje med cenami v Zagrebu in po drugih mestih Jugoslavije. Vzamimo mesto Zagreb kot podtego glede cen. posarneznib življenjskih potrebščia in z aznačbama + (večj in — (manj) bomo pokazali, kako so nekateri predmeti po drugih mestih naše države v primeri z zagrebškimi cenantf dražje ali pa tudi cenejši. Govedina: Zagreb 26—30 din,, Celje 24—26 (— 3), Maribcr 22—27 (— 2), Novi Sad 24—27 (+ 3.50), Ljubljana 22—26 (— 4), Sarajevo 18 —22 (— 8), Varaždin 23—24 (—4.50), Zemun 22—26 (_ 4). Teletina: Zagreb 27—30, Celje 30—33 (+ 3), Maribor 25—28 (— 2), Novi Sad 30—32 (+ 3.50), Ljubljana 27—29 (— 0.50), Sarajevo 16—30 (— 5.50), Varaždin 24 (— 4.50), Zemun 24—28 (- 2.50). Svinjina: Z^refa 34.50, Celje 32.50 (— 2), Maribcr 35 (+ 0.50), Novi Sad 37 ( 'r 2.50), Ljubljana 30—35 (— 0.50), Sarajevo 35—40 (r 3). Varaždin 30 (— 4.50), Zemun 32 (— 2.50). Slanine: Zagreb 35; Celje 41 (+ 6), Maribor 37 (+ 2), Novi Sad 55, Ljubljana 35, Varaždin 37.50 (+ 2.50), Zemim 36 ( r 1). Salo: Zagreb 36.50, Celje 41.50, Maribov 3© (+ 2.50), Novi Sad 36 (— 0.50), Ljubljana 36 (— 2.50}, Varaždin 42.50 (+ 6), Zemun 38 (+ 1.20). Mast: Zagrefc 42.50, Celje 42, Maribor 39.50 (-r 2.50), Novi Sad 38 (— 4), Ljubljana 40 (— 2), Sarajevo 44 (+ 2), Varaždin 45 (+ 3), Zemun 40 (— 2). Mieko: Zagreb 3.75, Celje 1.50, Maribor 3.75, Novi Sad 3.75, Ljubljana 3.75, Sarajevo 5.50 (+ 2), Varaždin 3 (— 0.50), Zemun 4.50 (+ 1). Jajca: Zagreb 1.75, Celje 1.50, Maribor 1.75, Novi Sad 1.25, Ljubljana 1.25, Sarajevo 1.25, Varaždin 1, Zemun 2.25. Fižol: Zagreb 7, Celje 8, Maribor 6, Novi Sad 7.50, Ljubljana 7.50, Sarajevo 8.50, Varaždin 6, Zemun 8. — Krompir: ZagTeb 1.75, Celje 1.50, Maribor 1.25, Novi Sad 3.50, Ljubljana 1.25, Sarajevo 2.75, Varaždin 1.25, Zemua 2.50 din. Tržae cene za živila v Beogradu. Beograd, 13. marca. Naše bralce in brallce bo gotovo zanimalo, kake so sedaj cene raznim živilom in poii'ebščinam v Beogradu. T« sta dva trga za živila: »Veliki« na Kalimegdanu in »Mali« v Njeg^oševi in Studemiški ulici. Zanimivo je, da so prodajal* ci g^lede cen več ali manj dogovorjeni. Posebni glasniki z velikega trga javijo cene na mali trg in obratrvo. Včeraj sobil« cene sledečc: Goveje meso 1 kg 20 do 24 din., svin|sko meso 25 do 36 din., jagnječje 30 do 35 din., prekajeno svimjsko 38 do 45 din., telečje 22 do 26 din., slanma (špeh) 33 do 38 din., čista mast 40 dc 42 din., goveji loj 22 do 26 din., ribe (scmovina) 40 cio 50 din., ribe (smič) 30 do 60 din., osnaženi piščanci 32 do 38 din., piščanci živi 1 par 40 do 60 din., purani 1 komad 120 do 150 din., 1 lifter mleka 4 do 6 din., surovo maslo 1 Jcg 75 do 80 din., domači sir 1 kg 15 do 20 din., jajca 1 do 2 din., fižol 1 kg 8 do 12 din.r krompir 2.50 do 3.50 din., jaboltka 8 do 16 din., orehi 14 do 17 d>in., suhe slive 8 do 12 din., leča 10 do 12 din., pekmez 10 do 14 din., karfijol 22 do 26 d., rdeča pesa 4 do 6 din., koleraba 8 do 9 din., kislo zelje 5 do 6 din., zelje v glavah 4 do 5 din., hren 10 do 20 din., čebula 3 do 5 din., česenj 9 do 12 din., drobna čebnila 12 do 74 din., redkev 4 do 6 din., rmer.o korenje 3 do 4 din., špinača 10 do 14 din., korvtza 3.50 do 4 din., pšenica 4 do 5 din., ječrtven 4 do 5 din. —t. ŽITNI TRG. V naši mJinski irvdnstriji je zavladala precej httda kriza, ki se čimdalje bolj občutrvo pozaa na žitnem trgu. Kmetje bi radi imeli za žko takoj denar, barvčni kredit je pri nas zelo visok, inliai pa tudi ne Bosedujejo dovolj go~ tovega denarja ter je nvnogo podjetij ustavilo obrat. Izvoz še vedno ni mogoč. Izvoz koruze je prenehal vsled mogočne ikonkurence argentinskih izvoznikov. Italijanska mo ka ikonkurira z našo v lastni naši državi. Kljub temu pa v Bafiki in v Banatu cene ne popuščajo, celo poskočile sov zadnjem času za nekoliko par. Vzrok je, da kmetu vsled obče draginje ni mogoče žito certeje dati, ako si hoče nakupiti ostale za življenje potrebne stvari. Cene žitu so približno sledeče: M o k a nularica v Bački 525—540 din., črna moka za kruh po 325—330 din. Pšenica izkazuje izredno slab promet. V Bački se dobi po 330—340 din., v Slavoniji pa po 330—350 din. Koruza se je v ceni očvrstila kljub prenehanju iavoza. Bačka koruza je po 247—250 din., slavonska in srem ska pa po 260—265 din. J e č m e n kupujejo le pivovarne in sicer po 325 din. •Oves slavonski 260, bosanski 250 din., postavljen na vagon. Otrobi 100 kg 200 din. ARB0RIN. Na aašem sadaem drevju se pase od raae pomladi do pozae jeseai toliko razaih živalskih in rastliaskili zajedalccv, da ai čuda, ako so dobre sadae letine bolj redke ia da je tudi ob aavidez dobrih letiaah razmeroma tako malo sadja, ki bi bilo brez aiadeža, kakršno ediao ima vredaost v sadai trgoviai. Žal, da se naši, sicer aapredai sadjarji baš za zatiranje sadnih štoodljivcev tako bore malo aicaijo. Kako vse drugače je v tem pziru v drugih sadjarskih deželah, kjcr se porabi vsako leto v to svrho aa vagpne razaih sredstev ia prcizkušeaih pripomočkov. Zato pa opozarjaaio vse sadjarje, da začacjo tudi v leai oziru naprcdpvali, da ne držc rok križem, ko vidijo, Kako gpspodari po sadnem drevju nebrpj spvražaikpv, ki se neoviranp razmnožujejo in kto za ktom v večjem obsegu uničujejo dragpcen pridelek. Ker pa naS povprečni sadjar ne utegae, da bi porlrpbnp zasledoval in zatiral ppsamezae škodljivce, jc posebap važao, da uporablja kakp srcdstvo, s kateriai zadene in uniči ali vsaj izdatao ovira v razvoju vse tiste živalske ia rastliaske zajedalce, ki ma delajo na sadnem drevju največ škodc. Tako sredstvo je a r b orin, tp je v vpdi raztppljen drevesai karboliaej, ki ga izdeluje v najbpljši kakovosti domača tvrdka Chemotechaa v Ljubljani ia ki se je po mnogih izkušajah izkazal kot zelp uspešao orožje v boju, posebao zoper krvavo ušico, zakgo listaih ušic, koparje, cvetodera, zpptr razne goseaice ia še druge škodljive žuželke, ki žive aa sadaem drevju. Z ajim se uspešao leči rak aa jablar.ah, smolika aa koščičaatem drevju, zatira mah in lišaje ter se preprečijp še druge bolezai aa sadaeai drevja. Arbprin se lahko aporablja skozi vse leto. Ppzimi in rano spomladi, dokler drevje počiva, ga razbrizgavamo v 5—10 odstot. raztopiai (aa 1 kg arboriaa 10 do 20 litrpv vode) po sadncai drevju. Za brizgaaje moramo imeti seveda ročao ali aobrbtao brizgalao, kakoršao uporabljajo viaogradaiki. Za raztapljaaje arboriaa je najboljša deževaica ali potočaica, ali vsaj prestaaa TPda. Mešaaica se aaredi aa la aačia, da odmerimo v primerao posodo najprej potrebao količiao vode ia vaajo vlijemo odtehtaao maožiap čistega arboriaa ter dobro zmešamo. Napačao bi bilo, ko bi vodo vlivali v arbpria. Arborin razjeda gumijeve cevi pri škrppilnicah, zatp morarao te priprave takpj pp uporabi teracljitp očistiti in izprati. , Arboria ia raztopiae shraajujemo vedao v zaprlih posodah, kjer se ohraaijo dolgo časa. Pozimi jih moramo imeti v takih prostorih, kjer ae zmrzujejo. Ko jame drugo drevje brsteti ia odgaajati, ae smemo več šjkropiti z arboriaom. Razškropiti ga mpramo po drevju takp, da z raztopino zadenemo prav vse dele drevesa. Še celp za razkuževaaje hlevov, za pregaajaaje aad ležnih muh po hlevih ia zatiraaje živalskih aši, uporabljajo arbprin z najboljšdm uspehom. V to svrho se pa rzame le 1—2 odstpt. raztppiaa (na 1 kg arb. 50—100 litrpv vpdc). Za mazanje debel in vej pa uporabljamo arbprin lahko celo kto. Zlasti, ko saažimp sadnp drevje, je jakp koristap, ako aamažemp debla in debelejše veje z 20—25 odstot. raztopiap (na 1 kg arbpriaa 4 dp 5 litrov vpde). S takim ravnaajem odpravimo z drevja mah ia lišaje ia zamorimo razae zajedalce, ki majp svoja skrivališča v razpokah ia pod skorjo; koža se ppmladi ia rast je vse bolj živahaa ia bujaa. Rakove raneaa jablaaah mažeaio s 50 do 100 odstot. raztopino (aa 1 kg arboriaa 1—2 litra vode). Prav tako uspešao ozdravLmo smoliko s 25 do 40 od:>tot. raztppinp (na 1 kg arboriaa 3—4 litre vpde). Kjer se ppjavi lubadar aa sadaem drevju, aamažimo deblo aajprej z 20 odstot. raztopiao (na 1 kg 5 litrov vode), potem pa jih prevlečimo z gostim aamočaikom iz ilovice ia vode. Na tak aačda bi bilo dobro obdelovati drevje povspd tam, kjer se pogosto ppjavi vrbar ali zavrtač, ki uničuje toliko aajlepšega sadaega drevja. Kako ogromno škodo naredi vsako leto po aaših jablanovih nasadih cvetoder, to ve vsak zaveden sadjar. Kdor jablaae do koaca marca — v mrzlejših krajih do srede aprila — ppškropi z 10 odstot. arboriaom (aa 1 kg 10 litrov vode), se bp pp večiai izaebil tega hudega škpdljivca. Isti uspehi so se dosegli s prav takp raztopiao pri malem zimskem pedicu. V tem slučaju je treba škrppiti tik predap se odpre popje. Zadpstuje že 5 odstot raztppiaa (aa 1 kg 20 lilrov vode). Še c«lo zajca bi odgaali od mladega drevja, ako bi primešali aa 5 litrpv običajaega beleža 1 kg arboriaa. Vobče se je pokazalo, da se drevje, ki ga škrppimo in mažemo pravilno ia p pravem času s primerao raztppino arbpriaa, vidao poživi, zeleaje je bolj sočao, rast m, «auJC JC Uw.j ^u.,..«, i«o. biijaa in zdrava ia kar aajveč velja, tako obdelaao ' " i sadja. drevje daje več ia kpšega M. Humek. Hmelj. Hmeljarskp društvo za Sloveaijo priredi — kakor običajao — svojo redao 44. glavao skapščiao aa /• ¦ __J „ ..^nmomi «!• rtn<jtMničL-iKl nn-vctnrih^ O (pri neugpdaem vremeaa v gostilaiških prostorih) g. Fr. Rpbkka v Žaka po običajaem daevaem reda. — Hmeljarji! Pridite v pbilaem številu, da boste slišali, kaj in koliko je društvcao vodstvo storilo v prospeh hmeljarstva ia da se pomeaimo, kaj je aeobbodao po- trebao, da si ae borap le phraaili, aegp, da bodemo tudi napredovali v tej velcvažai paaogi kmetijstva, katera je ediai vir aaših dohodkpv. Pridite torej vsi! — Društvc- no vodslvo. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 79—80 din., 1OO francoskih frankov stane 385 din., za 100 avstrijskih kron je plačati 11 para, za 100 čehoslovaških kron 235 din., in za 100 laških lir 342 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 7.10 cent.