DEMOKRACIJA
Leto I. - Štev. 30
Gorica - Trst, 14. novembra 1947
Uredništvo in uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15,— Naročnina: Mesečna L. 6S.—
Po«, eok. rafi. at. 0-18187
Izhaja vsak petek
Trst 1920 -Trst 1947
Po prvi svetovni vojni smo se tržaški Slovenci tat ko j poprijeli dela na nat rodnem in kulturnem polju. Naše dramatično društvo, naši gledališki krožki, naše čitalnice, pevska društva in glasbene prireditve so drw žile in bodrile vse Slovence brez razlike stanu. V vseh teh naših zbirališčih in za* baviščih smo govorili svoj materin slovenski jezik in se zabavali1 ob zvokih slo* venske in slovanske glasbe. Sporriinjam se veselice, ki smo jo priredili 1920. v »Narodnem domu« pri Sv. Ivanu. Fse je bilo veselo, praznično, razpoloženo, navdušeno in družila nas je ena misel in ena zavest, da smo vsi bratje istega ro* du in iste krvi. Na zabavo sta prišla slučajno tudi dva italijanska vojaka, ker sta slišala iz ulice radostno ra janje. Pridružila sta se nam in mi smo ju sprejeli rade volje v svoj krog, ker sta uživala in se veselila z nami ob naši pesmi in naši glasbi. Ko sta odhajala, sta se za* hvalila za lep večer in deja* la, da bi bil vnebovpijoči greh prepovedati tako slo* vensko petje in slovensko glasbo, kakor so hoteli r.e* kateri prenapeteži. Vendar se bojita, da se ne bo več dolgo razlegala slovenska pesem po Sv, Ivanu. Te be* sede nam niso šle v glavo, nismo ver jeli, da bi kdo mo* gel zabraniti nedolžno ve* selo pesem. Ali bile so vem dar proroške besede. Prišel je fašizem in teror, zagoreli so naši »Narodni domovi« in naša pesem je utihnila.
Prišla je druga svetovna vojna in z njo je prišel up na naše vstajenje, na reši* tev izpod fašizma. S trepe* tajočim srcem smo sledili vojnim dogodkom, bili smo priče vstopa v vojno faši* stične Italije ob strani Nemčije. Ta Mussolinijev korak je podkrepil naše r.ade, ker smo verjeli v pravično zmago naših zavez* nikov. Osnovala se je slo* venska Osvobodilna fronta.
V	Trstu, na Krasu, na Vipavskem, povsod jo je na* rod pozdravil, podpiral, se zanjo žrtvoval, ker smo verjeli, da je to naša narod* na fronta. Za nas Primorce so bili njeni borci »četniki«. Le pod tem imenom smo jih poznali in podpirali, kot narodne borce proti fašiz* mu. Ali pričele so prihajati s Kranjskega čudne vesti. Tam so imenovali borce »partizane«. Od tam so pri* čeli prihajati v naše kraje novi »komandirji«, politič* ni komisarji in Osvobodil* na fronta je postala za nas zagonetka, neznanka, prava tajinstvena egiptovska sfim ga. Koliko tisoč naših ljudi je šlo v boj, v zapore, v fa* šistično in pozneje v nem* ško pregnanstvo, ker je podpiralo Osvobodilno jronto. Toda oni, ki so se vrnili domov, so bili razo* čarani in prevarani, ker ni* so trpeli in se borili za našo sveto narodno stvar, am* pak za komunistični pohod. Kako so imeli prav oni naši redki prijatelji, ki so že med vojno svarili: samo da se ne bi izpridila Osvobodilna v morilno fronto.
Prišel je maj 1945, prišel
BRATSTVO
V	nedavno podpisani mi? rovni pogodbi med bivšimi vojnimi zavezniki in Italijo je tudi določilo o izmenjavi kmečkih pridelkov med ju* goslovanskimi in italijan* skimi obmejnimi področji, oziroma med Svobodnim tržaškim ozemljem in ob* mejnimi področji Jugosla* vije in Italije. Pomen tega važnega določila za gospo* darske koristi in potrebe vseh krajev Primorske je v dejstvu, da se ne bi pretr* gala v bodočnosti — z novi* mi umetnimi mejami — na* ravna zveza, ki je obstojala stoletja med posameznimi predeli Primorske. Z eno besedo, pogodba ne želi, da bi se zaradi nove razmejit* ve porušila močna gospo* darska povezanost teh kra* jev. To je pa obenem jasno priznanje, da je bila razko* sanost Primorske kot go* spodarske enote velika kri* vica in politična pogreška. Povezanost vseh predelov je v korist prebivalcev vseh narodnosti tega ozemlja, brez ozira na novo državno pripadnost. Gospodarstvo teh predelov se je izobliko* valo v teku preteklih stole* tij v skladnosti z medseboj« nimi potrebami. Mesta so potrebovala deželo in deže* la je potrebovala mesta.
Temeljne gospodarske potrebe držav in narodov slone v mednarodnih odno* šajih na neizogibnem: kom* promisu, ki gre vedno pre* ko osebnih koristi, pa tudi preko koristi ene stranke ali ideologije; če ta noče pri* ti v tragično protislovje s koristmi ljudskih množic, katere vsaj navidezno pred* stavlja. Ker smo bili Pri* morci proti svoji volji raz* kosani na tri države in del* no odtrgani od naravnih središč, moramo nadaljeva* ti z gospodarsko povezano* stjo s področji, od katerih sm|o bili nasilno odtrgani. To smo dolžni tudi v pri* meru, če si ustvarimo nova tržišča in deželna središča, kar seveda ni tako lahko, niti ne časovno tako blizu.
Gospodarska avtarkija ali samozadoščanje je ne* zdrav pojav v vsaki družbi, še bolj pa v socialni skup* nosti. Še manj se pa sklada s pojmom mednarodnega bratstva — fratellanze — o kateri se toliko govori in piše, pa — žalibog — le go* vori in piše ... Zavedni Slovenci se morajo pred* vsem zavedati dejstva, da živi na vseh treh področjih razkosane Primorske naš narod, ki mora medsebojno vzdrževati najtesnejše kul*
turne stike, pa tudi silno važne gospodarske odnoša* je, ker je gospodarska ne* odvisnost predpogoj narod* ne samostojnosti.
Ko so 15. septembra letos jugoslovanske čete prišle na nove obmejne pošto jan* ke, so komunistične obla* sti, ki se tako rade imenuje* jo tudi »ljudske«, že takoj drugi dan hermetično za* prle mejo za ves osebni in trgovinski promet. Do da* nes se položaj ni mnogo spremenil. Le redki prebi* valci iz bivše cone »B« in »A« dobe dovoljenje, da smejo preko meje, ki je po* stala prava »železna zave* sa«. Primorsko ljudstvo je zaradi teh ukrepov nevolj* no, ko ne more več po svoji volji v svoja naravna sre* dišča. Odpreti bi morali, ne pa ozkosrčno zapirati meje, ki nas delijo. Samo kratko* vidna politika strankarskih koristi, ali utopistična po* litika časovno oddaljenega ideala o svetovnem brat* stvu, ki se smešno izživlja v novem sovraštvu, nas lahko oddalji od temeljnjih potreb našega ljudstva. Te potrebe niso potrebe bo* dočnosti, temveč dnevne življenjske potrebe primor* skega ljudstva !
Na drugi strani pa vidi* mo in primerjamo pametno postopanje italijanskih o* blasti, ki ne delajo na novi meji med Trstom in Italijo prav nikakih zaprek. Trža? čani lahko potujejo s svoji* mi osebnimi izkaznicami brez vsake ovire po vsej Italiji. Ta prostost naprav* lja vtis, da je Trst z Italijo eno državno telo, kar je v veliko podporo italijanske* mu narodnemu čustvova*
nju, pa tudi pojmu o svo* bodi. Kaj pa mi? »Svetov* no razgledani« politiki nove Jugoslavije so zaplankali svoje meje, da se zdi le 6 km oddaljena Sežana nekje za Uralom. Res lep uspeh in sijajna podpora medna* rodnemu bratstvu. In ver* jetno je to komaj začetek »dobrih odnošajev«. Tako nekako obetajo našemu ljudstvu »tam preko«. Ubo* ga in trhla ideja, ki se boji dotika s svetom, ki je ne* zaupna proti svojim držav* Ijanom, ker misli, da bi jih pogled v sosedove prilike in življenje lahko izpridil in odtrgal od edino zveličav* nega kolektivnega gospo* dars tv a !
Potem pa širijo v opravi* čilo svoje čudne gospodar* ske politike nesmiselne laži, češ, da ovira promet med področji zavezniška oblast. Vsak naš človek pa ve že iz izkušnje, da to ni res. Vedno so naši ljudje lahko odnašali iz Trsta in Gorice na svoje domove vse, kar so nakupili. Le strah, da jim jugoslovanske oblasti na meji ne odvzamejo nakup* ljenih predmetov, jih je za* drževal pri nakupih. Vedeli so, da jih bodo tovariši in tovarišice na meji pretipali do kože. Pregledi so bili in so še na jugoslovanski stra* r.i zelo podrobni in malen* kostni, medtem ko so na zavezniški strani hitri in velikopotezni.
Tak je resnični položaj v Primorju, kjer se meje pre* pleta jo kot pajčevina, dve leti in pol po strahotni o* svobodUni vojni in po pod* pjsu mirovne pogodbe.
T ržaški.
(T
V
Slov. demokratska zveza za STO za slovenske šole
Predstavniki Slov. demokratske zveze so'ponovno posredovali pri višjih zavezniških oblastvih za slovensko šolstvo in zlasti za ustanovitev slovenskega učiteljišča v Trstu.
Dr. M. Krek v Ameriki
Dr. Krek je odpotoval v Ameri* ko proti koncu septembra. 27. septembra, prav na svojo pet* desetletnico je dospel med slaven* ske rojake v Clevelandu, ki so ga pozdravili kot edinega priznanega voditelja slovenskega naroda ter takoj priredili veliko zborovanje, na katerem je bila glavna točka Krekov govor.
Zborovanje se je vršilo dne 1. oktobra v veliki dvorani pod cer* kvijo sv. Vida. Dr. Krek se je predstavil: »Pred vami stoji dr* žavni in narodni izdajalec in vojni
je konec vojne na bojiščih. Pričakovali smo miru, vsta* jetija in novega življenja. Upali smo, da prične zopet ono naše narodno življenje tam, kjer je bilo presekano od fašizma pred 25 leti. Ali same prevare. Mesto naših narodnih društev, sami ko* munistični UAlSi in SIAUi, kjer se skoro ne čuje več naša slovenska govorica Nedavno sem bil zopet pri Sv. Ivanu, v gostilni, kjer se je nekdaj glasita samo izbrana slovenska pesem in slovenska glasba. Žalibog, ni bilo več slišati onih naših pesmi, ni bilo one naše to*
ple glasbe, ki so dvigale člo* veka iz vsakdanjosti v vi* šave in so bile vsakemu Slo* vencu v ponos■ Orkester je bil, toda udarjal je ono: »Pojd’ no sem«... in pivci so sekundirali: »Mi col mus, ti col tram, andemo a Servola domou«. To ni sa* mo pri Sv. Ivanu, ampak tu* di drugod po tržaških pred* mest jih.
To so plodovi »fratellan* ze«, ki nam jo je prinesla » Osvobodilna fronta « z UAlSi in SIAUi. Kako dol* go bomo Slovenci še trpeli to zlo na svojem telesu ?
M. F.
zločinec«, kar je izzvalo burno ploskanje. Nato je govoril o raz* merah v domovini. Razkrinkal je delo komunizma med vojno. Ko* munisti se na Slovenskem niso bo* rili proti Hitlerju, temveč so samo razbijali enotno narodno fronto proti okupatorju. Morili so zveste slovenske narodnjake, jim zažigali domove in vasi in jih izdajali oku* patorskim policijskim in vojaškim oblastem, ki so jih pošiljale v smrt, v ječe in v taborišča, Izgo* vor, da je 50.000 Slovencev moralo umreti pod komunističnimi puška* mi, da se lahko izvrše socialne in gospodarske reforme, je ničev, kajti to, kar imamo danes v sov* jetskem območju Evrope, posebno pa, kar se je napravilo na račun ljudstva in proti njegovi volji v Jugoslaviji, ni izvrševanje blago* dejnega programa, ampak sistem politične tiranije, uničenje osebne svobode, časti državljanov, uni* čenje delavskih svoboščin. To je totalitarizem, ki nima nobenega opravka s kakršnimkoli naukom
o	potrebnih socialnih reformah za zboljšanje življenja.
V	Jugoslaviji je šlo samo za to, j da peščica moskovskih učencev j sovjetskih agentov s podporo j svetovnega komunizma in z zlo* j rabo vojnih razmer sede ljudstvu j na vrat. Sedaj vlada v domovini !
popolna pravna nesigurnost. Nobe* na postava ne drži! Ni možnosti obrambe in zagovora. Nihče ne ve, kdaj ga zgrabi tajna policija. Sodniki, ki so sodili po zakonu in svoji vesti, so bili sami obsojeni. Odvetnik ne sme govoriti v korist obtoženca. Samo to velja, kar zahteva partija.
Strašne posledice bo imela ko* inunistična vzgoja. To je vzgoja za surovost, za laž in hinavščino, za sovraštvo. To je vzgoja za rod revolucionarjev in sužnjev. Bog nas varuj, če bo to več let!
Verske svobode v Jugoslaviji ni. Ako je pa kdo prepričan, da je verska svoboda v tem, da je nad* škof Stepinac v ječi še živ, da v Sloveniji cerkve še stoje in da ljudje smejo včasih ven in noter, potem se z njim ni mogoče pogo* varjati o verski svobodi.
Vsi vemo, kako velik del svo* bode pomeni svoboda tiska. Pra* vica, da smeš zapisati, kar misliš, in da preko tiska javnosti spo* ročiš svoje mnenje o vseh stvareh in o vseh vprašanjih, je bistvena opora svobodnega demokratičnega udejstvovanja v javnem življenju. Take pravice in takega tiska v Ju* goslaviji ni. Noben človek nima možnosti, da bi objavil eno svojo svobodno misel.
Strašna stvar je komunistično uničevanje časti dela in svobod* nega delavca. To je najmanj, da se v komunistični državi vsak štrajk kaznuje s streli. Delavec je suženj svoje usode. Vsa večja podjetja so v državni upravi. Ka* morkoli se delavec obme, ga spremlja tako zvana politična kva* lifikacija političnega tajnika. De* lodajalca sploh menjati ne more. Vrti se kot v začaranem krogu, iz katerega ne more ven. Ni čuda, da je že toliko delavcev in celo starih predvojnih komunističnih voditeljev prišlo pred sodišča in v zapjor, ker so si upali odpreti usta prav v tem vprašanju.
Kmet mora oddati svoje pridel* ke po predpisih krajevnih komi* sarjev. Podjetja so bila vzeta last* nikom, ki so srečni, če so lahko ostali v bivših svojih tovarnah in ustanovah kot uslužbenci. Ta re* forma ni doslej rodila za nikogar nič dobrega: ne za državo ne za podjetja ne za delavstvo. Samo eno je: komunistični komisar ima neposredno oblast in komunistična stranka drži vse v gospodarski odvisnosti — pa naj vse drugo vrag vzame.
Ob koncu je dr. Krek sporočil zborovalcem, da so bile med voj* no vs^ slovenske demokratične skupine (Slov. ljudska stranka, demokratično liberalna stranka in socialistična stranka) združene v politični borbi za narodni obstoj. Organizirale so Narodni odbor za Slovenijo, ki še danes obstoji in ki ga slovenska javnost priznava za vodstvo in zastopstvo vseh demokratičnih Slovencev.
Poslušalci so pazno sledili go* vomikovim izvajanjem ter so ga ob koncu nagradili s toplim in ži* vahnim ploskanjem v prepričanju, da bo dr. Krek veliko lahko storil za rešitev nujnih slovenskih vpra* šanj.
Brž po tem zborovanju se je dr. Krek podal v \Vashington, kjer se jo razgovarjal z dr. Vladom Mačkom, predsednikom Hrvatske kmečke stranke, z dr. Konst. Forti* čem, bivšim poslanikom v Wa* shingtonu, in z Ilijo Šumenkovi* čem, bivšim poslanikom v Ankari. Sestal sc je tudi z bivšim ogrskim ministrskim predsednikom Nagy* jem, z zastopnikom bolgarske kmečke stranke Dimitrovom, z za* stopniki Poljakov, Romunov in drugih narodov, ki žive pod jar* mom komunistične diktature. Po* leg tega se je srečal z uredniki ifajvečjih ameriških listov v New Yorku in Washingtonu. Povsod je bil ljubeznivo sprejet.
Od srede  do srede-
G^nonembrai Poročevalec ameriške vlade je izjavil, da bodo Združene države naklonjene ustanovitvi neodvisne vlade v zahodni Nemčiji, v primeru, če bi se zunanji ministri ne sporazumeli o rešitvi nemškega vprašanja. — Byrnes je pred predstavniki protestantske cerkve izjavil, da je dolžnost Združenih držav, da rešijo svet pred Sovjetsko zvezo. »Sovjetska napadalnost se bo zmanjšala — je dejal Byrnes — če bodo Združene države prispevale k svetovni gospodarski obnovi*. — Romunska zbornica, v kateri prevladujejo komunisti, je izglasovala nezaupnico zunanjemu ministru Tartarescu; Tarta-resca so obdolžili, da je izdal državne tajnosti tujim silam. — Namestniki zunanjih ministrov so razpravljali o političnem ustroju Nemčije, o postopku za pripravo mirovne pogodbe z Nemčijo in odškodnini državljanom Združenih narodov, katerih imetje v Nemčiji jehllo uničeno ali zaplenjeno na račun vojne odškodnine.
— Na zasedanju političnega in varnostnega odbora ZN so s 43 glasovi proti 6 in 6 vzdržanimi odobrili načrt za ustanovitev »male skupščine* Združenih narodov; predlog za ustanovitev »male skupščine* je predložit ameriški zunanji minister Marshall, njegov glavni namen pa je, da omeji oblast pravice »veta* Sovjetske zveze v Varnostnem svetu. — Molotovljeva izjava na proslavi 30. obletnice oktobrske revolucije, posebno pa izjava o atomski bombi, je vzbudila veliko presenečenje v krogih Združenih narodov, čeprav ne polagajo nanjo prevelike važnosti; izjavo Imajo bolj za sovjetski poskus, da bi ustvarili primerno ozračje za konference zunanjih ministrov v Londonu.
7. wowei«hrn« Ameriški de-legat pri Združenih narodih v komisiji za atomsko energijo je označil za »neresnično* imavo sovjetskega zunanjega ministra Molotova, da bi Združene države in Velika Britanija preprečile v organizaciji Zdrnženih narodov sporazum o prepovedi atomskih orožij. — Sovjetska zveza je ponovno odklonila Veliki Britaniji plačati več kot polovico obroka od dolga, ki je nastal v breme Sovjetske zveze med vojno; Sovjetska zveza je plačala samo
900.000 šterlingov, namesto
1.800.000 šterlingov; obrok je zapadel 1. novembra. — Češkoslovaška narodna soclalietična stranka je izdala razglas, v katerem zahteva, naj češkoslovaška zunanja politika temelji na Masa rykovih in Beneševih tradicijah.
— V Bukarešti so objavili imena novih ministrov, ki bodo zamenjali štiri odstopivše liberalne ministre; za zunanjega ministra so določili voditeljico romunske komunistične partije Ano Pankerjevo.
8. novembra i lia zasedanju: političnega odbora ZN je ameriški zastopnik Stevenson napadel izrabljanje pravice »veta* s strani Sovjetske zveze in je izjavil, da so Združene države pripravljene sprejeti odpravo »veta*
f lede prošenj za pristop k Zdru-enim narodom. — Na konferenci mednarodne vzgojne, znanstvene in kulturne organizacije ZN, ki je v Meksiku, so sprejeli Italijo, Avstrijo in Madžarsko za nove članice omenjene organizacije. — Bivši podtajnik ameriškega zunanjega ministrstva Suraner Welles je izjavil, da bi obnovitev združene Nemčije pod centralizirano vlado privedla do razširitve sovjetskega sistema do obal Atlantika. — Avstrijskim obmejnim stražam se je na avstrijsko-madžarski meji predalo 84 oboroženih madžarskih vojakov, ki so Izjavili, da so zapustili Madžarsko iz političnih razlogov. — Odbor ameriškega trgovinskega ministra Harrimana je zaključil poročilo o izvedbi Marshallovega načrta za pomoč tujini in ga predložil predsedniku Trumanu.
9. novembra i V balkansko komisijo ZN, ki so Jo ustanovili kljub sovjetskemu nasprotovanju, so Avstralija, Mehika in Kitajska imenovala svoje člane; v komisiji bo 11 članov, ki se bodo zbrali v Atenah 21. novembra, nato pa bodo odšli v Solun, kjer bodo začeli z delom 24. novembra. — V francoskem sindikalnem gibanju je nastal odkrit razkol, ko je 200 članov glavne delovne zveze ob-
Rako gledajo socialisti na obnouiteu kominterne
—— POLITIČNI OBZORNIK: —
Nova komunistična taktika v Evropi
Dopisnik ameriške revije »News* week« poroča, kako so berlinski socialisti sprejeli obnovitev ko* minterne, ki je napovedala gospo* aarsko in politično vojno ZDi ter je obsodila tiste socialiste, ki se niso hoteli združiti v skupen blok s komunisti. Omenjeni dopisnik piše med drugim: »Bivši stari ko* munist je odložil časopis, pokazal s prstom na naslov »Obnova ko* minterne« ter vprašujoče rekel: »Kako je mogoče obuditi k živ* ljenju nekaj, kar nikdar ni bilo mrtvo? V vsem tem ni nič no* vega«, je. rekel. Kaj pa pomeni nova kominterna? Strožje nadzor* stvo Moskye nad svetovnimi ko* munističnimi strankami, katere Moskva že itak ves čas strogo nadzira, nadalje fanfaro proti im* perializmu, ki naj zakrije sovjet* ski imperializem ter končno . .. internacionalo, v kateri naj zbe* rejo najbolj borbene komunistične stranke Evrope. Po njegovem mnenju je za novi beograjski in* formacijski biro značilno dejstvo, da je imela Moskva zadnje čase strašne težave z nasprotujočimi si nacionalističnimi interesi komuni* stičnih strank 9 držav, ki so zasto* pane v novi kominterni.
Pa tudi to je le bolj pesek v oči. Kremelj ni bil nikdar v resnih skrbeh zaradi nasprotij med ko* munističnimi strankami evropskih držav. To je le korak, ki ga je narekovala oportunistična dema* gogija, da bo Kremelj lažje izva* jal svojo propagando ne v ome* njenih 9 državah, kjer je komuni*, zem že itak na oblasti, ampak drugje. Po mnenju omenjenega berlinskega socialista povzroča Kremlju skrb edino le dejstvo, kako gleda na te spore demokra* tični svet izven žične ovire, ki jo z lepšimi besedami nazivamo' »že* lezlna zavesa«. Zato je Kremelj ustanovil informacijski biro za komunistične stranke prizadetih 9 držav, kar pomeni najbolj ciničen poskus, dati zunanji videz, kakor da so ta nasprotja mnogo manj kakor v resnici so — to je nekaka notranja vojna med dvema krde*
I loma političnih volkov.
V	proglasu, ki so ga objavili kot> munistični voditelji po svojem sestanku na Poljskem, so proglas sili za svojega resničnega sovražnika nekomunistično levico, kakor so delali v Nemčiji v letih 1931 do 1933 in so na ta način dejan* sko pripomogli do tega, da se je lahko Hitler povzpel na .oblast. Sicer pa je častno — nadaljuje, omenjeni socialist — čo te komu* nisti imenujejo »Izdajalca«: Bevin, Attlee, Blum, Saragat in Sqhu* macher se lahko čutijo počaščene; Končno je tudi prav, da veš, kja imaš prijatelje in kje sovražnike.
Sporočilo o na novo ojačeni ko-* j munistični »fronti proti impe* j rializmu« je na posebno zanimiv | način objavilo časopisje, ki izhaja na sovjetskem področju Nemčije, i Zahodno usmerjeni listi so prt* nesli to novico na prvih straneh, sovjetsko usmerjeni tisk pa jo je nekam bolj skrival. Glasilo Rdeče armade »Taegliche Rundschau« jo je objavilo na drugi strani, ostali komunistični listi pa so jo objavili z naslovom »V boj za mir in proti imperializmu«. Ko je začel nara* ščati odpor proti novi kominterni, so se berlinski komunisti postavili v vlogo užaljene nedolžnosti ter spraševali, kaj pa so delali socia* listi v Zurichu. Ali niso ustano* vili tam nove socialistične in ter* nacionale? Za tem grmom tiči za* jec. Poleg borbe proti uspehu Marshallovega načrta v Evropi ie namen nove kominterne borba proti evropskemu socializmu, ki gre Sovjetom zelo na živce. Dej* stva, da so tudi vzhodne države želele sodelovati pri Marshallu-vem načrtu, da britanski, franco* ski in v znatni meri tudi italijan* ski socialisti navdušeno podpirajo Marshallov načrt, vsa ta dejstva so v Kremlju zbudila bojazen, da bi utegnili evropski socialisti zma* gati v psihološki in materialni bit* ki za naklonjenost evropskih de* lavcev. Ta bojazen je privedla Kremelj do tega, da je najmočnej* Šim socialističnim voditeljem v Evropi vzdcl naziv »izdajalci«.
TISKOVNA KONFERENCA PRI GENERALU GAITHER JU
neopažena obletnica
Kje le naš nrednik dr. Andrej Uršič ?
Ugrabljen je bil 31. avgusta, od tedaj ni o njem nobenega glasu.
Dobro poučeni „Primorski dnevnik" ima gotovo točna poročila, njegova dolžnost je, da slovensko javnost obvesti, saj zgovornosti mu ne primanjkuje.
Od srede
..___________do srede__________
(Nailallevanle s prve strani)
javilo, da se komunisti poslužu* jejo sindikalne organizacije v svoje politične namene, — Poveljnik ameriških sil v Nemčiji general Lucius Clay je naslovil na svoje čete govor, v katerem opozarja vojake, naj bodo na straži in pripravljeni braniti svoj način življenja z vsemi razpoložljivimi sredstvi. — Gospodarski oddelek ameriške vojaške vlade v Nemčiji je objavil 40.000 besed dolgo poročilo, v katerem poroča, da je Sovjetska zveza od konca vojne odpeljala Iz sovjetskega področja v Nemčiji raznega blaga v vrednosti ene milijarde in pol dolarjev.
»O. novembra s Britanski mi-nistrski predsednik Attlee je na banketu ob namestitvi novega londonskega župana protestiral proti neprestani poplavi sovjetskih psovk proti britanskemu ljudstvu in vladi, ki ju Sovjetska zveza označuje za imperialiste, vojne hujskače in izdajalce. — Pred političnim odborom ZN so odobrili predloge za ponovno preučitev prošenj za pristop med Združene narode Italije, Irske, Portugalske, Transjordanije in Finske. — Grški zunanji minister Tsaldaris je Izjavil, da je Grčija pripravljena obnoviti diplomatske odnošaje z Bolgarijo, kljub temu, da „slednja ni pokazala, da ima nemen pozabiti svojo slabo preteklost.*
H. novembra; Britanski krogi se ne strinjajo s predlogi, katere je predložil Molotov glede prednosti mirovne pogodbe z Nemčijo v zvezi z avstrijsko mirovno pogodbo; to imajo za prvi znak, da bo na prihodnjem zasedanju zunanjih ministrov zelo težko priti do sporazuma med štirimi velesilami. — Moskovski dopisnik pariškega večernega časopisa „L’Intransigeant“ je javil, da so v Sovjetski zvezi 15. junija napravili prvi poizkus z atomsko bombo, ki je tehtala komaj 6 kg; isto poročilo nadaljuje, da so sovjeti pet let za Američani pri izdelavi atomske bombe in da v sedanjem trenutku nimajo niti najmanjše možnosti, da bi jo izdelovali v večjih množinah. — Romunski liberalni poslanci so na zasedanju stranke sklenili voditi opozicijsko politiko proti sedanji vladi. - V poročilu senatnemu odboru za mednarodne odnošaje, je Marshall Izjavil, da bo vlada zahtevala 350 milijonov dolarjev za pomoč Kitajski in da bodo verjetno rabili nadaljnje 1onde za pomoč Grčiji in Turčiji.
— Voditelja romunske kmetske stranke dr. Julija Maniuja so obsodili na dosmrtno prisilno delo ; na isto kazen so obsodili tudi podpredsednika stranke Jona Mlhalacheja.
12. novembra a Posebni na-mestniki zunanjih ministrov so zaključili razpravljanje o postopku za sestavo nemške mirovne pogodbe, ne da bi prišli do sporazuma. — Indija je sklenila umakniti svojo kandidaturo v Varnostnem svetu, da bi s tem omogočila Izvolitev kake slovanske države.
— Britanska spodnja zbornica je sprejela v bistvu vladni načrt, ki zmanjšuje oblast lordske zbornice. — Romunski kralj Mihael je odpotoval na poroko angleške princese Elizabete v London. — Marshall je v odboru za zunanje zadeve ameriškega parlamenta izjavil, da ima namen na bližnjem sestanku zunanjih ministrov štirih velesil ponovno predložiti ameriški načrt za štiridesetletno nenapadalno pogodbo proti Nemčiji. — Združene države bodo verjetno protestirale proti obsodbi romunskega protikomunističnega voditelja dr. Maniuja.
— General De Gaulle je imel tiskovno konferenco, na kateri je izrazil upanje, da bodo sklenili zvezo med združenimi državami, Veliko Britanijo in Francijo za ustavitev komunistične grožnje in za pospešitev evropske obnove; De Gaulle je izjavil, da predstavlja Sovjetska zveza bolj kakor katera koli druga država
v	telm zgodovine, vštevši Hitlerjevo Nemčijo - največjo grožnjo za obstoj Francije; ob koncu konference Je voditelj Francoske narodne skupnosti dal naslednjo izjavo: »Morje je zavalovilo; valovi bodo vedno večji in končno bodo preobrnili vse; obžaluje samo tiste, ki ne morejo razumeti; tiste, ki se bodo upirali, b6mo odstranili.*
Krvnik koroških Slovencev obsojen na dosmrtno ječo
V	Celovcu se je po dobrih dveh tednih končala razprava oroti vojnemu zločincu Alojziju Maier-Kai-bitschu (Kaibiču), o čigar zlodejstvih smo v „ Demokraciji * poročali. Kajbič je bil obsojen na dosmrtno ječo, zaplembo celotnega premoženja in poravnavo sodnih stroškov.
Letošnje poletje in jesen je šla mimo nas in mimo svetovne javnosti popolno« ma nezapažena obletnica dogodka, ki pomeni naj* važnejši preokret v zgodo* vini sosednje Jugoslavije. Mislimo namreč na leto 1944, ko je bil sklenjen takrat tako poveličevani in proslavljam Tito*Subašičev sporazum. Že dants, jo niti treh letih, so mu vsi njegovi takratni tvorci in pristaš? popolnoma obrnili hrbet. Svojemu načelnemu gleda* nju je ostal zvest edino ju^ gcslovanski narod, ki je že leta 1944 videl vso jalovost tega Jugoslovanom od ve* lesil vsiljenega kompremi* sa, ker je vsak načelen kom* promis nemogoč s komuni* stičnimi partnerji.
V	glavnem pod pritiskom zunanjepolitičnega kurza takratne angleške vlade je bil Puričev kabinet aprila meseca leta 1944 prisiljen v krizo in po dolgem trenju je bila junija meseca po* stavljena nova vlada, kate* ri je načeloval bivši ban Savske banovine dr. Suba* šič. Sledila so razna poto* vanja v Italijo. Subašič se je podal celo na »osvobo* j eno ozemlje«, kjer je v dneh 14/17 junija položil temelje svojemu tragičnemu sporazumu. 7. julija je bila nato imenovana nova vlada,
v kateri sta bila tudi dva zastopnika »fronte«. Kro* nana pa je vsa velikopotez* na akcija ob priliki obiska angleškega ministrskega predsednika v Italiji, prve dni meseca avgusta, kjer sta si pri kosilu v Neaplju gospod Churchill in tovariš Tito izrekla tako prisrčni napitnici, da nista prav v nobenem skladu z misije* njem, ki ga imata drug o drugem danes. Vendar od* por raznih jugoslovanskih krogov proti temu načinu sporazumevanja, ki je dajal vso moč »de faeto« v roke onih, za katere je bilo sigur* no, da gledajo na sporazum in demokratične svoboščin ne samo kot na krpo papir* ja, s tem še ni bil končan.
Don Sturzo je v svojem nedavno objavljenem član* ku o machiavellizmu rekel, da Italijanom ne morejo očitati neiskrenosti poseb* no oni, ki so na tako origi* nalen in protipraven način pustili na cedilu razne le* galne in ustavne zavezniške vlade sredi borbe, v kateri so se te vlade od vsega po* čerka postavile na njihovo stran. Kot posebno kričeč primer navaja Jugoslovan* ski in poljski slučaj.
Ni čuda, da je v teh kri* tičnih letih 1944/45, ko so s takim pompom pozdrav* ljali razne vzhodnoevrop* ske sporazume, kakršen je bil jugoslovanski, mnogo ljudi v strahu, da ne »zamu* di vlaka«, ki naj jih dovede na odlična mesta, popolno* ma izgubilo glave. Kdo vse ni s skrajnim naporom sti* skal svoje možgane in na hitrico preko londonskega radia prestavljal svoje po« litično jadro po novem ve* tru! Celo narodi sami so se pričeli zanašati na veliko zavezniško politiko, »katera mora že vedeti kaj dela«. Toda že kratek povojni čas, ki smo ga doživljali in ga doživljamo v sledečih dveh letih 1946/47 je pokazal ne* dvoumno pravo lice stvari. Francozi bi rekli: Debacle! Polom !
Dr. Subašič, avtor jugo* slovanskega sporazuma, ži*
vi izoliran v svoji vili v Za* grebu, Mikolajczvk, ki j p pomagal rušiti vzorno mo* ralo poljske emigracije in
vojske, se poražen vrača v inozemstvo, ki mu danes ploska k njegovi pokori kot mu je ploskalo ob početku njegove neplodne akcije. Naj nam zadostujejo ti pri* meri. Petkov, Maniu, Tata* rescu, Nagy itd. so drugi členi v tej verigi demokrat* skih trpinov.
Vendar pri vsem tem še ni razloga, da bi demokrati vzhodne in južne Evrope obupali. V naj hujših pora* zih se običajno srečava kal zopetnega dviga, posebno tu ko gre za stvaren, ne pa moralen poraz. Iz porazov črpajo narodi večje nauke in sile za bodočnost kot pa iz zmag. Želimo, da bi za* padni svet uspel izvesti tak močan preporod, kakršen je potreben po vseh teh polo* mih, katere je v stvarnosti njegova politika utrpela v jugovzhodni Evropi. Tu, na meji interesnih območij
Znani ameriški časnikar Walter J Lippmann jo pred kratkim objavil v listu »Washington Post« članek , z naslovom »Sovjetska »veza je j zgubila vojno v Evropi«. Lipp* mann pravi v tem članku: »Nova komunistična taktika v Evropi, v katero spada umor voditelja bol* garske kmetske stranke Petkova ter odločnost streti vsako opozici* jo na svojem področju, je taktika poraza in obupa. Lippmann nato nadaljuje: »Največji vtis, ki sem ga dobil po potovanju v vzhodni in zahodni Evropi ter v Nemčiji je, da so sovjeti zgubili politično vojno in da se tega zavedajo. Po* tek dogodkov v zahodni Evropi je znak, ki morda še ni dokončan in zaključen, ki pa vendar pred* stavlja neko stvarnost in ta stvar* nost je, da visoko razvitih držav ni mogoče pridobiti s komunistič* no propagando ter s pronicanjem komunizma. Te države ne odgo* varjajo na lakoto, inflacijo ali na nesposobnost svojih vlad s tem, da bi njihovo ljudstvo stopalo v komunistično stranko. To ljudstvo se obrača na desno, ne na levo. Komunisti so povsod manjšina, ki se lahko polasti oblasti v moderni državi le takrat, če ima za seboj armado, ki nasilno zlomi opo/.i* cijo. Komunistična stranka, ki ne rnore nikdar dobiti več kakor 30“/o glasov pri volitvah v kaki zahodni državi, se ne more polastiti držav* no oblasti s stavkami in s sabo* tažo. Politična stranka bi se mo* rala nasloniti na večino oborožene sile, da bi lahko premagala to opozicijo. V zahodni Evropi se to še ni zgodilo, Upam si cela reči
  pravi Lippmann ■— da se to ne
bo zgodilo, dokler bo rdeča arma* da trdno privezana ob črti Stettin* Trst. Zdaj je privezana na črto ne zaradi naših kopenskih sil, ki jih imamo v Evropi, temveč zaradi celotne naše moči. Zdaj je jasno, da vemo, kje in kako naj upora* bimo svojo udarno silo, če bi rde* ča armada ali Titova armada pre» koračila vojaško mejo. Ce gleda* mo nazaj, potem mislim, da lahko rečemo, da je bilo napredovanje komunizma v zahodno Evropo
Vzhoda in Zapada s poseb* nim zanimanjem sledimo poteku razčiščevanja, ki po* stopoma postaja vedno močnejši in izrazitejši. Ima* mo pa eno željo : nihče naj ne meče očitkov na razne narode jugovzhodne Evro* pe, ki se nahajajo kot neprostovoljne žrtve na oni strani! Ne sme se zgoditi, da bi bili ti narodi najprej žrtev napačnih političnih računov, nato pa še sovraženi in prezirani od onih istih narodov, ki so k temu stanju pripomogli. In med te žrtve spada tudi Jugoslavija. Tudi Italijani radi po krivem istovetijo jugoslo* vanski narod s sedanjim jugoslovanskim komuni* stičnim režimom. Njim sa* mim pa ni prav, ako nekdo trdi, da ni bilo razlike med fašizmom in italijanskim narodom.
I ustavljeno, ko smo poslali bojno j ladjo »Missouri« v vzhodno Sre*
; dozemlje. To sc je zgodilo, ko je | sovjetska propaganda' postala be= sno protiameriška. Ta srd se je rodil vi neuspeha ter iz spoznanja, da je bila rdeča armada v Evropi prchitena. Zdi se mi, da je Kre* melj spoznal svoj položaj vsaj zadnjo pomlad. Iz več virov sern izvedel, da so bili francoski in italijanski komunistični voditelji ' letošnjo pomlad postavljeni pred tajno sodišče in obtoženi neuspe* ha. To je storil neki visoki urad* nik sovjetske komunistične stran* ke. Očital jim je, da so sodelovali s socialisti, krščanskimi demokrati in liberalci in da jim ni uspelo spraviti Francijo in Italijo v pod* ročje sovjetske diplomacije. Uka* zano jim je bilo, naj prenehajo s sodelovanjem, ter sc borijo proti socialistom in progresivnim ele* n;cntom. Postati morajo bolj tek* mujoča in borbena revolucionar* na stranka. Kaže, da je tako ime* novana kominforma, nova komu* nistična internacionala s sedežem v Beogradu, zrasla iz tega polo* žaja. To sc pravi z drugimi bese* dami, da Kremelj misli, da je zgu* bil politično vojno v zahodni Ev* ropi in da jo utegne polagoma celo izgubiti v vzhodni Evropi, če ne poostri svoje taktike. Temu jc sledil sklep za uničenje vse opo* zieijo na lastnem področju in za izročitev vzhodne Evrope v roke nepopustljivih in zvestih vlad in za izločitev vsega, kar je želelo so* delovanti z zahodom. Po mojem mnenju je bil v tem razlog za usmrtitev voditelja bolgarske kmetske stranke Petkova in za preganjanje Maniua, Mikolajzyka ter jugoslovanskih kmečkih vodi* teljev. Ta_ korak je bil namenjen ne le ustrahovanju opozicije, mar* več tudi temu, da bi bil čim bolj nepremostljiv prepad med ljudmi, ki vodijo vzhodne vlade ter med zahodnimi narodi. To jc taktika poraza, in celo obup. Ta dejanja govorijo glasneje kakor skrajno glasne besede gospoda Višinskega. To niso dejanja velesile, ki bi upala v uspešnost svoje poti.
Pretekli petek jc imel višji čast* nik za civilne zadeve ZVU gene* ral Ridgelv Gaither tiskovno k on* fererico. V uvodnem govoru jc med drugim dejal, da bo napravil vse, da bodo na tržaškem pod* ročju zagotovljene prebivalstvu osnovne svoboščine: svoboda pred strahovanjem in pred bedo, svo* boda besede in vesti. Nato je od* govarjal na posamezna vprašanja, ki jih je bilo precej.
Zastopnik dnevnika »II Lavora* tore« je želel vedeti, ali bo izdan odlok, ki bo dovolil članom stav* kovnega odbora iz julija 1946 po* vratek v Trst. Odgovor se je gla* sil, da ne, ker so zaporna povelja še vedno veljavna.
Na vprašanje glede dvojezično* sti na tržaškem ozemlju je gene* ral odgovoril, da se to vprašanje in z njim zvezane težave preuču* jejo. Ni pa še odločeno, ali bo to izvedla, začasna uprava.
Tretje vprašanje je zadevalo so« delovanje tistih političnih skupin v javni upravi, ki doslej v uprav* nih telesih niso bile zastopane. General je dejal, da je Zav. voj. uprava pripravljena preučiti, v koliko bi se sedanja sestava kra* jevne uprave lahko razširila. Ven* dar pa Zav. voj. uprava vztraja pri tem, da morajo prej biti dani konkretni dokaza i resnične lajal* nostj in duha sodelovanja med vsemi udeleženimi, in sicer ne le na tem polju, ampak tudi na dru* gih, ki so v zvezi s prehodno do* bo. Dokler se to ne zgodi, Zav. voj. uprava ne bo pospeševala vključitve tistih elementov v kra* jevno upravo, ki več kot dve leti ne samo da niso hoteli sodelovati, ampaJc so celo kazali sovražnost
nasproti Zav. voj. upravi*
Pri razpravljanju o gospodar* skih vprašanjih je gen. Gaither opozoril na pogajanja z državami v zaledju. Tako je odpadla mož* nost prevoza premoga in drugih dobav, ker je ravno v času toza* devnih pogajanj izbruhnila splo* šna tridnevna stavka. Avstrijske oblasti so izjavile, da ne mislijo več na prevoz skozi tržaško pri* stanišče.
Glede fašističnega zakona o poitalijančevanju slovanskih pri* imkov je general izjavil, da bo ta zakon spremenjen tako, da bo vsakdo lahko izbral tisto obliko imena, ki mu bo bolj všeč.
»Primorski dnevnik« sc je do* taknil gledališkega vprašanja. Slo* vensko gledališče nima primernega prostora za svoje predstave. Ge* neral je svetoval, naj odbor slov. gledališča predloži načrt za zgrad« njo gledališča na pripravnem kra* ju mesta.
Ob zaključku je general Gait* her izjavil, da veruje v svobodni demokratični tisk. Dve leti Zav. voj. upravo sta jasno dokazali strpnost do tiska in svobodo izra* žanja, in to v dosti večji meri kot v kateri koli drugi deželi v Evro* pi. Nato jc dejal, da svobodni in demokratični tisk pomeni dosti več kot samo osnovno pravico objavljanja brez vsake cenzure. Predstavniki svobodnega tiska ni* so odgovorni samo za to, da jav* noet obveščajo, ampak tudi za to, da jo obveščajo točno. Če bodo hoteli grajati, jih ne bo pri tem nihče oviral, vendar pa naj pazijo, da bo graja pravična, poročila točna in delo konstruktivno.
Darujte za tiskovni sklad „ Demokracije", edinega slovenskega političnega ! demokratičnega glasila.
Zakaj zahtevamo posebni statut?
/ Vrnejo naj se nam 2e pridobljene pravice.
Ko Slovenci zahtevamo deželno avtonomijo s posebnim statutom ne prosimo prav za prav nič nos vega; nobenih »novih« 1 pravic, ampak samo to, kar smo že imeli in uživali. Znano je vsakomur, ki je rojak iz teh krajev, da je bila goriška dežela v Avstriji avto* nomna z deželnim odborom v Go» lici. Po določilih santgermanske pogodbe je Italija sprejela obvezo tako avtonomijo spoštovati in ohraniti, ker je tvorila pridobljen ne pravice (diritti acquisiti) prebi* valstva na tem ozemlju. Toda zgos dilo sc je, da je fašizem deželno av* tonomijo ukinil in s tem kršil mi= rovno pogodbo. Enostranska krši« tev sprejetih obveznosti se mora danes popraviti. Kolikor vidimo in slišimo je tudi italijansko pre= bivalstvo naklonjeno avtonomiji. Protivijo se lc tisti Italijani, ki nočejo avtonomije samo zato, da bi jc ne dobili tudi Slovenci, ali pa zato, ker so vajeni živeti pod jarmom centralizma in nimajo pojma o deželnih, krajevnih in osebnih svoboščinah.
Primeri kršitve naših pravic
V	Avstriji smo imeli tako Slo« venci kakor Italijani pravico do svojih šol in smo prosto rabili svoj materin jezik v vseh javnih ura« dih. 1
Ko so Nemci leta 1943 zasedli te kraje, so takoj vrnili Sloven* cem jezikovne pravice v javnih uradih in tudi na sodišču in so obnovili slovenske šole. — Za Nemci so leta 1945 prišli Angleži in Amerikanci, ki so nam zopet priznali vse že zgodovinsko pridos bljene pravice.	—
KO se je italijanska oblast zopet vrnila v Gorico nam zopet hoče kratiti mnoge naše pravice.
Za šole smo se morali boriti in italijanski odpor proti njim še ni ponehal. Na občini smeš govoriti in občevati skoraj le v italijanšči* ni. Kaj pa še na sodnijah in na drugih javnih uradih!
Zato bomo vztrajali na zahtevi po avtonomiji s posebnim sta* tutom.
zoričnim bivališčem, če že niso vpisane v kaki drugi občini. Te osebe se morajo odločiti za eno ali drugo občino.
Zadnja vest
Goriška kvestura je 12. t. m. uradno javila prizade* tim, da se vsi, ki so se rodili v mejah Italije po 1. 1918 in še danes vedno bivajo na italijanskem ozemlju, lahko izjavijo za italijanske dr? žavljane in se ne smatrajo za tujce.
Vprašanje živilskih na= kaznic pa še ni rešeno; go* riška mestna občina se še vedno upira izdajati živil* ske karte.
POPIS TUJCEV
Bivši italijanski državljani za sedaj ne pridejo v poštev
Iz pojasnil, ki smo jah dobili na goriški kvesturi v zadevi popisa tujih držav* Ijanov, sledi, da se tisti ita* lijanski državljani, ki so po določilih mirovne pogodbe to državljanstvo zgubili, ker so 10. junija 1940 bivali na ozemlju priključenem k Jugoslaviji, niso dolžni ja* viti kot tujci, če želijo ita* lijansko državljanstvo o* hraniti. Dolžni pa SO' se ja* viti tisti, ki hočejo obdržati jugoslovansko državljan* stvo, ker jim ga mirovna pogodba zagotavlja. Tisti, ki so se že javili, zaradi te* ga ne bodo prizadeti, ker bodo prijavo lahko prekli* cali, ko bodo poznali navo* dila vlade.
Goriška kvestura in vse druge oblasti pričakujejo uradne razlage določil mi* rovne pogodbe. To razlago bo izdala vlada v Rimu. Za* to je gornje pojasnilo le začasnega značaja.
Dovoljenje za bivanje In živilske nakaznice
V	našem uredništvu se je zglasil zastopnik večje skupine beguncev, ki so bili 10. in 11. novembra na leve* sturi, kjer so se želeli prija* viti.Uradnik jim je izjavil, da jih smatra za italijanske državljane. Svetoval jim je,
^PisiTio Lj yCmecifi.e
naj gredo na županstvo po živilske nakaznice. Tam jim pa živilskih nakaznic niso hoteli izstaviti. Zato smo se obrnili na goriškega župa* na. Izjavil nam je, da je proti koncu oktobra dobil sledeče navodilo: Med ju* goslovanskimi in italijan* skimi zastopniki so v teku razgovori o tolmačenju do* ločil mirovne pogodbe, zla* sti paragrafa 19, po kate* rem so postali jugoslovanski državljani vsi prebival* ci, ki so 10. junija 1940 sta* novali na ozemlju, ki je z mirovno pogodbo priključeno Jugoslaviji.
Prizadeti naj nekoliko potrpijo. Po zaključenih razgovorih se bo njihov po* ložaj uredil
Vpis v volilne imenike
Glede tega vprašanja smo dobili na mestnem žu* panstvu sledeča pojasnila :
V	volivne imenike se vpiše* jo samo italijanski držav* ljani. Tisti, ki so na podlagi § 19 mirovne pogodbe zgu* bili ital. državljanstvo, se ne vpišejo, dokler vpraša* nje njihovega državljan* stva ne bo razjasnjeno. Vpišejo se vse 21 let stare osebe, ki imajo ital. držav* ljanstvo in tu stalno bivali* šče ter tudi osebe s provi*
Še o šolstvo
Rimska vlada je goriškim Slo= vencem zagotovila popolno ena* kopravnost z drugimi državljani. Prepričani smo, da so bile te obljube iskreno mišljene. Bridko je samo to, da krajevne oblasti ovirajo Slovence, kjer le morejo.
V	dokaz naj navedemo samo nce kaj številk iz osnovnega šolstva.
V Štandrcžu pri Gorici sta dve osnovni šoli: slovenska in italijan* ska. Slovenska šteje 169 učencev, italijanska pa 17. Slovenska ima na razpolago tri učilnice, italijanska dve. 17 italijanskih otrok pouču* jeta dve učni moči. Poleg njih je še šolski voditelj, ki ne poučuje. Menda italijanski šolski zakon ne pozna šolskih voditeljev brez učne dolžnosti. Za 169 slovenskih učencev pa sta bili do predkrat* kim samo dve učiteljici. Človek, primerjaj in presodi, kakšna je enakopravnost v praksi.
V Pevmi so zbrali osem italijan* skih otrok ter so otvorili šolo. V redu. Vsi imajo pravico do izo= brazbe. Prav pa ni, da so za teh osem otrok določili največjo učil« nico, medtem ko se 120 slovenskih šolarjev mora zadovoljiti z manj; šimi šolskimi sobami.
Če bi primera s Pevmo držala, bi šolska oblast morala kar jutri odpreti slovensko šolo v Ločniku, kjer 37 slovenskih otrok še vedno čaka na slovensko šolo. V Ločni* ku je bila do 1. 1915. vedno slo* venska šola. Da jo je fašizem uni* čil, ni čudno. Čudno bo le, če je ne bo odprla demokratična Italija, ki vedno poudarja, da bo spošto* vala pravice narodnih manjšin.
Iz Krmina poročajo, da je tamkaj« šnja obqinska uprava dala odpe= ljati iz slovenske šole vse lepe in uporabne klopi ter jih nadomc« stila s starimi, razrezanimi, na ka* terih skoraj ni mogoče pisati.
Marsikaj se dogaja s slovenski* mi šolami, kar znači prikrito zati* ranje. Ali ne bodo merodajni krogi spoznali, da trajno in umet* no vzdrževano nezadovoljstvo koncem koncev škoduje bolj dr* žavi kot posameznikom?
POSLANO:*
12 podpisov 12 prič
V	številki 724. z dne 19. okt. 1.1. je »Primorski dnevnik«; priobčil članek pod naslovom: Ščuka. Čia= nek vsebuje tudi nekako izjavo podpisano od 12 Komeneev. — V tej izjavi se mi očita, da sem bil prvi in najzvestejši fašist v Kom« nu, da sem izdal stanovskega tovariša, da sem hranil delavce s skoro živalsko hrano itd.
Osvobodilna borba je pomela z marsičem, ni pa pomela z na= rodnimi pregovori, kot so:	Ni
važno, kaj se reče — pač pa kdo reče! in še: Rečem ti — da mi ne rečeš! Na podlagi teh dveh prego* vorov bom predstavil »Primorske* mu dnevniku« njegovih 12 prič.
Prva je: Abram Alojz Komen 75. Tega ni! Pač pa je ta pod št. 77 ali še bolje pod 72 ali 73. Ta človek je zahajal v mojo hišo skoro vsak večer do dneva moje aretacije. Aretiran sem bil radi njegovega bega iz Komna, ker so slutili v moji osebi voditelja vse* ga partizanskega gibanja v Komnu. Vsakokrat je pravil pred vso mo* jo družino o vseh sestankih, ki se jih je udeleževal kot ofar. Kaj se je tam govorilo, kdo je bil navzoč, kdo je govoril itd.
Kaj ni čudno, da je v hiši ta* koga zagrizenega »fašista« zaupal vse partizansko gibanje? Prijavil se je oblastim sam. Resnica je, da me na kvesturi ni izdal in jaz nje* ga tudi ne! Izdal ga je tovariš ofar. Za časa njegovega sedenja sem izročal njegovi ženi denar in mo* ko, da mu je imela kaj poslati v zapor. Pozneje so tovariši odpe* ljali njegovo ženo in ni je več. Po povratku iz Nemčije pa si je našel drugo in kot mojemu sosedu bi mu prišel prav moj skedenj in tudi del borjača.
Druga je Božeglav 30. — Je li to oče, tedaj je ?avno bil med pr* vimi komenskimi fašisti in pona« šal se je v črni fašistični uniformi s fezom na glavi po vseh komen* skih gostilnah do zadnjega dne fašizma. Je videl kdo mene v uni* formi s fezom? Nc, ker je sploh nikoli imel nisem. Je li to sin Rudan? Zakaj pa je prišel dne 7. maja 1946. v Nabrežino k meni z nekakim poslanstvom, da me žele vsi Komenci v Komen? »Ko smo čuli, da ste nekak reakcionar, smo imeli v Komnu sejo samo radi vas. Vsi smo bili za vas, le Abram Alojz je izjavil, da ste propagi* ;ali za Mihailoviča, a mi tega ne verjamemo!« (Čudno, torej vendar nisem propagiral za zmago fa* šizma!!). Še pred tem se je hotel ta Rudan polastiti hiše in vino« grada mojega sina, a jsem mu to preprečil. Rudan, si podpisal iz te* ga razloga?
Tretja je Lozej Karel 62. če je to sin Janeza, je podpisal najbržc za to, ker sem svoječasno rešil očeta pred fašističnim preganja« njem. Drugega vzroka gotovo ni«
Buenos Aires, 26. okt. 1947. Preljuba sestra!
Najini pismi sta se tokrat kri* žali. Zato ti odgovarjam, ne da bi čakala Tvojega odgovora na mo* je pismo z dne 16. oktobra.
Popolnoma razumem Tvojo skrb, kako bo s hčerko Milico, drugošolko, ker ne veste, če Vam bodo dovolili v Gorici slovenske srednje šole. Krajevni italijanski nestrpneži Vam bodo pač metali polena pod noge. Septembcrski dogodki to napovedujejo. Italijani se niso nič naučili iz zadnje vojne.
Pretresle so me novice o sloven« skih beguncih po Gorici, Vidmu, Trstu in drugod. Okrog tavajo lačni in potrt', milo gledajo proti svojim domovom v Brdih, na Vi* pavskem, v gorah, odkoder jih ie pregnal brezsrčni komunizem. Le« po odrešenje Vam je prinesel.
Tudi sem v Argentino prihajajo slovenski begunci. In kake strašne novice prinašajo. Kar lasje nam vstajajo, ko poslušamo iz ust ŽU vih prič, kake zločine so vršili Nemci nad našimi ljudmi. In ko* munistični partizani nič manj. V roko sem dobila »Črne bukve«, ta
strašni dokument komunističnega besa. S solzami v očeh sem ogle* dovala sliko umorjenega Danila Ferjančiča, tega dobrega in nasme* janega vipavskega otroka, ki , sem ga poznala kot študenta. Ne, on ni mogel biti izdajalec! Najbolest* neje nas je pa zadela vest o ko* roški tragediji. Dvanajst tisoč slo* venskih fantov so poklali komu* nisti! Brez sodbe, brez preiskave! Divjaki Ognjene zemlje bi ne zmogli kaj takega. Uboge matere, uboge družine!
V	zadnjem pismu sem ti orne« nila, kako nas je bila preslepila komunistična propaganda ter kako smo se bili zaprisegli, da gremo vsi domov. Toda prišla so številna pisma od svojcev iz domovine, naj se ne vračamo. V pismih ni bilo povedano, zakaj. Sedaj pa, ko so nam begunci opisali domače raz* mere, razumemo, kar nismo znali brati med vrsticami.
Prvim beguncem, ki so prišli med nas, niso cvetele rožice. V njih smo gledali zločince in izda* jalce. Ko smo pa slišali še drugo plat zvona in k^ smo jih spoznali za poštene Slovence — saj so naj« brže cvet našega naroda — se je njihov položaj znatno zboljšal.
Prave čudeže krščansko ljubezni vrši tu preč. g. Janez Hladnik. Sredi mesta je najel hišo, kamor sprejema slovenske begunce. Trka na vsa vrata, kjer prebivajo Slo* venci, s prošnjo, naj vzamemo pod streho svoje tako težko pre* izkušane brate. Išče jim zaposli* tve, dela. Še več! Nakupil je dosti zemlje za naselitev. Reči moram, da je tako že vse preskrbljeno, še predno pridejo. Ker so se doseda* nji prišleci izkazali za visoko izo* bražene, zmožne, pridne in pošte« ne, se boljši ljudje kar tržejo za* nje. Najlažje dobijo zaposlitev v fabrikah. Neki naš podjetni Vipa* vec, po priimku Živec, ima kar 12 beguncev pod streho. Kot upravi* telj v važnem podjetju je mnogim poskrbel službo. V eno samo fa* briko, ki je v delu, bo lahko spre« jetih do osem tisoč delavcev. Mi« zarji in zidarji imajo po 18 pesov dnevno. Vajenci pri mehanikih imajo po 350 pesov mesečno.
Pa tudi kulturno so se novodo« šli lepo postavili. Kot sem Ti pi* sala, so oblasti ukinile vsa naša društva, češ da so komunistična. Prepovedale so prireditve. Begun« cem pa pustijo bolj proste roke. Takoj so organizirali nov cerkve*
ni pevski zbor. Tega petja nismo še slišali v tujini! Sv. maša bo v bodoče bolj obiskovana. Istočasno prirejajo begunci shode, se pri* pravljajo na prireditve, namera* vajo ustanoviti nova društva. Sploh se zdi, da bodo rešili slo* venski »kulturni voz«, katerega so naši komunisti pahnili na rob pre* pada. Ni treba omenjati, da to silno grize dosedanje uaše vodite* lje. Tukajšnji komunistični čašo« pis »Slov. glas« bruha ogenj in žveplo. Rumena nevoščljivost ga razjeda. Toda delo in požrtvoval* nost teh podjetnih in zmožnih lju« di bo, kot se vse zdi, zmagala.
Včasih si mislim: kolika škoda za slovenski narod, da je izgubil te sijajne ljudi! Koliko dobrega bi ustvarili v Sloveniji. A nato si rečem: Ne! Prav je, da so prišli med nas! Sicer bi se bili potopili v tujem morju. Nam je tu strašno primanjkovalo slovenske inteligen* ce, izobražencev. Zato nam je šlo tako piškavo. Sedaj bo bolje. Bog jih je poslal- med nas.
Tako naj izveni moje pismo v najboljše upe za srečnejšo bodoč* nost argentinskih Slovencev.
Vsej družini najlepše pozdrave!
KOMUNIZEM HI SLOVANSTVO
SLOVANSTVO NE SME POSTATI ŽRTEV KOMUNISTIČNIH ZABLBB Od kod komunizem ?
Komunizem ni slovanskega niti azijskega porekla. Oče klasičnega komunizma je novinar Karl Marx, rojen v Trierju (Nemčija) 1818 od židovskih nemško govorečih staršev. Bogati tovarnar Friedrich Engels je podpiral Marxa in njegova dela z znatnimi denarnimi sredstvi, je skrbel za njih tisk in razširjenje. Bebe!, Singer, Kohn, Davidsohn, Frank, Hirsch, Wilhelm in Karel Liebknecht, Rosa Luxemburg in drugi ter nekaj ruskih komunistov neslovanskega porekla so bili apostoli klasičnega komunizma. Marx poveličuje materijo (gmoto), in zanika vpliv duha in duhovnih vrednot na razvoj človeštva in njegove zgodovine. S tem zanika moralo, etiko in ljubezen, temelje današnje evropske kulture, ter stremljenje človeštva navzgor k večnemu izpopolnjevanju in k zboljšanju gospodarskih, socialnih in kulturnih pridobitev. S tem zanika vero v človeka in v njegove ideale, človekovo svobodno voljo in zmago duha nad surovo materijo. V človeku ne vidi najvišjega bitja vesoljnega stvarstva, ampak samo mrtvi stroj. Zato mora po komunističnih naukih človek služiti kolektivu
—	to je komunistični državi, ki je neomejeni gospodar nad človekom, nad njegovo delovno silo in nad njegovim življenjem. V komunističnem pojmovanju država ni tvorba svobodnih državljanov, ki so jo zgradili zaradi državljanov samih in radi boljše varnosti njih in njihovih pravic, ampak je z zvijačo in s silo vsiljena oblast spretnih, brezobzirnih in oblasti željnih voditeljev, ki sloni na policiji in vojaštvu.
Hai ho£e komunizem 7
Ti voditelji hočejo biti neke vrste nadljudje, ki se ne smejo brigati za voljo ljudskih mas, ampak morajo iti zlepa ali zgrda preko nje. Dopustna so jim vsa sredstva za dosego cilja, pa bila moralna ali ne. Na eni strani morajo prepričati s spretnostjo in prebrisanostjo delavske mase, da vladajo po volji ljudstva in z njegovim privoljenjem, samo za njegov blagor in njegovo korist. Na drugi strani pa morajo uporabljati, zlasti nasproti izobraženstvu, silo in zapor, ker inteligence ne morejo vedno obvladati z zvijačo in obljubami.
Komunizem je v svojem bistvu borba ozkega kroga samozvanih vladeželjnih ljudi za nadvlado in moč nad svetom. Zato je internacionalen kakor je internacionalen tudi kapitalizem. Za dosego cilja in vlade nad svetom potrebuje komunizem ogromnih sil. Naravno, da je komunizem v borbi za nadvlado sveta iskal zavezništva pri delavskih vrstah. Med delavstvo je vrgel kup obljub in lepih besed o nadvladi delavskega razreda nad vsemi drugimi stanovi, o razdelitvi imovine in gospodarskih dobrin. Obljube rode upanje in zato je šlo delavstvo za obljubami.
Komunizem pri neslooansklh narodih
Zibelka komunizma je bila v prvi vrsti Nemčija, Anglija in Francija. Tam so se razvijala prva, široke plasti obsegajoča delavska gibanja. Tam je cvela komunistična literatura in tam je igral komunizem važno vlogo že pred prvo svetovno vojno in po njej. Na milijone komunističnih glasov je štelo to gibanje, zlasti v Nemčiji pred nastopom Hitlerja. Ali nikjer, niti v Nemčiji, niti v Franciji, niti na Angležkem ali v kaki drugi zapadni industrijski državi se ni mogel komunizem zakoreniniti. Ljudstvo je stvarno mislilo in računalo; je tudi poslušalo komunistične nauke in je v teoriji z njimi soglašalo, toda v praksi jih je odklonilo. Za to je bilo treba naivne, preproste slovanske duše, da je podlegla in postala predmet za komunistični eksperiment. V Rusiji vlada komunizem od 1917. Kaj je dal komunizem ruskemu narodu? V prvih treh letih najbolj krvavo državljansko vojno, kar jih pozna zgodovina. Potem lakoto, ki je zahtevala v enem samem letu (1920) preko 10 milijonov žrtev. In za tem neprestano trpljenje v znamenju petletk. Petletka je načrtno izkoriščanje delavstva v sedanjosti z obljubami za bodočnost.
Ruski eksperiment
Po tridesetih letih komunistične revolucije je ruski človek ■ suženj komunistične države kakor je bil pred revolucijo suženj carizma. Komunizem ni odstranil kapitalizma in ni odpravil lastnine. Zamenjal je samo kapitalista in lastnika. Mesto prejšnjih privatnih kapitalistov in lastnikov je postavil kapitalistično državo. Mesto privatnega kapitalizma je komunizem uvedel državni kapitalizem. Vsemogočna država razpolaga z vsem imetjem in z vsem denarjem. Ona je lastnica tvornic, trgovskih podjetij in celokupne zemlje. Njena moč je tako ogromna, da nasproti komunistični državi izgine vsak socialni razred in stan, kaj šele posameznik. Samo onih par tisoč izbranih šteje, ki vodijo in upravljajo državo. Oni žive v blagostanju in razkošju.
Kaj pa delavec in kmet? Boljševizem (teroristični komunizem) je obljubil delavcem tovarne, kmetom zemljo in vojakom mir. Ali dal ni nikomur ničesar. Delavec je ostal delavec in kmet je ostal kmet. Še hujše. Prej pod privatnim podjetnikom je imel delavec splošno priznano pravico do stavke; danes pa je v komunistični državi štrajk sabotaža na državni imovini in se kaznuje s smrtjo. Prej je delavec lahko svobodno menjal delodajalca, danes je pa na podjetje vklenjen in ga ne sme zapustiti. Prej je delavec po svoji lastni volji lahko šel na delo ali pa tudi ostal doma; danes pa se delavec, ki od dela izostane, postavi kot saboter pred sodnijo. In kmet? Po vgej državi se kmetje puntajo proti današnjemu načinu obdelovanja in uživanja zemlje in polnijo prisilna delavska taborišča po Sibiriji.
Slooaustoo nima nlC s komunizmom
So ljudje, ki še mislijo, da imajo današnji boljševiški vlastodržci komunisti slovanstvo za svoj cilj. Kakšna zmota! Ali si je sploh slovanstvo kedaj domišljalo, da bi zavladalo nad svetom? Nikdar, niti v časih romantičnega panslavizma. Slovanstvo nima napadalnih namenov in propaganda, ki jo danes širi v svet boljševizem, je proti slovanskim interesom. BoljševiSka revolucija na ruskih tleh ni plod slovan* stva in Slovanov. Lenin je sicer nosil rusko ime Uljanov, ali je bil rojen v Astrahanu ob Kaspiškem morju in je bil po svoji krvi in podobi Mongol. Stalin, čegar pravo ime je
Vesti s Tržaškega
tna, razen morda apetit po zemlji, četrta: Slavec Josip 1. Njegov oče je delal kot stalen delavec pri naši hiši približno 30 let, pod mo* jim gospodarjenjem okoli 15 let, to je do smrti. Ali bi zdržal toliko časa pri živalski hrani delavec, ki je delal v svoji mladosti pri tvrdki Exner v Trstu? In če je prezgodaj umrl, gotovo ni umrl radi terana, ki sem mu ga nosil k postelji, ko ga je ravno ta sin tako pretepel, da ni bil več za delo. Čei bi bila tvoja rajnka sestra še živa, bi ti, Pepi, za ta podpis pljunila v obraz.
Peta priča: Volčič Jožef 145. Ta mi plačal s tem podpisom sedem* letno najemnino za mojo njivo »Kovačence«, pare. št. 708/1 in za brezplačno meljo v mlinu, za ča* sa, ko je njegov oče umiral v Dachau.
šesta: Jurca Jožko 17. Je to klo* bučarjev? Se ne splača odgovoriti.
Sedma: Godnič Ignac 18. Bil je 15 let v Jugoslaviji. Vrnil se je po polomu. Vem le, da sem njego* vemu očetu preskrbel lepe tiso* čake za popravo pašnikov. Do se* daj se mi ni še zahvalil, se je pa sedaj sin.
Osma: Kovačič Drago 4k Tu je bil ta doma, predno je njegov oče hišo zamenjal za št. 64. Kot vidim, je sedaj zopet na prejšnjem domu. Na kak način? Odkupil gotovo ni! Kovačič Drago je bil komenski bris vec. Pod Italijo je bril fašiste — med vojno zaprt. Po polomu je iz Komna zbežal v Gorico brit Nem* ce, V zadnjem mesecu borbe je odšel na teren, da s tem reši za* plenjeno ženo. V Komnu je postal bog — tajnik in kot tak brije se* daj po Komnu z mitro. Dokaz temu jo razsodba tržaškega sodi* šča, s katero mu je prisodilo za .umor v Svetem — 30 let ječe.
Deveta: Jazbec Baldomir. Ga ne poznam. Čujem, da je nekak funk* cionar komenskega odbora. O njem vem le to, da je bilo njegovi ?eni Zdenki preprečeno, da bi kradla grozdje v mojih vino* gradih.
Deseta: Kavčič Rado — ta je pa Zdenkin brat.
Enajsta: Dugulin Avgust, Skrbi* na 20. Poznal sem Dugulin Avgu* sta, ki so ga ubili Nemci. Ta pa mi je neznan.
Dvanajsta: Godnič Berta, tre* s«rje 19. Tudi te ne poznam! Pra* vijo pa mi, da je žena Godniča, ki je dobil za umor učitelja v Sve* tem, v lanskem avgustu pred trža* Irim sodiščem — 17 let ječe. Ako ea ona, naj mi oprosti!
Po vsem tem vprašam: 1) Zakaj ni »Primorski dnevnik« priobčil te isjave že pred meseci, imel jo je podpisano, pa je čakal, da pade wed te »priče« in mene državna meja?
2) Zakaj me niso te »priče« — oziroma »Primorski dnevnik« — naznanile epuracijski komisiji, če bem bil res tak fašist? Saj ste vsi dobro vedeli, da sem v službi.
3) Kje so podpisi ostalih 7000 Komencev? — Zavedam se, da iapostavljam s tem Komence v veliko zadrego. Zahtevali bodo vaše podpise: Podpiši ali...!
Komendi Podpišite, kar hočejo! To je morda zadnja usluga, ki vam jo lahko izkažem. Kar »Pri* morski dnevnik« išče, bo tudi do* segel, to je, da mi bodo naprtili
Med obema področjema
STO j a
Uradno poročajo, da je bilo v zadnjih dneh več se* Stankov med zastopniki ZVU na STO*ju in med odposlanci jugoslovanske vojaške uprave. Na sestan* kih so razpravljali o zade* vah, zlasti gospodarskih, ki se tičejo obeh področij. Dva sestanka sta bila v Trstu, tretji pa v Kopru. Na tretjem sestanku so iz* menjali informacije o ukre* pih za izdajanje in žigosa* nje osebnih izkaznic in za registracijo vozil z veljave nostjo na obeh področjih. Poleg tega je bil dosežen sporazum za svobodno vož* njo med obema področjema za vsa pravilno vpisana vo-ziia.
Omejitev vode
Zaradi nezadostnega električne* ga toka za pogon vodnih črpalk, posebno pri vodovodnih postajah v Randaccio in pri Sv. Križu, so omejili dobave vode v mestu. V vseh delih mesta bodo dobavljali vodo redno od polnoči do 6. ure zjutraj. Od 6. do 11. ure dopoldne in od 15. do 20. ure popoldne bodo vodo dobavljali le v tistih okrajih mesta, ki leže do 50 metrov višine nad morjem. Od 11. do 15. ure popoldne in od 20. do 24. ure ponoči bodo dobavljali vodo samo v onih predelih, ki leže nad 50 metrov višine nad morjem. Črte 50 metrov ni mogoče točno dolo* čiti, potrošniki ob tej črti bodo iz izkušnje ugotovili, h kateri skupi* ni spadajo. Dobava vode v pod* ročja nad 50 metrov je odvisna od črpalk, ki jih poganja električ* na sila. Potrošnikom priporočamo, da se založijo z vodo predvsem v dobi med polnočjo in 6. uro zju* traj. Vsem prebivalcem pa mero* dajni činitelji priporočajo čim bolj štediti z vodo.
Ojačen j« vodovodnih naprav
Zaradi pomanjkanja vode v ne* katerih mestnih okrajih so sklenili ojačiti črpalne naprave. Zato so nabavili dva nova generatorja, ki sta prispela na ladji »Alejander Clay« iz Livorna. Generatorjev niso mogli izkrcati v tržaškem pristanišču, ker sta previsoka za prevoz pod železniškim nadvozom na Miramarski cesti. Izkrcali so ju s 150 tonskim žerjavom v Barkov* Ijah, kjer se konča proga cestne
proces sam Bog ve zakaj vse — z obsodbo na zaplembo premoženja. Vem le to, da se razen po mojih parcelah marsikomu cedijo sline tudi po mojih vinogradih.
Ščuka France didaktični ravnatelj v Nabrežini Opomba uredništva: Radi po* manjkanja prostora pride Vaše drugo »Poslano« na vrsto pri* hodnjič.
Za dopise pod tem naslovom odgovarja uredništvo samo, v ko* likor zahteva zakon.
železnice. Oba generatorja sta pri* bližno 400 kilovatna motorja vrste Diesel. Tehtata po 45 ton. Name* njena sta za vodovod v Randacciu.
Razprava proti majorju Richardsonu
Razprava proti majorju Edvar* du Richardsonu, bivšemu šefu urada za javna dela ZVU v Trstu, se je pričela v sredo ob 9. uri pred vojaškim sodiščem v ulici Univer* sita štev. 8. Major Richardson je obtožen po čl. 95 vojaškega kazen* skega zakonika, da je nagovarjal k sprejemanju denarja od podjet* nikov, ter po čl. 96 voj. kaz. zako* nika, da je sam sprejel denar in uro od podjetnika ter bil v pose* sti ameriške valute. Razprava je javna.
Uradne ure pri poštah
Ravnateljstvo za pošto in brzo* j jav javlja, da bodo pomožni poštni uradi v Barkovljah, Sv. Ivanu, Sv. Marku in v Skednju od 20 t. in. dalje do preklica imeli uradne ure nepretrgano od 8. do 16. ure, med* tem ko bodo blagajne odprte sa* mo do 14. ure ob navadnih dneh ter do 12. ure ob sobotah in na zadnji dan v mesecu. Ob nedeljah in praznikih bodo navedeni uradi zaprti.
Radio v službi policije
Policija Julijske krajine je dc* bila v uporabo dve radijski oddaj* ni postaji po 400 wattov, s kateri* ma vzdržuje zvezo s svojimi pa* trolnimi avtomobili, ki so oprem* ljeni z radijskimi napravami. Tako razpolaga tukajšnja policija z eno izmed najmočnejših radio* poročevalnih služb na svetu. Z na* vedenimi oddajniki so nadomestili dva oddajnika po 25 vvattov. Upo* rabljajo ju za vzdrževanje zveze med poveljstvi področja in za nad* zorstvo 12*tih, z radijem opremijo* nih polidjskih avtomobilov, ki krožijo po Trstu. Drugi avtomobili so v službi na Občinah, v Devinu in v Miljah. Radijski avtomobili in močni oddajniki tvorijo del hi* tre policijske službe, ki omogoča prebivalstvu, da lahko takoj ob kateri koli uri podnevi in ponoči s pozivom na tel. 23 pokliče na pomoč polidjo. Pravtako je s tem omogočena tudi redna zveza s pa* trolnimi čolni v tržaškem prista* nišču.
Plačilo zaostalih mezd
Zaradi obračunskih težkoč, ki so nastale z ratifikacijo mirovne pogodbe, ko je italijanska vlada prenehala biti obvezana za plače* vanje stroškov zasedbe na trža*
škem ozemlju, so mnoge zasebne tvrdke prišle v plačilne težave, da niso mogle izplačati zaostalih mezd svojim delavcem in kriti drugih dospelih računov za na* bavljeni gradbeni material. Zara* di tega je finančni oddelek ZVU poskrbel za nova finančna sred* stva, katera je zdaj kot predujme stavil na razpolago posameznim tvrdkam. Do končnega obračuna bo prišlo šele tedaj, ko bodo pri* stojni uradi ugotovili, kateri in koliko računov pride v breme ita* lijanske vlade, medtem ko bo za ostanek treba najti kritje na dru* gih mestih.
Iz Šempolaja
Dopis iz Sv. Križa v zadnji »De* mokraciji«, mi je ostal v grlu. Za* kaj? — Zato, ker smo tudi mi Sempolajci ravno taki zajci, kot so Križani. Pa ni čudo, saj sta obe te vasi trdnjavi progresivne zabi* tosti. Kar nam eden ali dva uka* žeta, vsi ubogamo, čeprav vemo, da je neumno. Tudi naši otroci »štrajkajo«, ker nočejo pridne uči* teljice. Najbrže ni fašistov nikoli niti videla, a jo že mažejo za f&= šistko. Kdo? Med njimi tudi bivši fašisti. Tovarišu J. F. povemo en* krat iza vselej, da naj se zgubi iz Šempolaja in naj gre strašit raje v Mavhinje, ako ima korajžo. Ugotavljamo, da nas je pod fa* šizmom pustil na cedilu in sedaj smo mu zopet dobri, da nam vsi* ljuje še hujši fašizem, kot so nam ga vsiljevali razni Brevedani*ji, Antoniani*ji, Gigliotti*ji in neka* teri njih repniki tudi iz Šempolaja. Hočemo biti res svobodni Sloven* ci STO*ja in ne sužnji komuni* stičnega terorja. Upamo, da bo to pomagalo, da pridemo Sempolajci že enkrat do toliko zahtevane in zaželjene svobode.
Oče iz Šempolaja
Nabrežina
Pri nas smo postali kaj na* predni. Tovariši iz Trsta nam nudijo politične ure kar v gostilni. Tako sta v nedeljo 2. novembra prišla dva gospoda tovariša. Ene* g* so njegovi znanci od istega omizja imenovali: chi non e con noi e contro di noi. Baje mnogo govori pri raznih političnih mani* fcstacijah. Eden od obeh govorni« kov je kar naprej proslavljal pe* terožamo zvezdo. Najbolj se je označil z besedami, ki jih je izrc* kel na koncu svojega govora: »Mi smo za Jugoslavijo. Kakšen re. žim tam vlada, nas nič ne briga.« Tovarišem, ki še kdaj utegnejo priti v Nabrežino na politične ure, svetujemo, naj se malo bolje pripravijo, kajti Nabrežinci nismo tako neumni, da bi spili vse, kar nam kdo ponuja.
Poslužujejo se laži1 in groženj!
Iz dežele nam poročajo, da se pristaši komunistične »demokra* tične« fronte poslužujejo imena Slovenske demokratske zveze, ko zbirajo člane po vaseh. Tako na Spodnjem Krasu kakor v Brdih. Ker jih ljudstvo ne mara in od* krito odobruje naše resnično de* mokratične nazore, pravijo komu* nistični agitatorji po vaseh, da sta Slovenska demokratska zveza in »demokratična« fronta eno in isto. Zlasti se pri tem nečednem opra* vilu odlikuje »tovariš« Stanko Hlede jz Števerjana, prav tisti, ki je pred kratkim trgal »Demokra*
| cijo« iz rok poštenih čitatieljev.
; Na Opčinah pa si komunistični i »Ljudski odbor« dovoljuje klicati 1 posamezne vaščane na odgovor, zakaj čitajo »Demokracijo« ter ' jim žuga in grozi. Zopet v Gorici trdo novi »tovariši« po kavarnah, da »Demokracija« ne bo mogla ži* veti niti do Božiča. Opozarjamo vse krive preroke in hujskače, da bomo nastopili proti njim sodnij* sko. Vse poštene naše ljudi pa prosimo, naj pazijo, da ne nase* dejo lažem in naj nam javijo vsako vrsto grožnje. — »Demo* kracija« pa bo živela in izhajala še naprej, tudi preko božiča.
Napad z bombo
Zadnjo soboto 9. t. m. v poznih nočnih urah je z močnim treskom eksplodirala bomba, ki je bila po* ložena ob vogalu pritlične vile v ulici Brigata Casale, kjer stanuje mestni župan dr. Stecchina. Razbi* te so bile skoro vse šipe na po* slopju in znaša škoda okrog 30.000 lir. Druge nesreče pa ni bilo. Bom* bo so verjetno položili italijanski zagrizenci, kajti zloglasni tajni ra* dio »Venezia Giulia« je vest po* spremil z opombo, da je bil aten* tat izvršen, ker je dr. Stecchina preveč naklonjen Slovencem. Ali Italijani res še ne bodo spregledali in uvideli, da jih nasilje vodi v pogubo.
»PASTIRČEK«
Te dni je po poletnem premoru zopet izšel otroški list »Pastirček«, ki gre v tretje leto. Izšli sta dve številki skupaj. Z okusnimi umet* niškimi platnicami in pestro vse* bino se listič kar postavi in ga bodo naši malčki gotovo z vese* ljem sprejeli in čitaji. Cena šte* vilki 20 lir. Uredništvo in uprava: Slovensko Alojzijevišče, Gorica, ulica Don Bosco 3.
Živilske nakaznice
Sepral priporoča, naj se živilske nakaznice za četrtletje november 1947 — februar 1948 dobra ohra* nijo. Zlasti naj se pazi na drugi odrezek za razna živila, na kate* rega se bodo delili posebni do* datki.
Incident na Solkanski meji
»Gioroale di Trieste« z dne 11. t. m. prinaša vest, kjer opisuje dogodek, ki se je pripetil na ju* gosl.*italij. meji v višini Solkana in pripoveduje, kako so italijanski stražniki opazili tri ljudi, ki so se skušali vtihotapiti na italijansko ozemlje. To bi se jim bilo tudi po* srečilo, če bi stražniki ne bili iz* prožili proti njim svojih brzo* strelk in jih tako prepodili nazaj na jugoslovansko ozemlje. Člankar potem pripoveduje, kako so streli vzbudili pozornost jugoslovanskih stražnikov, ki so prihiteli na lice mesta in aretirali vse tri ubežnike. Nam se zdi tako ravnanje okrutno in ga ne razumemo, ko pač vemo, da jc predpisana navada, da se begunci, zlasti politični, gostoljub* no sprejmejo. To je tudi v na* sprotju z mednarodnim pravom, zato si dovoljujemo opozoriti me* rodajne oblasti na ta dogodek.
Štandrež
Skrajni čas je že, da se tudi mi oglasimo, da ne bo kdo mislil, da je naša vas čisto izumrla. »Pri* morski dnevnik« je poročal, da so pri nas izsledili in prijeli straho* valca Tabaja Antona, ki je vrgel bombo na dvorišče, kjer se je vr* šila predstava. To je res. Čudno se nam zdi le to, da »Prim. dnev.« niti z besedico ni omenil poprej* šnjega Tabajevega zelo »zaslužne* ga« udejstvovanja. Mu pa mi malo osvežimo spomin, ker še nismo
pozabili, kako je Tabaj s par ena* kimi sovrstniki v službi OF str a* hoval poštene vaščane. Vsi ti so se zdaj v svojem junaštvu poskrili in tudi njihovi starši so jih za« tajili.
Števerjan	1	i
SIAU je oblekla novo obleko.
V	želji, da bi napravili konec na* silju in varanju, hočemo s tem dopisom razkrinkati delovanje ko* munistične partije v novi obleki Demokratične fronte. Upali smo, da z novimi državnimi mejami ne bomo več v nevarnosti pred te* rorjem, ki tlači naše prebivalstvo od ustanovitve OF sem, a vse upa* nje je bilo zaman. Že spet so agenti rdečega raja na pragu s staro pesmijo:	»Tu	imaš polo.
Podpiši! To je protest. Mi zahte* vamo lanske ljudske učitelje. Le* tošnji so reakcionarni, fašistični, protiljudski. Če bo treba, bomo postavili naše šole«. Te »naše« šole so oddaljene samo par sto metrov od nas, zato dobro vemo, kakšne so. Verouk je izginil iz njih, mo* litev in križ tudi. Pozdrav je »Smrt fašizmu« z dvignjeno pe* stjo. Šolarček, ki je drugi dan šole pozabil na ta pozdrav, je moral za kazen ves čas pouka klečati. Ali naj podpisujemo za tako šolo? Takoj nato so razdelili po hišah posebne tiskovine za pristop v Dem. fronto. 90°/o nas je, ki nam do skrajnosti presedajo ti hinavski manevri, ali vendar se ne moremo otresti verig, v katere nas je vkle* nilo nekaj teroristov. Čas je, da s« zganemo in vržemo raz sebe rdeči jarem.
Zadnja številka »Demokracije« je prinesla poročilo o zločinu, ki so ga rdeči krvniki zagrešili pre* tekli teden na Njivicah pri Koj* skem. K temu poročilu dodajamo še sledeče: 24 letni Maraž Jožef in. 24 letni Štekar Ladislav nista bila ubita na begu preko meje. O tem pričata klasična strela v tilnik in razbita obraza, da bi ju ne bilo mogoče spoznati. Zločincev ne bo* mo navajali imenoma, čeprav po« znamo vse štiri. Bodo že dali ras čun.	Števerjmci
Opatjeselo
»Ljudska volja«, to je konj, ki ga komunistične oblasti jahajo tudi v komaj priključenih krajih. Tako se je pokazalo tudi v Opat* jesclu: »Oblast«, to je OF, je dolo« čila kandidate za bodoče občinske volitve. Lista je bila predložena ljudstvu .v odobrenje in ker ni dosegla predpisanih 50 podpisov, je bil sklican masovni sestanek vo* lilcev. Na sestanek je prišel funb* cionar OF od okraja in nahrulil ljudi, da si upajo zavrniti oziroma ne odobriti kandidate, ki jih je postavila OF. »Kaki OF*arji pa ste vi, da ne sledite vodstvu, ki ste ga sami izbrali? Ti ljudje v vodstvu OF so vaši zastopniki, zato je vsak njih korak feraz ljudske v o* lje, to je vaše volje in vi jih mo* rate upoštevati!« Tako in podobno je govoril možakar poparjenim Opajcem, ki so trdovratno trdili, da morajo biti kandidati izbrani od ljudstva in ne od OF. Nič ni pomagalo, — podpisati je bilo tre* ba — pa četudi je sem pa tja kdo zagodel: podpišem, a nisem za tol Taka je demokracija rdečih!
S KOBARIŠKEGA Božji mlini...
Slavko Škvor iz Robelišča, znan rdeč priganjač, je bil obsojen na 1 leto zapora, ker je na veliko ti* hotapil preko državne meje. —■ Nevarna komunistična hujskača Natal in Robič iz Logov pri Bre* ginju sta svojčas ovadila Škudli* novo družino in so bili vsled tega trije člani družine (starši in en sin) od partizanov ustreljeni v bli» žini Prosnida. Ovadba se je sedaj izkazala za lažno in neopravičeno, in sta bila oba vsled občega zgra* žanja kaznovana. Kdaj bodo vsi slični zločini vsaj deloma primera no kaznovani?
Za tiskovni sklad »Demokracije* Neimenovani iz Brd L. 1000.—; ob priliki godu Tončke iz Trsta L. 2.500.—; Marija Stih iz Cleve*> landa L. 650.—; zaveden na« rodnjak z Vrha L. 100.—
Srčna hvalol
Odgovorni urednik : Janko Simčič
1	iska tiskarna Budin v Gorici-
Djugasvili, ni Slovan, ampak azijat. Zato bi bilo nesmiselno si utvarjati, da ima boljševizem kaj skupnega s slovanskimi interesi. Vsa današnja gonja za podjarmljenje sveta je delo komunizma, ki se poslužuje slovanstva le kot sredstva.
Komunizem je obsojen na neizogibno propast, ker je komunistična doktrina nasprotna naravnim zakonom; ker ponižuje človeka v sužnja; ker hoče, da so vsi ljudje berači in obupanci; ker hoče v svetu zmedo, kaos, nemire in sovraštvo, zavedajoč se, da je zadovoljen človek nedostopen za ideje komunizma. Zato je vsak, ki je za red v svetu, za napredek in blagostanje človeka, nasprotnik komunizma. In kdor je nasprotnik komunizma, je danes, misleč da je komunizem v službi slovanstva, tudi nasprotnik Slovencev, Hrvatov, Srbov in Slovanov sploh. Slovanstvo je usužnje-no komunizmu v svojo nesrečo. Za to se ima zahvaliti režimom komunističnih manjšin, ki so se polastile slovanskih držav in jih vklenile v službo komunistične svetovne revolucije. Sovraštvo sveta proti komunizmu se obrača proti Slovanom, ker neveden svet istoveti Slovana, Slovenca, Hrvata s komunistom.
Iz naših starih prijateljev, je komunizem naredil sovražnike. Svet, ki je visoko cenil slovenskega, hrvatskega in srbskega delavca v inozemstvu, vidi danes v njem revolucionarnega komunista in ga odklanja. Prvi glasovi iz Južne Amerike nam to potrjujejo. V samen Buenos Airesu je bilo zaprtih osem jugoslovanskih kulturnih krožkov v zadnjih tednih.
Komunizem pripravlja utopistično svetovno revolucijo, a slovanstvo bo plačalo račun.
Vesti z C
Ljudstvo naj ima besedo £
Pretekli teden je zborom val goriški odbor italijan* ske republikanske stranke. Na dnevnem redu so imeli tudi vprašanje občinske av* tonomije.' Prišli so do za; ključka, da bi se morali od* cepiti od Gorice sledeči slovenski kraji: Štandrtz, Pevma, Oslavje in Šentma* ver. Ločnik in Podgora pa naj bi ostala še nadalje pod Gorico. Tako bi se, pravijo, popravila krivica, ki jo je fašizem storil tem občinam, ko je zatrl njihovo samo* upravo.
Po našem to vprašanje ni tako preprosto, da bi ga lahko rešili s površno ute* meljenim sklepom. Fašizem je res vključil omenjene kraje v goriško občino, ker je vladi takrat to kazalo. Ali naj se gospodarske in druge vezi, ki jih je skupno življenje ustvarilo v zad* njih dvajsetih letih, zopet pretržejo samo zato, ker to neki skupinii bolj kaže? In zakaj naj bi Ločnik in Pod* gora ostala pri Gorici, ko jih je pa isti fašistični ukaz združil z njo? Zdi se, da so za temi zahtevami vse prej kot občinski gospodarski
interesi. Ali se morda za vsem tem ne skriva le želja, da bi Slovence čimbolj izri* nil? iz Gorice? Pa bodi ka* korkoli! Naše mnenje je, da je za tak važen ukrep treba najprej vprašati pri* zadete občinarje, ki naj se svobodno izrazijo, kje želi* jo biti.
Zastopnik prosvetnega ministrstva v Gorici
V Gorico je dospel prof. Giov. Ferretti, glavni ravnatelj oddelka za šolo v mejnih pasovih in za iz* menjavanje kulturnih dobrin z inozemstvom. Prof. Ferretti, ki je v italijanski javnosti znan zlasti po svojem temeljnem delu o pc* sniku Leopardi ju, je vedno žago* varjal pravice narodnih manjšin do šolstva v materinem jeziku.
V	naših krajih se je po šolskih po* slih mudil že po prvi svetovni voj* ni pred nastopom fašizma. Prcpri* čani smo, da bo sedaj s svojo uvi* devnostjo in razgledanostjo znal pravično rešiti vsa še viseča vpra* šanja slovenskega šolstva na Go* riškem.
Nova maša
V Landru nad Čedadom v Slov. Benečiji bo prihodnjo nedeljo slo* vesna nova sv. maša. Daroval jo bo nečak tamošnjega dušnega pa* stirja g. Zupančiča. Novomašniku želimo obilo božjega blagoslova.