PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE Z A SLOVENSKO PRIMORJE
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I- NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807
Rokopisi se ne vračajo.
OGLASI pri Upravi cd 8.30 do 12 'n od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir.
NAROČNINA
Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792.1440 jugolir; FLRJ: 55,165,330,650 din.
Čekovni račun na ime «Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 60-4041-30.
Leto 111 - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din
TRST nedelja, 7. septembra 1947
Poštnina plačana y gotovim Sp^Lzione^r^^bonjjosteUe^
iStev. 688
Se nosimo vero v pravičnost bodočo...
Marušič in Bidovea, združena brata * Valenčičem, Milošem v mraku [krivic:
*® t> sonce odprla se narodu, vrata, srca so vaša, vseh upov bogata, foslala svoj zadnji borbeni klic.
Igo Gruden
B agislovitev grobov bazoviških mučenikov
Včeraj dopoldne se je r,a grobovih padlih bazoviških mučencev a Pokopališču pr; Sv. Ani zbrala «vftna množica tržaškega Ijud--va. Gospod župnik Škabar j« caj-*~eJ opravil žalni obred in blago-0vil grobove. Nato je spregovoril v- prof. dr. Kosovel Jože. Delal je:
Ob dnevih, ki so obletnice dneva, 1 ste darovali mlado življenje za voboditev našega naroda, je naša
ko
misel
ka Vas izrazitejša, bolj pcglob-
J na. Toda naša misel se ne po-V,m ^r‘ Vas samo v teh trenutkih, eano čutimo, da je spomin na . !e žrtvovanje krepil in bodril
Suha
našega naroda v oni dob’, ki
V..	-	llUiV/vltv	V	vili	UvU	*	A*
kn ttu dneva- ko ste padli kot žrtve t’n nas^n£kev, ki so hoteli pro-čolavno zasužnjiti naš narod, pa
»ne odločilne dobe, ko se je ves lJ<*i, dvignil, da si izbojuje ž.v-‘enJs*te pravice.
ste prvi dali izraza uporniške-kUrt?u*lu, ki je' tlel v dušah naših Q-, vi ste se prvi dobro zavedali, ,1Q *e morate pripraviti za odločil-K°°-bo, kj je morala priti. Ta “ naj bi našla pripravljena na-boru,09 'n naše pesti. Saj smo se za, svoje življenje,'za svoje
pravice. Vaše delo ni bilo delo nekaterih posameznikov, vaše delo je bilo izraz volje neke skupnosti, kr je videla bolj daleč kot ostali, je bilo prav za prav izraz vsega naroda 'n vseh onih na naših tleh, ki so se čutil; teptane.
Vaš upor je bil predhodnik onega upora, ki je prišel pozneje ter je z enakim uporniškim duhom znova pripravljal srca za borbo-Vrsta junakov gre od Gortana preko vas, Pina Tomažiča, Simona Kosa, Vadnala, Ivančiča, Bobka do fsočev naš Jr znanih ;n neznanih junakov, ki so šli v boj, dobro se zavedajoč, da bo treba žrtvovati tudi življenje za rešitev našega naroda in vseh teptanih.
Vše to se je vtisnilo v naša srca, to nam je bilo v bodrilo v preteklosti, nam je dobrllo v današnj h dneh. Vaše žrtvovanje nas bo vodilo tudi v prihodnosti.
Bazovica Je bila v preteklosti simbol naše Volje, da si sami priborimo naše življenjske pravice, je bila simbol naše vere, da bo prišel čas skrajnih naporov in rešitve. Bazovica je danes in bo vedno simbol našega stremljenja po Srečnejšem življenju nas samih ;n poznejših rodov.
Tovariš; Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič! Večna slava Vašemu spominu!
Nato je govoril v italijanščini tov. Petronlo in poudariš, da so bazoviški junaki še prav posebno lahko za vzgled italijanskemu ljudstvu, kajti na njihovih grobovih se danes zbirajo s Slovenci tudi demokratični Italijan!, združeni v trdnem bratstvu, Bidovec, Marušič, Miloš, Valenčič so veliki glasniki
svobode, k; so prvi padli v obramt bi za človečanske in demokratične pravice.
Po govorih so pevci iss Skednja in Kolonkovca zapeli nekaj žalo-stink, ki so prisotne globoko ganile. Nato je sledilo polaganje vencev, nakar so v=; prisotni odšli na grobove talcev, kjer je govoril tov, Kovačič.
Svečana komemoracija v Domu pristaniški}] delavcev
Sinoči ob 20. uri se je v Domu pristaniških delavcev, v dvorani gledališča «Ob morju® vršila svečana komemoracija bazoviških žrtev. Oder je bil drapiran s temnomodrimi zavesami, na katerih ja bilo z zlatimi črkami zapisano: Bidovec, Marušič, Miloš, Valenčič — in datum v krvavo-rdečj barvi: 6.9.1930 — 6.9.1947.
Tovariš Lukež Jožko, členi Slovenskega narodnega gledališča v Trstu, je recitiral Grudnovo «Ba-aoviškim žrtvam*. Pesnikove besede »o se navzočih globoko doj-mile, zlasti zadnja kitica, ki prav:: <tMar gluh je vet svet za to zemljo [vpijočo,
Ul s srčno krvjo smo škropili ji tla od sinjega morja po Krasu, čez Sočo še nosimo vero v pravičnost bodočo vseh zemelj, vseh ljudstev teptanih [*veta!»
Nato je italijanski pevsk; zbor «Pino Tomažič* pod vodstvom tov. dirigenta Occinija zapel dve svečani žalostinki in navdušil vse prisotne z «Na jur;š!» z italijanskim besedilom. Sledil je govor tovariša prof. Zorka Jelinčiča. Tov. Jelinčič je dejal:
Veliki nauk in zgled ža borbo in žrtvovanje
Govor tov. prof. Zorka Jelinčiča
pr? 'no precI 17 ko se Je p°t'’ -Qni svet še zibal v sanjah in c _arcLh o idili večnega miru, so se rin°S,ne7!1 ihtru zrušila v pesek štiri Srni ^'Jenja, na usodni kratki tiud it onstran Bazovice, s kriki za 0 Pravico, za svobodo sloven
fodsfco
naroda, za propast jašizma. ^0 je krvavi mit Bazovice in šti-kor *lJftenikov, vodnikov in juna-W j so P°sl-ali simbol notranje (j0 * 5 osvoboditve, upora in rasti ^mokratske enakopravnosti s 6jes^n>wi narodi. Osrednji najbolj f ?ci čin nove zgodovinske jaze PosehV°^U Primorsl:ega ljudstva, Pr0vJri0. Slovencev: politična pri-OsrJ! in Krvavi začetek narodno-^čdUne borbe.
jwe<i so leti neposredno po ras--■ politi, felavsk
v°diteljev, so si hitro sledili OosSl.na zc*dnje ostanke slovenskih Zdcij ^rskitl 'n prosvetnih organi-Sank. .smrtni udarci ljudskim orgijam so odprli oči tudi zad-
n:u ' političnih skupin, po uniče-nevske stranke ter zapretju
kot rahlo politično — injormativno vez, ki bi s svojim pasivnim zadržanjem ovirala prodiranje fašizma.
Bolj bistro, bolj različno smo takrat mladi ocenjevali silo fašizma, njegovo moč v notranjosti Italije in njegovi mednarodni povezanosti Zato si nismo delali iluzij, da moramo. biti močnejši kot fašizem, ako hočemo doseči uspehov. Biti močnejši kot fašizem je pomenilo in zahtevalo ne biti osamljeni primorski Slovenci, marveč se zvezati predvsem s protifašističnimi Italijani
prve večje mladinske skupine in kmalu za tem druge, je sicer preprečil popolno in po vsej deželi enotno izvedbo tega načrta, ker je bila začasno pretrgana vsaka zveza med skupinami vse pokrajine. Enak zastoj je pomenil tudi fašistični umor istrskega mladinca Via-dimira Gortana pred tribunalom v Pulju — v upornem antifašističnem Pulju — in odprema nove istrske skupine mladincev v strašne italijanske zapore, v Santo Stefano in Portolongone. Toda podtalna mla-
K,	-	S'	•
Ob grobu štirih junakov na tržaškem pokopališču
in z vso mednarodno^ antifašistično j finska antifašistična delavnost zaradi tega ni prenehala, obratno, — vzplamtela je vsepovsod še silovite-je s požari, sabotažami in napadi, s manifestacijami, z napisi, letaki, zastavami, ilegalnim tiskom in organizacijo, dli se je zamajala vsa fašistična organizacija in so zatrepetali filofašistični odličniki.
V središču vsega tega protifašističnega dela je stala ta krepka četvorica naših Bazovičanov- Niso bili edini; le vodilni zastopniki so bili na čelu nove primorske mladine, prvi, najbolj bistrovidni, odločni in najbolj pogumni ter požrtvovalni sinovi naših delavcev, malih kmetov in zdravih intelektualcev, ki so se bili sami organizirali, da bi socialno in kulturno' dvignili sebe in svojo delavno ljudstvo do človeške in narodne enakopravnosti in so se zato ostro branili že po svojih prosvetnih mladinskih društvih sodelovanja, varuštva katere koli skupine, ki bi jih izkoriščala v svoje namene in j’h vezala v kak oportunizem, borci za novo resnično demokracijo.
Preplah je spreletel za hip vso antifašistično javnost ob vestI o njih padcu v zapor in o aretaciji stotin mladincev po vsem Primbrskem.
organizacijo; je zahtevalo združiti vse udarne socialne sile v eno. Vse zdrave sile: kmečke, obrtniške, na-meščenske z že preizkušeno delavsko organizacijo, predvsem komunistično. Predvsem pa smo razumeli, da nasproti ogromnemu kopičenju fašističnega orožja, policije in številne fašistične množice in nasproti veliki mednarodni podpori fašizmu, moramo postaviti še večje tiaše, vsaj moralne sile naše brezmejne pripravljenosti na žrtve, na vsako tudi skrajno žrtev svoje lastne glave.
Zaradi uspavanosti, zaradi moralne prilagojenosti javnosti prilikam, je ta naša mladna čutila, da je treba udariti ostro, napadalno udariti, da bi se globoko zarezalo v zavest, globoko kot prepad med vsem, kar je bilo fašističnega iri vsem ne-j fašističnim, pa naj bi tak čin stal, t kar bt stal. V tem smislu je bilo I na prvem, ustanovnem sestanku, | točno pred BO leti sklenjeno, da se ! poleg izgraditve organizacije, borbe proti fašizmu in ovaduhom, zanetiti j ogromen požar primorskim fašističnim šolam in otroškim vrtcem, najnevarnejšemu orožju za potujčevanje mladine v rokah italijanskega imperializma in za fašistično za-
jemali stisnjenih src. Res je, človeško res, toda visoko preko vsega tega so uporno odmevali skozi železna omrežja napevi vseh mogočih narodnih in mednarodnih himen, nakljtib vsem jetniškim in policijskim kaznim. Nekaj dni po prihodu mučenikov v Trst in na morišče sem našel v Bidovčevi celici na več krajih z iglo vtisnjeno njegovo ime in gesla o svobodi, ljudski in narodni, ki so jih kriknili tudi na morišču zadnji hip.
To je bila njih politična opbro-ka, iz njih zavest iz njih dejanja in iz žrtve lastnega življenja; boriti se za resnične ljudske pravice, za slovensko narodno svobodo, tudi za ceno lastnega življenja.
Dramatična veličina njih telesne smrti za zmago potlačenega ljudstva je elektrizirala naše primorsko ljudstvo. Zarezala je nepremostljivo brezno med fašizmom in njegovimi pomagači ter vso resnično demokratsko javnostjo, vžgala se je kot pekoč opomin vesti v zavest vseh poštenih. To je bil njih zadnji in največ ji hip, veliki nauk in zgled za borbo in žrtvovanje.
To je bila prva bitka mlade Primorske, resnične demokracije za svoje pravice, prva. zmaga — začetek krvave borbe za narodno osvoboditev, bbrbe, ki ni več prenehala. — V okrvavljeno brazdo za njih plamenečim zgledom so padle še pred začetkom velikega obračuna s fašizmom, še mnoge desetine skoro neznanih mučenikov, ubitih po zaporih, otokih, pa samotah Soške doline in Krasa. Ko so pa zagoreli kontinenti v kozmičnem požaru so padale v smrtni ekstazi, z njihovim vzorom v duši, maščevalne čete, brigade, divizije za uresničenje prave ljudske demokracije in za svobodo slovenskega in vseh narodov izpod fašističnega tlačenja in izpod svetovnega imperialističnega izkoriščanja.
Tudi po odločilni zmagi nad nači-fašističnimi zločinci, borba še ni bila in še ni končana: Skedenjske žrtve, žrtve iz ulice Cavana, iz vseh tržaških ulic in tovarn, s kraških gmajn in soških grap še padajo pod udarci neofašizma, reakcije, šovinizma, ki ji dobrodošlo priložnostno Orožje v rokah angloameriškcga imperiaVzma.
Toda primorsko —■ tržaško ljudstvo, ljudstvo naših Bazovičanov, ljudstvo narodno osvobodilne in demokratske borbe, ne klone in ne more kloniti, z neuničljivo pridobitvijo njegove resnično ljudske demokracije z zavestjo in nepremagljivo voljo: nikdar več nazaj odvisnost in izkoriščanje, Slovenci nikdar več «ščaviy>, nikdar več bedna raja pod tiranstvom imperializma v kakršni koli obliki fašizma, reakcij, tako zvanih zapadnih edemokratiju ali šovinizma z večno podanim naukom Bidovca, Marušiča, Miloša, Valenčiča in vseh nepreglednih trst junakov mučenikov, da se ljudske pravice in resnična demokracija, narodna svoboda pridobivajo in branijo vedno le z žrtvami, ako treba, tudi z največjimi žrtvami.
Za ta nauk in za njih pridobitev, slava bazoviškim mučenikom!
Nato je govoril v Italijanščini tov, Petronio. V začetku svojega govora je rekel, kako je- leta 1930. bazovišk; dogodek pretresel ves Trst. Vendar pa so se našli nekateri, ki so dejal; «Pa saj to so .Slavi’, kaj bi se zato razburjali!*. Tov. Petronio jo dejal: «Da, bazoviški mučenci so Slovenci, Slovef.i-ci. k; so se prvi uprli v obrambo najelementarnejših pravic svojega naroda, ki ga je hotel italijanski fašizem zbrisati z lica zemlje bo-
junaki so bili patrioti v najvišjem pomenu te bes-Cde, kajti oni so branili nacionalne pravice svojega naroda, toda italijanskemu narodu in, drugim narodom niso branili 'n odrekali pravic za svobodno izživljanje. Bill so predhodniki tiste na-rodno-osvcbodilne borbe, k; je na krvavih poljanah pozneje združila Slovence in antifašistične Italijane v slovansko-italijansko bratstvo. To bratstvo pa je danes edino in največje jamstvo, da se v Trstu ne bo nikolj več obnovil fašizem ter nobene vrste neofašizma! pa naj si bo skrit pod kakršnim koli plaščem demokratičnih fraz in nazivov.
Za tem je nastopil mešani pevski zbor iz Sv. Ivana «S. Škamperle* pod vodstvom tovariša Venturinija, zapel «Osmero blagrov®, ki jih je skomponiral sam dirigent v počastitev spomina svojega sina, ki je padel pod fašističnimi rafali. Sledila je Foersterjeva «LjubIca», težka kompozicija, ki pa jo je zbor odlično izvedel in zato žel vihamo priznanje. Nato je zbor zapel Ven-turlnijevo «Znamčnje», pri kateri si je odlikovala sopran solo tov. Kczern Rožica, Sledila je Lajovčeva «Pomladni spev® ter kot zadnja točka sporeda Rozinova »Partizanska*.
Priprave v Bazovici za današnjo proslavo '
Ze teden dni pred spom'nsko svečanostjo bazoviških žrtev so Ba-zovcl pričeli s pripravami, pr! ka-ter'h je sodelovala vsa vas. Zene mladinke, možje ln mladinci so vsak na svoj nač'n pomagali pri številnih delih, ki so jih zahtevale priprave. Vsega skupaj so vaščani
SPORED
današnje proslave bazoviških žrtev
Dopoldne ob 9.30 sv. maša pri spomeniku; med mašo poje pevski zbor iz Bazovice.
Po maši polaganje vencev.
Sledita govora tov. dr. Dekleve in tov. Rizzottija.
Združeni zbori iz okolice Bazovice zapojejo dve pesmi.
* * *
Popoldne ob 14. uri pri Bazovici koncert godbe Ri-naldi.
Ob 15. uri se začne vseljudski tabor, na katerem bosta govorila tovariša Branko Babič in Gasparini Leopold.
Pred in po govorih bo množični pevski nastop okrog 1500 pevcev. Sodelujejo tudi italijanski pevski zbori iz Milj, iz Skednja in kulturnega krožka «Tomažič».
(Spored prevoza iz Trsta v Bazovico glej na 2. strani!)
disi, da Slovčnce izšel; bodisi, da1 opravili 120 udarniških ur dela:
jih denacionalizira.® Govornik je označil to fašistično politiko kot nemoralno, neumno in zločinsko. Dalja jo tov. Petronio poudaril, da Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič niso bili nikakršni slovenski nacionalisti in šovinisti, kaker jih hočejo mnog; prikazati. Bazoviški
meški so čistili teren, skladali Stavbni les, postavljal; kioske, sekali borovce za drogove in pomagali pri drugih delih. Najbolj so se izkazali 70 letni Križmančič Anton (najstarejši udarnik), njegov sin Rudolf, Racman Vladimir in Žagar Jakob, ki so v 12 udarniških urah zgradili
velik oder za pevce. Na odru, za ka- ' prpfI ur'jaffltsko nfidodho terega so porabili 10 m3 lesa, lah- rreQ PrJdlel'iK0 PUKUUDU ko nastop; 720 pevcev, pod odrom
pa je prostora še za 280 pevcev, tako da lahko skupaj nastopi 1000 pevcev. Zene in mladinke pa so splele 130 m zelenega okrasja.
Veliko veselja vsem vaščanom pa so pripravili pionirji in pionirke, ki so spontano sklenili, da se bodo udeležil; svečanosti s svojim novim praporom, ki so ga dobili v Lipici. V ta namen so spleli krasen venec iz gladeža. ki ga bodo danes ponesli k spomeniku bazoviških žrtev.
Bazovci za svojo požrtvovalnost 2asluž’jo vse priznanje. Na ta način so najlepše doprinesli k svečanosti vsega primorskega ljudstva.
8 stoletij Moskve
Danes se začne svečana proslava ob udeležbi številnih deiegacii - Čestitke maršala Tita
Moskva, 6. — V Moskvi se zaključujejo p: i pr a ve za proslavo 8. stoletnice, ki bo jutri. Vse mesto je okrašeno z zastavami, .cvetjem m mnogobarvnimi slikami. Iz vseh krajev Sovjetske zveze prihajajo v prestolnico številna darila. Na dan proslave bodo v gledališčih in kinematografih zanimivi programi. Ze sedaj kažejo filme o zgodovini Moskve. Odprli so tudi razstave o prejšnjem in sedanjem življenju Moskve. Vsak dan prihajajo nove delegacije iz številnih držav.
Maršal Tito je ob tej priliki poslal moskovskemu mestnemu sovjetu brzojavko s čestitkami. Podobne brzojavke so poslale tudi razne ljudske organizacije Jugoslavije.
Danes so v Beogradu slovesno proslavili 8. stoletnico Moskve. Govoril je Boris Ziherl, ki je podal zgodovinski pregled o razvoju Moskve in poudaril važnost, ki ga ima Moskva po nastopu sovjetskega režima. Dejal je, da je Moskva postala predstavnica najdoslednejše ljudske demokracije. Med vojno je glas moskovskega radia spodbujal jugoslovanske, albanske ln grške partizane ter podtalno gibanje poljskega, češkega in bolgarskega ljudstva.
Rakosi napoveduje vladni program svoje stranke
Budimpešta, 6. — Glavni tajnik madžarske komunistične stranke Rakosi je na velikem zborovanju, k. se ga je udeležilo nad 200.000 oseb, izjavil, da uspehi ;n politična zrelost komunistične stranke dajejo tej stranki pravico, da po volitvah zahteva mesto, ki ji pritiče.
Obrazložil je nato vladni program komunistične stranke: Med
drugim znižanje ministrstev od 18 na 12, politika sporazuma s cerkvijo, nacionalizacija Narodne bank« in večjih bank, sklenitev prijateljskih pogodb s sosednimi demokrat tičnimi državami, pogajanja s CRR za rešitev vprašanja narodnih manjšin.
Pozval je nato ljudstvo, naj se odločno bori proti spletkam reakcionarnih strank in posameznikov, ki delujejo proti koristim madžarskega ljudstva.
Trgovinski dogovor
med ČSR in Romunijo
Praga, 6. — Uradno poročajo, da so med CSR in Momunijo podpisali trgovinski dogovor. CSR bo od Romunije dobivala poljske pridelke, in sicer 25.000 vagonov koruze, Romunija pa bo dobivala od CSR stroje ln industrijski material. Prihodnje dni bosta obe vladi začeli pogajanja za tesnejše gospodarsko sodelovanje. Proučili so tudi vprašanje plovbe po Donavi.
Priprave za gradnjo kanala Donava-Tisa
Beograd, 6. — Priprave za grsd-njo kanaila Donava-Tisa, ki bo eno največjih del v Srbiji, so v teku ob vsej trasi kanala. Cel sistem pomožnih kanalov bo povtzan s tem kanalom, ki bo omogočil obdelovanje novih 180 ha zemlje ln izsušil one predele, k; so najbolj podvrženi povodnjim. Kanal bo dovajal vodo tudi umetnim ribnikom iti bo skrajšal plovbo na Donavi za 90 km. Dolžina pomožnih kanalov bo znašala 750 km. Zgradili bodo tudi številne električne centrale.
Šolstvo
JULIJ B ULTRA M
'•Ji:
ifosouel (n tov. Petronio govorita
>	lahkovernim	polit	it-
< bo	Jct	so	pričakovali,
mogoče živeti ali vsaj
, 'JVebn teizmom.
bij0 , ° kaj napraviti.'» — to
to;
h
teda
1 mnenje, enodušna
?®!0(;n*e delavca, ki je že bil 0 v boi-S,	...	•
>.ektZ, prcbi™lstva S mi Wca'
priletnega ega javnega delavca,
VCStn.-
9 »11 v}tavii na cesti. Ne, to ni
i??{<fceoo proti fašizmu, tudi nri’bivaIstva, poštenega ■da, priletnega du-
Lilenis !^ln pobožna želig vseh te :e	'	kl	™	kaj	mislili, - j
bv(’daon’idt,.° do,'nnino prepri-t Kovan 'asWmn nimamo ničesar pl, dr' te vsak kompromis s( **l'e9a~'!:u*en- D« je torej, kar in sl)osnbnega, prisljeno
Kn.e.Bcda
njim
v borbo.
‘ ennj,1 Misn vnelične socialne jii f° Predstavljale te borbe.
:So nepobot šljivi. opt mistični ovire Premagala in pozira vse
oQ G	»»*.	...	<	•	1 4m11	tu.l-fiisM«	/* 7 z® * \o a *i n
si zamišljali to borbo
To so uspehi naporov ljudske oblasti, da odpravi žalostno dediščino fašizma na področju slovenske prosvete in kulture. Zal nam ni uspelo kljub vsem prizadevanjem mobilizirati profesorjev, učiteljev in kulturnikov italijanske narodnosti. Zaradi tega se je na področju italijanske kulture premalo napravilo. Tako stališče italijanskih prosvetnih delavcev si lahko razlagamo iz naslednjih dejstev: v prvi vrsti so to posledice fašistične vzgoje in konservativne miselnosti, na katero ni revolucionarna borba zadnjih let nič vplivala, in se niso iz nje ničesar naučili. Borbe proti fašizmu se niso udeležili in so tudi po njeni zmagi v celoti ohranili značaj takih intelektualcev, ki stavijo svoje znanje in sjxsobnosti v službo sovražnikov delovnega ljudstva. K temu prispeva vpliv vrhov tržaške reakcije, ki kot rečeno, plačujejo njihovo pasivnost. S takim zadržanjem seveda zavirajo razvoj lastnemu narodu. Razen lega predstavlja objektivne t:.!ave pri- preusmerjanju itali-anslcega kulturnega življenja l>omanjkanje novih ■učn h knjig, napredne literature Itd. Ljudska oblast si prizadeva, da bi vse te
Dosedanji rezultati dela
ljudske oblasti v Koprščioi in Bujseimi
strupljanie njih duš. — Konfinaci-1 Našim borcem je bilo jasno, da gre ja na otoke treh vodilnih tržaškii za glavo, žvižgi v smrtno tišino mladincev in kmalu za tem padec dvbrišč zaporov v Kopru In v Re-goriškega mladinca Breganta pod gin i Coeli v Rimu, otožne nagrob-fašističnim svincem in z zaporom ! nlce eVigred se povrneš, so se opri-
C-OCOOOCOOOOOQGOOOOQOOCCOOQCGOCOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOQOOOOOGOCOOCGC-COOOOGOQOOGGOOOOGOCOOOC'OOOOOOCCOOOOOOOOOOCCQC3000
ge so nastajale v težki borbi s Vaškimi špekulanti s prepričevanjem in s praktičnimi dokazi.
Danes vidijo kmetje v zadrugi svojega zaščitnika, se Je oklepajo zlasti po tem, ko so zadruge v praksi dokazale svojo življenjsko silo. Danes je na teritoriju več desetin zadrug vseh vrst-, nabavno prodajnih, kmetijslco-obdeloval-nih, obrtnih, ribiških. Vse te zadruge so včlanjene v zadružno _poslovno zvezo.
Zadruge še niso kos svojim na. logam. Obstojajo sicer objektivne težave: pomanjkanje kadrov, izkušenj, prostorov itd. V$e to povzroča velike težave pri poslovanju, zlasti manjka izkušenj na področju trgovine. Ob večji in<ciattbi nabavno prodajnih zadrug bi se trg lahko v veliko večji meri založil z artikli široke potrošnje. Te pomanjkljivosti se odpravljajo in kader dobiva vsak dan večje znance in prakso. Z utrjevanjem zadružne zavesti, z dviganjem ugleda in izkušenj zadrug se pri nas ustvarja močan steber vsega bodočega zadružnega življenja na STO-ju, ki bo ščitilo interese kmetov pred špe-kulantskimi načrti.
Pri vseh si-ojih naporih se ljudska oblast naslanja na delavske ■in antifašistične organizacije. Po. rnembno pomoč nudijo zlasti sindikalne organizacije.
KONEC.
Ljudske demonstracije proti draginji v Italiji
Rim, 6. — Vodstvo ^komunistične in socialistične stranke sporočata, da sta izvr šna odbora obeh strank spričo poslabšanja gospodarskega položaja in spričo nezmožnosti sedanje vlade, da bi rešila osnovna vprašanja, organiziralo za soboto, 20. septembra dan velikih demokratičnim in ljudskih demonstracij proti draginji. Namen teh demonstracij je, opozoriti na gospodarske težkoče in na nevarnosti Inflacije in gospodarske katastrofe, če ne bodo podvzeti ukrepi proti višanju cen in če ne bodo revnejšim slojem zajemčene osnovne potrebščine.
V Milanu so se sestali predstavniki vseh delavskih zbornic Emilije, Veneta, Lombardije in Piemonta ter predstavniki «Confedertera» in sklenili, da bodo v ponedeljek, 8. t. m. proglasili stavko poljedelskih delavcev.
med ČSR in Bolgarijo
Praga, 6. — Češkoslovaški zunanji minister Ma$aryk je sporočil bolgarskemu opolnomočemmu mi-n'stru v Pragi, da bo češkoslovaška vlada prihodnje dni predložila bolgarski vladi nažrt pogodbe o prijateljstvu In vzajemni pomoči. «Rude Pravo® piše, da bo za podpis pogodbe pr‘šel v Prago bolgarski minerski predsednik Dimitrov.
Spomenica Markosove vojske
skupščini OZN
Atene. 6. — «E!efteri Eladas poroča, da Jc vrhovna komanda grške demokratične armade sklenila, da bo odposlala glavni skupščini OZN, ki se bo v tem mesecu sestala v Lake Successtt, posebno spomenico, s katero bo obrazložila sedanji položaj v Grčiji in zahtevala, naj se j; da možnost, da njeni predstavniki osebno obrazložijo stališče demokratične Grčije.
Po zadnjih vesteh je med populisti in liberalci prišlo do sporazuma o razdelitvi ministrstev.
Canterburyjski škof na mladinski progi
Sarajevo, 6. — Danes je prispel
v Sarajevo madžarski opolnomoče-ni minister v Beogradu Zoltan
Snntoa. Z istim letalom je prispel v Sarajevo tudi eanterburyjski dekan Johnson. Ote sta obiskala mladinsko progo.
PRAGA. — V avgustu so nacionalizirane Skodove tovarne dosegle prvenstvo v proizvodnji.
Ramadierova vlada
je manjšinska vlada
Naglo naraščanje cen vedno boli zaostruje položaj
Italijanske kulturne delavce na
sodelovanje, da se zamujeno čim-prej nadoknadi.
Gospodarstvo
Use italijanske ljudske šole so polnoštevilno obiskovane in z vsem potrebnim preskrbljene. Isto velja za srednje šole, katere obiskuje r 7 poslopjih sus dijakov, ki jih poučuje 7o profesorjev. Vršijo se razni tečaji, med drugimi tečaj za slovenski jezik v Piranu za italijanske učitelje in tečaj italijanskega jezika za slovenske učitelje isto tam.
Na gospodarskem področju stremi ljudska oblast za načrtnim de-lom, ki edino lahko resnično ščiti interese delovnih množic. Na našem teritoriju se tem stremljenjem stavljajo posebne težave. Prvič sam geografski položaj, po katerem predstavlja zapadna istrska obala del neposrednega zaledja Trsta, in zaradi katerega s vplivi današnjega gospodarskega položaja v Trstu do neke mere prenašajo tudi preko demarkacij-
ske črte. Dejstvo, da se je vse blago v Trstu podražilo več kot dvakratno, povzroča težave tudi na našem trgu. Medlem ko je Trst zaradi določenih interesov imperialističnih sil založen preko me. re 2 vsem blagom, ne glede na to, da so njegove cene nedostopne širokim plastem potrošnikov, nam še ni uspelo preskrbeti našemu prebivalstvu v zadostni meri vseh artiklov. Zato se ljudje zatekajo v Trst. kar pospešuje tihotapstvo, špekulanstvo itd. Navesti moramo tudi dejstvo, da hodi v Trst dnevno več sto delavcev. Ti za služijo dvakrat več od naših enako kvalificiranih delavcev. Živijo pa v coni B in s tem vnašajo de mOralizacijo med delavstvo. Da se izboljša gospodarski položaj in dvigne življenjsko raven tukaj, šnjega prebivalstva, je potrebno braniti vrednost jugolire in kon. trolirati stalnost cen na trgu. S samim povišanjem plač se življenjski pogoji za delavce ne izbolj. šajo, če se ne kontrolirajo cene.
S povišanjem plač se nujno povišajo cene, to povzroča inflacijo in obubožan je ljudstva. Zato ljudska oblast skrbi, da bi nudila delovnemu človeku večjo izbiro na trgu po ugodnih cenah: Važno vlogo igrajo pri tem ljudske nabavno prodajne zadruge. Našim kmetom bi letos huda predla, če bi se ne organiziral odkup sadja, ki so ga izvršile zadruge. Z razliko od lanskega leta, ko se je iz koprskega okraja izvozilo H h vagonov češenj, se je letos nakupilo in prodalo 130 vagonov.
Tudi cene so ostaje na zadovoljivi višini. Ce bi se pri tem ozirali samo na tržaški trg in cene, bi ostalo letos na drevesu polovico pridelka, ker bi ga kmetje ne imeli interesa trgati: Treba je bilo veliko naporov, predno so se premagale težave pri organiziranju zadrug vsled slabih izkušenj iz fašistične dobe, ko so bile zadruge preganjane, zatrta in je s tem prenckateri kmet padel v težak gospodarski položaj. Zadru-
Rariz, 6. — Predsedništvo republike je v posebnem poročilu za tisk demantiralo vest; o možnosti ministrske krize z ozirom na zadnje glasovanje v zbornici.
List »Franc Tireur®, glasilo levega krila socialistične stranke naznanja, da bo strankin tajnik Guy Mollet še danes zahteval pri izvršnem odboru sklicanje izrednega kongresa stranke. Po vesteh Istega Usta namerava Mollet ostro napasti Ramadierovo vlado in Ramadie-ra samega kot voditelja socialistov.
V zvezi z izglasovano zaupnico vladi piše socialistični «Populaire», da so se nekateri poslanci od MRP in od levičarske skupine, ki pripadajo vladni koaliciji, uprli glasovati za zaupnico svojim lastnim somišljenikom, pri čemer so se priključili že organizirani opoziciji komunistov, tako da tvorijo nekako nov blok opozicionalcev, ki ga je težko prikriti.
«Humanite» pa je mišljenja, da je sedanja vlada manjšinska vlada in da tudi med to manjšino ne vlada vselej navdušenje. Ramadier, tako zaključuje list, se ima zahvaliti za doseženo večin o samo naklonjenosti republikanske stranke svobode, ki se je vzdržala glasovanja.
Politični krogi so mnenja, da Ramadier ni podal ostavke samo zato, ker so najvplivnejši in starejši voditelji socialistične stranke zahtevali od njega, naj čim prej reši notranji spor v Stranki. Zadnji dogodki so pokazali, da obstoji prelom med Izvršnim odborom socialistične stranke in večino članov parlamentarne skupine, kakor tudi socialističnih ministrov.
Položaj je resnejši še zato, ker so se zadnje dni povišale cene za približno 23%.
litičnega ali gospodarskega momenta. Konservativci vidijo v uradu za mobilizacijo delovnih sil totalitarizem. Nasprotno pa smatra «Dai!y Mail», da je v sedanjih okoliščinah potrebno dirigirati tudi delovno silo.
De Nicola podpisal
ratifikacijske listine
Rim, 6. — Začasni predsednik 1-taiijanske republike De N coia Je podpisal ratifikacijske listine mirovne pogodbe jn pooblastilo italijanskemu poslaniku v Parizu Quaroni-ju, ki bo te listine položil.
Listine bo podpisal tudi zunanji minister Sforza in jih bodo poslali v Pariz s posebnim kurirjem.
Premog za Avstrijo skozi Irst
Trst, 6. — Obveščevalni urad za Julijsko krajino poroča, da je bil dosežen sporazum, da bo 55 tisoč ton premoga, namenjenega Avstriji, prepeljano preko Trsta.
Stavka angleških rudarjev se nadaljuje
London, 6. — Stavka rudarjev s« nadaljuje. V 54 rudnikih, kjer je zaposlenih 60 tisoč rudarjev, počiva delo.
Londonski tisk komentira še vedno zadnje zasedanje kongresa «Trade Unions®. «Dally Herald® piše, da je bilo na kongresu opaziti pro f židovske provokacije. «Daily Telegrftph® je mnenja, da ni kongres pokazal nobenega novega po-
Dar kanadskih Jugoslovanov
reškemu gledališču
Reka, 6. — S parnikom »Rad* n!k», ki je pripeljal jugoslovanske Izseljence iz Kanade, je prispelo na Reko tudi darilo ameriškega odbora za pomoč Jugoslaviji, na-metijeno reškemu narodnemu gledališču. Darilo obstoja v glasbenih instrumentih za kompletni orko* ster.
K KkJfKEt eSTrSBM
VARŠAVA. — Glavni odbor mladinskih organizacij poljske delavske stranke in odbor mladine socialistične stranke sta sklenila dogovor za sodelovanje obeh organizacij.
LONDON. — Prihodnji teden se bo v Bridgtvvater začela konferenca mednarodne organizacije za moderno stavbarstvo, ki se je bo udeležilo 70 odličnih arhitektov, predstavnikov 15 držav, med katerimi tudi CSR, Jugoslavija, Belgija, Madžarska, Holandska, Švica, Av-s'.rija in Grčija.
PRAGA. — Zaradi pomanjkanja delovne sile je vlada sklenila, da bodo v rudnikih, pri gradnjah in v poljedelskih podjetj.h zaposlili vojaštvo.
PRIMORSKI DNEVNE*
7. septembra 1947*
Škof Santin našega ljudstva
ne bo prevaral
Tisti škof Santin, ki še večino izdaja za slovenski del škofije italijanski Bollettino, tisti škof Santin, ki še vedno pošilja v slovenske župnije italijanske odloke in pisma, tisti škof Santin, ki je ukazal na škofiji odstraniti latinske napise in jih je nadomestil s samo italijanskimi, čeprav je velika večina duhovnij slovenska, je začel zadnje čase goreti za pravice slovenskega jezika v tržaških cerkvah. Zapovedal je, da se morajo vršiti misijonske slovenske pridige v več mestnih cerkvah.
To dejstvo bi utegnilo tega ali onega Slovenca premamiti, češ škof je vendar postal pravičen in prizna, da imamo Slovenci pravico do pridige v svojem jeziku.
Kdor bi tako mislil, ta bi se varal, globoko varal. In bomo takoj dokazali. Ako bi imel Skof Santin le trohico čuta za pravičnost, bi davno ustregel želji Slovencev t> Ko. pru, da bi imeli tam slovensko pridigo. Ko so se obrnili do njega s prošnjo, da bi v Kopru dovolil za vernike slovenskega jezika slovensko pridigo, je dal odgovor: Non permetto la pre-dica in slavo.
To je točno. Če pa je tako, kako se je moglo zgoditi, da je isti škof slovensko pridigo v Trstu zaukazal f
Zato in samo zato, ker ima škof Santin pri tem določene politične račune. Kakšni pa so ti računi f
Od časa do časa prihajajo o Rim poročila, da škof Santin ni več na mestu, da se je pri Slovencih kompromitiral, da ni upošteval upravičenih želj Slovencev. To jemljejo v Vatikanu na znanje. Santinovo stališče m več tako absolutno trdno. On pa hoče, in hoče ostati tržaški škof. To je obenem želja vseh fašistov in šovinistov v Trstu. Zato je potrebno, da Slovencem nekaj ponudi. Evo misijon v Trstu. Tudi slovenski naj bo. Če bodo cerkve polne, bo poslal tja fotografa in v Rimu bodo gledali, kako so tržaški Slovenci solidarni s škofom Santinom.
Toda tržaški Slovenci so to igro spregledani. Od Santina nočemo ne milosti ne dobrot. Edina naša želja je, da vzame slovo od mesta, kamor ga je fašizem postavil.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Odgoditev razprave
o Delavskih zadrugah - manever reakcije
Z upravnim ukazom področja
štev. 91 je bil reorganiziran upravni odbor Delavskih zadrug za Trst, Istro in Furlanijo. Ta nedemokratični ukrep ZVU pa, kakor smo to že vnaprej domnevali, ni ostal o-samljen, kajti rovarjenje proti DZ se na različne načine načrtno nadaljuje.
O tem si moramo biti na jasnem že zaradi strupenega pisanja vsega protiljudskega in šovinističnega tiska, ki se ne more sprijazniti s tem, da bi DZ postale last delavstva. Vsem, kj bi hoteli 9e vedno špekulirati z žulji in voljo delovnega ljudstva, ni ugajal že sam potek volitev delegatov za glavno skupščino DZ, ker bi s temi volitvami prišla uprava DZ zopet v roke delavskih množic.
Samo zato so inscenirali pritožbo, ki nima nobenega utemeljenega razloga in je neosnovana. Dne 5. t. m. bi moralo sodišče o tej pritožbi ponovno razpravljati. Teda razprava je bila odložena na mesec november.
Razumljivo je, da se razprava ni
Uslužbenci Acegata dosegli zvišanje mezd
Na skupnem sestanku v petek zvečer, katerega so se udeležili sindikalni predstavniki uslužbencev Acegata, predstavniki mestne občine in upravnega sveta tega mestnega podjetja, je bil končno le do-seren sporazum. S tem so uslužbenci dosegli, da jim je uprava podjetja zvišala mezde za 43% z veljavnostjo 1. junija t. 1.
Seveda je uspešnost tega sporazuma odvisna le od cen Življenjskih potrebščin. Zato je dolžnost ZVU in ostalih organov, da napravijo konec naraščanju cen življenjskim potrebščinam.
BABIČI
V nedeljo je mladina naše vasi opravila 33 ur prostovoljnega dela pri urejanju vasi.
Potrebno bi b lo, da bi se vaščani malo bolj zanimali za časopisje. Vsak zaveden član SIAU bi moral biti naročen vsaj na en naš časopis. Danes mora vsak vedeti, kako se demokratično ljudstvo vsega sveta bori ii» otresa izkoriščanja. Živeti brez tega znanja, se pravi, živeti v temi- Dogodki, ki morajo zanimati vsakega demokrata, ne smejo neopaženo mimo nas. Zdaj, ko bodo prenehala dela na polju, bo več časa na razpolago za č.tanje.
smela vršiti 5. t. m., ker bi sicer upravni ukaz štev. 91 ne bil opravičljiv in umesten. Cudi pa nas nadalje tudi to, da se ne pospeši raje pred sodiščem razpravljanje o neupravičeni pritožbi 12 članov, kj so hkrati dokazali, da služijo proti-ljudskim elementom za slamnata može. Izgovor, češ da se je morala razprava preložiti zaradi bolezni sodnika, je zelo šibak in nas ne more prepričati. Mnogo bolj verodostojno bo pač tolmačenje tistih, ki so mnehja, da je vsako zavlačevanje končne rešitve vprašanja DZ, kakor tudi ukaz štev. 91 najboljši način za podaljševanje stare nedemokratične prakse izza časov fašizma, ki služi edino namenom pro-tiljudskih krogov.
Znamenja osovražene preteklosti
ZVU je izdala zakone in ukaze proti onim, ki bi skušali na katerikoli način izražati svoje fašistično mišljenje. Vendar pa po dveh letih zmage nad nacifašizmom tržaški meščani lahko opazujejo po mestu napise in vklesane znake preteklega fašističnega režima . Taki «spo-min'» so še na trgu Unlta ob morju, na trgu Ponterosso, na drogovih za zastave na trgu Unitžt, reliefi na novi univerzi na Skoljetu in spominska plošča, ki so jo ob osvojitvi imperija vzidali na dvorišču hiše v ul. Umverslta 8.
Stari in novi fašisti so lahko zadovoljni; saj jih ti znaki spominjajo na one «lepe» čase, ko so kot hierarhi in poveljniki centurij, gospodovali nad zasužnjenim ljudstvom. Za nas demokrate pa to pomeni, da so vsi zakoni in odredbe, ki jih je izdala ZVU navaden pesek v oči.
Prvi dan stavke
trgovskih nameščencev
Prvi dan stavke nameščencev trgovske stroke jv popolnoma uspel. Vs, nameščenci so se zelo disccpili-uirano zadržali in se ravnali strogo po navodilih stavkovnega odbora. Trgovine z živili so se ob 10. uri zaprle, in v mestu je zavladalo mrtvilo.
Uspeh prvega dne je dokazal, da so vsi nameščenci trdno odločeni izvojevati si svoje pravice. Zato so se tudi vsi uprl j samovolji delodajalcev in se poslužjli stavke.
Stavkovni odbor, ki predstavlja veliko množico stavkajočih, budno spremlja razvoj stavke. Povsod se opaža sloga in trden sklep, vztrajat' do kraja. -	•
Vsi se zavedajo, da morajo tokrat izvojevat; tudi normativno
FIZKULTURA
»Sima NOGOMETNO PRVENSTVO
Današnje IV. kolo nogometnega prvenstva bo verjetno odločilo vprašanje jesenskega prvaka. Lj. Ponzlane v Skoplju
Jesensk; del jugoslovanskega nogometnega prvenstva stopa z dar naš njim dnem v odločilno fazo V Beogradu se bosta pomerili vodilni enajstoric. Rdeče zvezde in zagrebškega Dinama, ki bosta tako neposredno med seboj rešili vprašanje Jesenskega nogometnega prvaka Jugoslavije. Seveda je ta naša ugotovitev malo prenagljena, drži pa v toliko, v kolikor je z nedeljskim porazom Partizan izpadel iz nadaljne borbe za prvo mesto ter je Rdeč; zvezdi in Dinamu nevaren s&-mo še «Majstor s mora« in v toliko, da bi D.nama v primeru današnje zmage, nobena enajstorica ne mogla v prvem delu prvenstva več dohiteti
LJ. Ponziane, ki je v prvih treh tekmah na tujih igriščih prinesla dčmov tri dragocene točke, bo gostovala danes v Skoplju proti domačemu Vardarju. Z ozirom na odlično formo tržaških nogometašev lahko upamo na pozitiven rezultat. Splitski Hajduk bo sprejel v goste subotiškega Spartaka. ki bo verjetno pustil na vročem splitskem terenu obe točk:. Enajstorica Partizana tud; ne bo imela težkega dela na svojem igrišču, kjer bo Igrala s sarajevskim Torpedom. V zadnji tekmi se bosta pomerili enajst oricl Lokomotive in Metalca. Prognoze so na stran; Zagrebčanov k; so teden dni tega odpravili Partizana-To so prognoze, rezultate bomo videli jutri.
Mednarodni teniški turnir za prvenstvo Madžarske
V torek se Je pričel v Budimpešti mednarodni tenišk; turnir, za prvenstvo Madžarske, na katerem sodeluje 66 igralcev in 30 igralk. Od
Jugoslovanov sodelujejo: Mitič, Pa-iada, Milojkovič, Sa. lč, Brišk., Lasz-lo in Crnadakova. Dosedanji rezultati so; MilojkoV!č-Petefy (Madž.) 9:7, 6:0; Mitlč-Koss (Madž.) 6:0, 6:0; Palada-Bardoczi (Madž.) 6:2, 6 2; Redi (Avstrija)-Milojkovič 6:1, 6-1; Vrba (CSR)-Zboraya (Madž.) 6:1, 6-1; M:tič-Palada:Petety-R'.-kardy (Madž.) 6:0, 6:0.
Plavalne tekme za Frausinov pokal
Danes ob 10. uri dopoldne bodo v plavalnem bazenu Cedas v Bar-kovljah plavalne tekme za Frausinov pokal. Nastopili bodo paš; najboljši plavalci in plavalke.
Uspest-Šparta 5:2
V sredo je b'la v Pragi pred 60 tisoč gledalci odigrana nogometna tekma med Ujpestom iz Budimpešte in praško Sparto. Ujpest je bil ves čas igre v premoči in je zmagal z rezultatom 5:2.
Bratislava-reprez. Avstrije 6:1
Na veliko presenečenje Je v torek premagala nogometna repre-zentanza Bratislave reprezentanco Avstrije z visokim rezultatom 6:1.
POMJAN - FIEROGA
Priprave za volitve AFZ. Na sestanku so žene sklenile, da pojdejo voliš s harmoniko ji da bodo tekmovale s sosednjimi vasmi, katera vas bo prej končala volitve. V Fic-rogi so že pr pravile dvorano in Jo okrasile s cvetjem, nap:si in slikami naših voditeljev. Zavedajo se velikega pomena teh volitev, na katerih bedo dale svoj glas tistim najboljšim tovariš.cam, ki Jih bodo vodile.
PODEŽELJA
Okrajna učiteljska konferenca
v Kopru
Te dni je bila v Kopru prva o-krajna učiteljska konferenca v novem šolskem letu 1947-1948. Konference se je udeležilo vse učiteljstvo okraja, predstavnik politične oblasti tovarišica Živa teT zastopnik učiteljstva bujskega okraja tov. Filipovič. Načelnik okrajnega prosvetnega odseka tov. Venturini je v kratkem otvoritvenem govoru pozdravil vse navzoče in izrazil u-panje, da bodo učitelji z novimi svežini silami prijeli za delo, ter prečital dnevni red.
Tovarišica Živa je v svojem poročilu razpravljala o smernicah učiteljevega dela na polju šolske vzgoje in v aktivnem življenju našega ljudstva. Poudarila je bistveno značilnost slovenske šole, ki bo ohranila in branila pridobitve na-hodno osvobodilne borbe, in vzgoje-la mladino v novem duhu, to ,ie v vedre, zdrave in srečne ljudi, ki bodo ljubili delo. Za vzgled je postavila mladino Jugoslavije, ki izvaja ta načela v praktičnem življenju. Nadalje je omenila, da je gotova, da bo učiteljstvo v prihodnosti, kot je že v preteklosti, pokazalo, da se zaveda svojih dolžnosti v službi ljudstva, predvsem v Istri, kjer so estank; fašizma najhujši, to je kulturna zaostalost in nepismenost.
Nato je spregovoril tov. Venturini, ki je dejal med drugim: «sio-venska šola je izšla brez dekretov, iz ljudstva samega, zato tud: ono samo o njej odloča«. Nadalje Je orisal bližnjo prihodnost in perspektive v STO-ju in govoril o dolžnostih našega učiteljstva ter mu naznačll pot.
Na konferenci je bilo govora tudi o festivalu dela, o reorganizaciji in izboljšanju knjižnic, q stenča-su, študijskih sestankih in o mladinski literaturi, ki naj nadomešča manjkajoče šolske knjige, skratka, razpravljali so o vseh perečih šclskih vprašanjih in si zastavili nove naloge na polju šolske vzgoje.
Kalan Ludovika
Dobro bi bilo tudi posvetiti več pažnje trti križanki «R!paria-Ru-
pestrls«, ki je zelo odporna prot: suši in dobro uspeva v apneno-la-pornati zemlji.
Burlanič Anton
TREBČE
pogreb tov. Malalanove. Preteklo soboto je umrla v Trebčah Malalan Marija, ki je srečno živela skupaj s svojim življenskim tovarišem Juštom Kraljem celih 27 let. Župnik Cink Andrej je odbil vsn-ko sodelovanje pri pogrebu, prepovedal uiporabo zvonov in prenos pokojnice v cerkev. Skliceval se je na to, da je navedena žena živela v «divjem zakonu*. Tovarišica Malalan je bila v vasi zelo priljubljena in znana kot dobra delavka.
Župnikovo vedenje je ljudj zelo razburilo in Kralj Justa je šel potem, ko ge. je župnik nagnal, kar na svojo roko zvonit. Vaščani so medtem sami organizirali pogreb in prenos pokojnice v cerkev ter nato na pokopališče. Pri pogrebu sta sodelovala tudi godba in pevski zbor.
Razumemo sicer gospoda župnika Cinka Andreja, če je odklonil izvršitev cerkvenega obreda iz izključno verskih razlogov. Vendar pa bi moral v tem primeru upoštevati moralne okolnosti in iti z ljudstvom. Nasprotno pa bi bilo postopanje gospoda župnika vse obsodbe vredno, če so po sredi ka kršni koli politični momenti, kar pa ne verjamemo z ozirom na njegovo dosedanje zadržanje.
*
Italijanski mladinci v Trstu ob povratku z mladinske proge
Zlata poroka v Ricraanjih
Jutri v ponedeljek bosta v Ric-manjih tov. Rudolf Pregare, star 74 let in tov. Marij3 Pregare roj. Prašelj, »tara 70 let, praznovala 50-letnico poroke.
Obred zlate poroke bo v isti cerkvi in pred istim oltarjem kot pred 50 leti ob udeležbi ožjih sorodnikov.
Slavljencema želijo vsi prijatelji In znanci ter vaščani sploh še dolgo življenje in obilo sreče. Tudi mi najlepše čestitamo.
MANŽAN
Regulacije reke Trikolo• Prišel je čas, ko bomo začeli z ureditvijo struge reke Trikolo, ki teče od Vanganela po vsej koprski ravnini in se izliva pri Kopru v morje. Ne nfs-lim tu prave regulacije, ker ta je že izvršena, ampak poglobitev in razširitev struge, da bi voda laže odtekala, ker ob deževju poplavlja na široko naše njive. Treba bi bilo počistiti visoko trsje. ki zelo ovira odtok vode. Cq se bomo združili in ustanovili delovne skupine, kot so jih pri Sv. Antonu, bo delo brez velikih težav opravljeno, koristi pa bomo Imeli vsi.
Nujna potreba našega kraja je nabava semenske pšen ce za prihodnjo setev. Ker je rad; suše, žitnih r-lčkov in moljev naše žito neuporabno za seme, naj bi se odsek za kmetijstvo čimprej pozanimal za dobavo semen iz mrzlejših krajev. Rabili b' seme «Mentane» tako zvane «bcle» pšenice. Kmetijski odsek naj opozori vse prizadete kmete, da takoj javijo, koliko semena potrebujejo, in nato podvzc-me potrebne korake.
Opozorila udeležencem
proslav v Bazovici
1. Vožnja v Bazovico:
Za občinstvo bodo danes vozili od 7. ure zjutraj avtobusi le iz ulice F. SeverQ (avtopodjetje Caharija) vsar kih 5 minut do 10.30, po potrebi še dalje-
Ker bodo avtobusi popoldne na razpolago predvsem za prevoz godb in pevcev, vabimo vse, da gredo v Bazovico že zjutraj.
Mladina ter prebivalci iz bližnjih predelov naj gredo poš, da tako o-mogočijo starejšim in oddaljenim tovarišem udeležbo na proslavi.
Povratek se začne ob 17.30 ter bo trajal do 21. ure.
Cena vožnji za eno smer je 50 lir,
2. Sorodniki žrtev, delegat; in go-vcrn.ki naj bodo danes prayočasno v ul. Machiavelli 1, od koder odpelje avtobus točno ob 8.30 v Bazo-v'co.
3. Venci za Bazovico morajo bit! danes najkasneje do 7.30 v ulici F. Sevcro (Caharija).
4. Priporočamo, da si prinesete hrano s seboj. Mrzla Jedila bodo na razpolago.
5. Pevci gredo skupno točno po objavljenem sporedu.
Prevoz pevcev Iz Trsta danes 7. t. m.
Zbor: Skedenj, kraj in čas odhoda; Sv. Ana - (Sirca) 12.30 ufl; Rojan, F. Severo - (Caharija) 13. uri; Godba Rinaldi, v. Conti - Chi-micl 13 uri: Dolina, Doiina - (občina) 13 uri; Sv. Jakob - (Jadran) 13.30 uri: Skorklja, F. Severo - (Ca-har'ja) 13.30 uri; Skedenj, Sv. Ana <S'rca) 14. uri; Magdalena. Sv Ana (S rca) 14. uri; Tomasi, F. Severo -(Osp. M'1'tare) 14 uri; Vrdelea F. Severo - (gost. M niussi) 14 uri; Sv. Ivan. F. Severo - (Faccamoni) 14. uri; Boljunfc - (trg) 14 uri.
Opozarjamo na to. da kamioni np bodo čakali in zato je treba točnost! !
Tudi tržaško ljulstvo
odločno protestira proti aretaciji tov. D'Este
Čeprav se po Trstu sprehajajo fašisti -n vojni zločinci, se civilna policija ne briga zanje. S tem večjim besom pa se zaganja v demokrat č-ne elemente, ki sq že v preteklosti s svojim delom dokazali svojo demokratično prepričanje.
Prav te dni se Je zopet dogodil tak primer, ko Je policija brez vsakega vzroka aretirala tov. DTCste Bruna- Proti temu postopanju civilne policije pa ne protestira samo ljudstvo iz Istre, kjer jov. D’Fste uživa velik ugled kot predsednik okrajnega ljudska odbora v Kopru in podpredsednik istrskega okrožnega ljudskega odbora in star prot: faš'stični borec. Tudi tu v Trstu so nam antifašisti ;z mestnih rajonov !n Zveza primorskih partizanov poslali prepis protestnih pisem, ki to jih poslali ZVU.
Tržaški partizani pravijo v svojem pismu, da je to novo dejanje tukajšnje polic je pravi napad na' demokratične pridobitve	našega ,
ljudstva. Zato zahtevajo, naj ZVU podvzame korake in naj tovariša' Bruna izpusti na svobodo Tudi se k- j torski odbor SIAU mestnih usluž- ' bencev protrstira prot; postopanju ZVU, ki je s tem dejanjem še en- j krat dokazala, da daje potuho! reake onarnim elementom. V pismu zahtevajo uslužbenci, naj policija izpusti tov. D’Esteja ;n naj ZVU na pravi konec klevetam, ki Jih razširja fašistično časopsje prot: tovarišem. k; so se borili v osvobodilni borb!,
Prebivalstvo iz Rocola je prav tako poslalo na ZVU pismo s 112 podpisi. Ant‘fašlsti tz Magdalene so pa poslali pismo s 282 podp ši. Odločno protestirajo tud; delavci v tržaških tovarnah in iz vseh vasi bližnje tržaške okolice.
pogodbo, ki bo uredila njihov socialni in delovni položaj. Vsi ti problemi morajo biti rešeni sedanjim časom primerno. Zlasti se morajo upoštevati službena leta tako v pogledu mezd in p^ač, višine dopusta, odpusta itd. Nameščenci se zavedajo važnosti vprašanja odpustov, ker vedo, da ne bodo več prepuščeni samovolji delodajalcev, če bo to vprašanj? pravilno rešeno.
Vsi so odločeni nadaljevati za-početo borbo, tembolj, ker se zavedajo, da jih pr; njihovih upravičenih zahtevah podpira prebivalstvo.
Med delodajalci krožijo najrazličnejši komentarji, a doslej še niso izrazili svojega mnenja. Vsekakor pa je za njihovo zadržanje zelo značilna okalnost, da so bili že v petek dopoldne prepričani, da bodo trgovski nameščenci stavkali, čeprav so se pogajanja vršila šele popoldne ob 15. uri in so trajala nad šest ur.
SV. ANTON PRI KOPRU
Udarniško delo v trimesečnem tekmovanju. Do sedaj se je udeležilo udarniškega dela pri obnovi h;š 142 delavcev, pri popravilu cest pa 510. Organizirali smo poleg tega dve udarniški nedelji. Dela se je udeležilo prvič 64, drugič pa 104 tovarišev in tovarišic. Delali smo devet ur in popravili 1500 m. državne ceste, pripravili 103 m3 gramoza in popravili 5500 m. vaških cest. Očistili smo 4300 cestnih jarkov, napravili 5 m3 zida ob državni cesti in skrajšali 12 metrski ovinek. Naredili smo popolnoma novo hišo, drugo končujemo, in popravljamo tudi šolo. V načrtu imamo tudi popravilo Ljudskega doma, ki nam: bo služil za večerne tečaje. Vrednost do sedaj storjenega prostovoljnega dela je 178.000 lir
Zadnjega avgusta so aktivisti in borci našega kraja s sodelovanjem Kluba NZ iz Kopra priredili lepo uspelo kulturno prireditev. Na tej prireditvi je tov. Turk v svojem govoru prikazal požrtvovalnost naših najboljših padlih aktivistov. Dote knil se je trpljenja ljudstva v Primorju in Istri in poudaril, kako so se skupno z italijanskimi tovariši borili in skovali bratstvo, ki ga ne more nobena sila več razdreti.
KOLEDAR
Nedelja 7. septembra
Melhijor, Svetovit Sonce vzhaja ob 6.29, zahaja ob 19.32. Dolžina dneva 13.03. Jutri 8. septembra
Hadrijan, Gostinja
Spominski dnevi
1944: so bili boji XXX. divizije pri Stamjelu.. 8.IX.194S. je kapitulirala Italija. Naše čete so razorožile več italijanskih divizij.
Prijatelj, poglej globlje! AH ne vidiš, od kod te nore sile t Življenje se drami v nižavah, ki so spale.
Preskrba
Dvig nakazil. Prodajalci racioni-ranih živil naj dvignejo jutri 8. t, m. pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za maščobe. Ista nakazila naj dvignejo pri Sepralu občinski prehranjevalni uradi.
Istega dne naj dvignejo mlekarne pri občinskem prehranjevalnem u-raidu nakazila za mleko.
Vodje tovarniških in podpornih menz naj pridejo 8. t. m. v občinski prehranjevalni urad po nakazila za maščobe, testenine in pšenično moko.
jesenski rok izpitov na univerzi
Od 8 do 27. t .m. traja rok za vlaganje prošenj za jesenske izpite. Prošnje morajo biti napisane na kolkovanem papirju za 24 Ur-Prošnji morajo biti priloženi indeks in dokazilo o plačanih taksah. Tudi prošnje za polaganje diplomskih izpitov morajo biti napisane na kolkovanem papirju za 24 lir. Rektorat jih bo sprejemal do 22. oktobra. Izpitni rok se začne 9. oktobra. Natančnejša pojasnila so na oglasni deski na univerzi.
Prošenj po tem roku rektorat ne bo sprejemal.
RadMsk' sporedi
v nedeljo 7. septembra
TRST II
7.30. Koledar in jutranja glasba, 7.45. Napoved časa in poročila. 8.00. Jutranja glasba. 9.30. Kmetijska oddaja. 10.00. Prenos maše iz Sv. Justa. 11.15. Klasična glasba. 11.30. Pridiga. 11.45. Reproducirana glasba. 12.45. Napoved časa in poročila.
13.00. Domoljubne slovenske pesmi. 13.30. Koncertni spored. 14.15. Zgodovina 19. stoletja. 14.28. Citanje sporeda. 16.30. Otroška oddaja.
17.00. Nedeljska popoldanska glasba. 18.00. Folklorna cddaja. 18.15. Smetanova in Dvorakova glasba.
19.00. Pestra glasba. 19.45. Napoved časa in potočila. 20.00. Beethoven: Simfonija št. 3. 20.45. Slovenske pesmi. 21.00. Glasba po željah. 21.30. Bazoviške žrtve. 22.00 Operne melodije. 22.30. Romantična glasba.
23.00. Madžarski narodni plesi. 23.15. Napoved časa in poročila. 23.35. Polnočna glasba.
Sporočilo vinogradnikom
Lastniki, zakupniki ;n polovinarji vinogradov tržaške občine morajo vložiti tri dni po trgatvi najbližje-miu dohodninskemu uradu prijavo, ki mora vsebovati: ime in priimek lastnika, zakupnika ali polovinarja kakovost in količino grozdja ter mesto, kjer bo spravljeno, količino vina iz tega grozdja za domačo u porabo in navesti količino vina za prodajo.
Tiskovine za prijavo dobite pri najbljižjem dohodninskem uradu oziroma pri glavnem dohodninskem uradu oziroma pri glavnem dohod niškem uradu v Trstu, ul. Mazzini 6-TI.
Delitev koruznega zdroba za živino
Pokrajinski inšpektorat za poljedelstvo sporoča vsem rejcem svinj v tržaški občini, da bo delil od 8. do 13. t. m. nakazila za dvig koruznega zdroba za živino in to po 10 kg na glavo.
Nakazila dvignite pri poljedelskem statistično ekonomskem ura du v ulici Roma 20 dnevno od 8.30 do 12. ure.
Urnik trgovin na praznik 8. septembra
Do 12. ure bodo v ponedeljek 8. t. m. odprte pekarne, mlekarne, trgovine sadja in zelenjave, mesarije in slaščičarne.
Do 10. ure bodo obratovale trgovine z živili in Delavske zadruge.
Prosvetno društvo «S. Jenko«
javlja svojemu članstvu, da se bo vršil prvi redni občnj zbor, ki je bil sklican za v torek 2. t. m. in
je moral biti odložen zaradi nepredvidenih zaprek, v terek 9. t. m. ob 20.30 pri (Kraljiču*.
DAROVI IN PRISPEVKI
Namesto rož na prerani grob tov. Zvezde Godina-Pegan, darujejo 3000 lir za Dijaško -Matico v Trstu so-rodnice Dora Basiako, Irena Spon-za in Slava Pegan.
Namesto cvetja na grob drage?? svaka Jakoba darujeta 400 lir za s1' rote padlih partizanov Albina m Anica Ferluga s Konkonela 536.
Odg. urednik DUŠAN HREŠČAK Tisk Stabillmento Tip. Tr!est;B°
kino ..prosvetni dom"
v NABREŽINI
predvaja1 DANES in JUTRI amerikanski film
Predstave bodo od danes r.apr?)1 Ob sobotah ob 20.30; ob nedelja* ob 16. in 20.30; ob ponedeljkih 20.30.
V NEDELJO 14. t. m.
JAVEN PLES v Krepil
VABLJENI
VSI!
Or. G A ETA. zobozdrovnil«
Izdeluje proteze v jeklu, zlatu,
kflv'
čuku in plastiki. Največja f* olj cija. Sprejema od 10. do 12. ln 13. do 19.	(Govon slovens
TRST, ul. Torre Blanca &
(vogal ul. Carducc!)
Potrti v neizmerni žalost; naznanjamo vsem so1, odni-nikom, prijateljem in znancem, da nas je nenadoma zapustila naša nad vse ljubljena soproga, mati, stara mati, tašča
JOŽEFA KALC
IVI A L 1 OGLASI
damsko šiviljsko pomočnico išče Posar, Trst, Cunicoli 9.
HISO V TRSTU z 32 prostori prodam al; oddam v naj'm. Posredovalci izključeni. Ponudbe na upravo «Primorskega dnevnika* pod (Pripravno za industrijo*.
MODERNO ZAKONSKO SPALNICO popolnoma novo prodam zaradi odpotovanja. Trst, ul. Alfieri 9, vrata 1.
HARMONIJ za pevska društva prodam ali zamenjam za smrekove deske. Ivan Kacin, Gorica ul. New Tor k 46, pri Prvinskem mostu.
HISA s štirimi prostori, s hodnikom in dvoriščem, v Goric!, zamenjam s približno enako hišo po možnosti z vrtom, v Solkanu. Naslov v upravj ((Prim. dnevnika*.
IZ DORNBERGA do Gorice ie bila izgubljena zlata ženska ura na zlati verižic;. Pošteni najditelj se naproša, da odda najdeno preti nagradi v upravo «Prlm. dnevnika* v Gorici.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo 7. t. m. ob 18. urj iz hiše žalosti v Padričah na bazoviško pokopališče. Padrlče 7. sept. 1947.
Žalujoči: soprog Josip; sin Evgen s soprogo Evgenijo; hč.rke: Ljudmila s soprogom Gabrijelom. Zdenka z zaročencem Draganom, Stanislava; vnuki, vnukinje in ostalo sorodstvo.
Umrla je moja ljubljena žena
Zvezda Godina roj. Pegan
Maribor, Trst, Gaberje 6. sept. 1947.
Žalujoči mož VOJ0-
MIZARJI!
OKRAJNO MIZARSKO PODJETJE DrVACA
išče več kvalificiranih mizarskih delavcev
Nastop službe takoj. Zglas te se pri upravi podjetja v DlVACl1
ZARADI
PRESELITVE
PRODAM
razne »ode, vinske sesalke, štvo (postelje, omare, itd.); °%,j, vsak ponedeljek in četrtek od 10.- 1 ilORICA - Svetogorska cesta t
LISTNICA z osebno izkaznico na ime Mihalič Ivan, iz Ocizle 15, m1 j? bila ukradena. Izkaznico pro-glašanr za neveljavno.
■»OSAMLJENA* — dvignite pismo v upravi «Prlm. dnevnika*.
DELAVEC iz Tovarne strojev je zgubil na poti od ul. S. Mirco po ul delllstria do ul. Costalunga vrečico s tedensko plačo 5.000 lir. plačilna štev. 21128. Pošteni najditelj »e naproša, da jo prinese v upravo «Prim. dnevnika*.
P. D. SE2ANA priredi v PONEDELJEK 8. t. hi. ob 18. url
VELIK PLES
v dvorani kina. — IGRA ORKESTER «VESELI VETER*. Preskrbljeno bo za pr’gr;zek in dober kozarček terana.
]FII IR* ESTON I-
INTSRNATION A L	C
Avtomobilske sume
sa kamione in avtomobile :niumo na razpolago v vel!k!h množinah v prosti luk v Trstu. — Blago se lahko izvaža
Velikosti za avtomobile:	kamione:
550-15, 550-16, 600-16	825-20,	900-20, 100-20. 1100-24
Vsa pojasnila daje zastopnik:
Tvrdka Giovanni ZALUKAR & Co., Trst
uL Ga.alti 22. Palača SAIMa. tel. 59-91 - brzojav Zalukar Trst.
Vinagradniki
Domača tvrdka „Vse za kmetovalca"
EDVARD FURLANI
TMST. u*. Mi aoo 18
T«l. 51 69
ima na razpolago prvovrstne stiskalnice za grozdje, navadne in motorne mline tipa <tBruggemani>, vsakovrstno ORODJE ZA TRGANJE TER RAZNOVRSTNA SREDSTVA ZA ČIŠČENJE IN OHRANITEV VINA.
Kmetovalci!
KRMO za živino in vse kmetliske nntrehščlne
VAM NUDI PO UGODNIH CENAH
KMETIJSKA NABAVNA N PRODAJNA ZADRUGA
y	t	o.	j	v	TRSTU
UL. S. MERCA DANTE 4	TELEF.	88-19
(POLEG KNJIGARNE STOKA)
VWAVAVAVAV.V.V.%
Prodam VINSKO POSODO
razne velikosti do 7 hi. MESNICA OBERSNEL — TRST, ULICA UDINE št. 35 - T?J. 36.33. Ogled vsak dan samo dopoldne.
%V%\W.VŠW*V.V.VAVA
V nedeljo 14. t. m. VSI V DIVAČO!
Ples na prostem, šrečolov in druga presenečenja
Vapt pripravljalni odbor.
^ KINO NA OPČINAH =====
predvaja DANES in JUTRI zanimiv amerikanski film:
B POT SLAVE m
Po resničnih dogodkih opisana Življenjska pot športnika boksarja, katerega igra mojBtrako ERROL FLYN, kt ga poznat, iz filmov Robin Hocd Karavana junakov itd. Ogl jte si ta film' V sredo in četrtek brmo predvajali film družbe Warn>: Bros
m VE Ll 14 \ LAZ m
um
UVOZNI IN IZVOZNI ZAVOP
Z o. j.
TRST
UL. CICERONE 8
TELEFON 56-88 - 29-306 - 80 00 • 511
Trgujemo na debelo z vsakovrstnim b!afforn
Ž HI H
v o