Posamezna Številka 2 K. Šiev, 2«. Poštnina plačana v gotovini. v Ljubljani, v M dne 20. septembri 1921. Leio XLIX. »SLOVENEC« valja po ;ioStl na vse siru! Jngo-nUilje tn t Ljubljani: , u oelo lato naprej. K 240-— aa leta » > * n 130-za Mirt leta „ . . „ (fr— sa en mesec „ .. H 20*— Za Inosenitvo uelolefno K 480'. ss Sobotna izdaja: =a oelo leto ..... K 40 — sa iuoaorastvo gssgp- Ur6fluiti!vo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/111. Roaopifit se ue vračajo; nefranbirena pisma se ne Kproj6BaIo. Uredn. teleL štv. 50, npravn. štv. 328. Ins«ratl: Uaaatoipae petltvrsta (,i9 mm Mraka ia 3 mm visoka alt afe prostor) m aakrat . . . p« I 6*— poalaas 1M. . . no K Pri vetjem naročilu popaat Kajmaajit opisi S9/9mm KIS. lch»}n vsak dan lzvxem£l ponedeljka lo Uneva po prar- alkn oh 5. url zjutraj. Mesečna prilog*: l/ejtnft SKS Hjffava je v Kapltarjavl al. 6. — Kanta postna hrtu. IfcMfanska it. 650 aa aaroMaa ia št 349 sa oglase, antr. ia deike 24.797, ogr. 28.511, bosa.-hsio, 7563. Ptuj, 18. sept. Danes dne !8. t, in. se je vršil v Ptuju, dobro obiskan shod SLS. Shodu je predsedoval bivši poslanec g. Brenčič, govorili so gg. dr. Korošec, Vcsenjak in Meško. Po shodu sc jc ustanovila županska zveza za ptujski okraj. Dr. Korošec je med drugim tudi izvajal: Nesposobna vlada. Vozniki našega državnega voza so izgubili vajeti iz rok in obenem tudi glavo, Kar danes odredijo, jutri žc prekličejo, danes tirajo voz naprej, potem nazaj, sedaj na levo, sedaj na desno. To so prizori iz blaznice. A pri tem kričijo, da hočemo mi voz preobrnili, ki sedimo v njem in jih opozarjamo, da so popolnoma nesposobni rn nezmožni, v tako težkih časih voditi državno krmilo. Osobito sta popolnoma odrekla minister za finance in minister za notranje zadeve. Padanje valute. Žc dva meseca pada naša valuta, toda naše finančno ministrstvo se jc ganilo komaj poslednje dni, ko je nesreča že gotova! In pri tem jc nudilo žalostno sliko največje nesposobnosti. Povpraševalo je na borzah, pri bankah, pri trgovskih kamorah, pri strokovnjakih, kako se naj nadaljno padanje valute prepreči, a samo ni imelo ne misli ne pravca. Zaupanje je izgubljeno. Detetu, ki si nc zna pomagati, se ne poveravajo finančne operacije. Državno posojilo bi lahko sijajno uspelo. A finančna uprava bi morala prej izpolniti dva pogoja, prvič da vrne 20odstotno odvzetje in drugič da vsaj ubožnim slojem in javnim ustanovam plača vojno posojilo. Vojno posojilo. Mi Hrvatje in Slovenci smo približno Z dvema miijardama interesirani na vojnem posojilu. Brez obotavljanja smo sprejeli vse srbijanske predvojne in vojne obveze. Prvi dve leti ujedinjenja, ko še v Srbiji, Črni gori in Vojvodini davčni stroj ni funkcioniral, smo tiho nosilo večino državnih bremen, s kojimi smo preoblekli vojsko, popravili razrušena javna poslopju, železnice, ceste ter finančno vzdrževali cel upravni aparat. Nič ne očitamo, ampak zahtevamo, da roka umiva roko. Kdor hoče priti do src Hrvatov in Slovencev, moral bo tudi preko te Save! Kazen krivcem! Kakor finančni minister na gospodarskem polju, tako je grobokop splošne za-dovoljnosti v državi notranji minister s svojim postopanjem glede državljanskih svoboščin. Svoboda mišljenja pri nas ni več zagarantirana. To skušajo oni učitelji in učiteljice, uradniki in uslužbenci, ki imajo svetovno naziranjc, različno od demokratskega. Katoliško učiteljstvo in uradništvo mora hoditi trnjevo pot mučenikov. Mi globoko spoštujemo te značajne trpine ter se zavedamo svojih dolžnosti napram njim. Ko bo prišel naš čas, bo prvo, da popravimo krivice, ki se jim sedaj godijo in da brez ozira in usmiljenja kaznujemo one, ki teptajo svobodo mišljenja! Mi bomo spoštovali vsako drugo prepričanje, a za one osebe, ki sedaj divjajo proti našim ljudem, ne sme biti in ne bo pardona! V tem oziru mora kaznovalna pravica biti slepa in brez srcaI Piškava »avtonomija". Nam v Sloveniji in na Hrvatskem vlada sedaj manjšina. Stranke narodnih večin morajo stati ob strani. To je nezdravo in se da korigirati samo po zakonodajnih in samoupravnih avtonomijah. Nič se ne bojimo, da bi ne zmagali v tem boju, kajti svobodoljubne ideje povsod zmagujejo. Sedaj bodo razrezati Slovenijo v dva kosa. ter en del razrezanega trupla imenovali štajersko, drugi del kranjsko »avtonomijo«. Toda njihova avtonomija je piškav oreh, dobimo torej dva piškava oreha. Nam Kranjcem in Štajercem se ni treba kregati, kje in kako bodo razsekali Slo- venijo, naša naloga je, da zacelimo rane in uposlavimo svobodo Slovenije. Nove volitve. Sedanje gnjile razmere, koje jc povzročila nesposobna vlada, se morejo ozdraviti samo po novih volitvah. Ali ni- slit.e, da mora Protič uspeti med radikalci, dokler ni šla stranka, ki je glasovala za sedanjo nesrečno ustavo, skoz čistilišče vsaj enih volitev? Ali mislite, da je.lahko priti Radiču v Belgrad, ako mu nove volitve ne dajo polnomoči, da ima taktično svobodne roke? A tudi sedanje razmere v parlamentu samem zahtevajo, da idemo pred volilce. Vlada je opoziciji uničila nad 50 glasov. Ta korak bi se moral ali zopet anulirati ali pa sc morajo razpisati nove volitve, vsaka druga pot je napram opoziciji nelojalna in nepoštena. Mi želimo, da kmalu stopimo pred tolilce naše -Jr-žave! ^ Jjjutr.ui ji r« w uiK i »vs> Ljubljana, 19. sept. Na današnji seji izvršilnega odbora SI.S,. ki so se je udeležili v polnem številu zastopniki naše stranke iz cele Slovenije in predstavniki Hrvatske Pučke Stranke, sc je soglasno z velikim odobravanjem vzelo na znanje poročilo načelnika stranke, dr. Korošca, o političnem položaju in stališču naše stranke, ki je hoče zavzeti napram političnim dogodkom dogiedne bodočnosti, ter sc jc izreki o načelnikupopolnozaupanje. Z velikim ogorčenjem se ie obsodilo postopanje pokrajinske uprave za Slovenijo, ki je uvedla in podpira sistem brutalnega preganjanja uradništva, zlasti pa učiteljstva, ki izpoveduje krščanska načela, ter sc jc sklenilo, da se vsi slučaji uradne persekucije točno registrirajo in za bodoče beležijo v svrho, da se ob svojem času, ko se sedanji sistem strmoglavi, vsi krivci od najvišjih do najnižjih ekscmpla-rično kaznujejo. Obenem se sklene, da se .Si Li SI organizira med ljudstvom odločilni boj zoper te razmere, ki naše šolstvo čedaljebolj korumpirajo. Izv ršilni odbor jc vzel z velikim odobravanjem na znanje akcijo načelnika stranke za osnovanje krščanske interna-cionaie, najprej med slovanskimi narodi, in je priporočal, da se s tem zveže tudi delo za zedinjenje cerkva, posebno za sodelovanje vernega katoliškega in pravoslavnega elementa v državi na enotnem krščanskem kulturnosocialnem programu. Konstaliralo sc je tudi, da sedanji režim izvaja v Sloveniji agrarno reformo, to je, razdeljuje zemljo po strankarski pripadnosti in so se navedli mnogi uprav kričeči slučaji (Mekinje, kamniške planine, Polhov Gradec, Žužembrek etc.) Storili so se tozadevni sklepi. Seja je pokazala notranjo moč in izborno razpoloženje stranke, $1 ieanje nar cme. Belgrad, 19. sept. Danes bo predsednik narodne skupščine dr. Ribar z min. predsednikom Pašičem določil dan sklicanja narodne skupščne radi zaprsege kralja na ustavo. Verjetno je, da se bo skupščina sestala koncem tega meseca in da bodo seje trajale nekoliko dni. Albanci napadejo naše ozemlje. Belgrad, 19. sept. . Tribuna« poroča iz Podgcrice: Sodeč po veliki živahnosti, ki se opaža v notranjosti Albanije kakor tudi v obmejnih sektorjih, jc pričakovati napada Albancev na naše ozemlje. Delo italijanskih agentov v Albaniji je splošno. Prebivalstvo ne skriva bojazni radi teh agresivnih namer Albancev. Izraža se želja, naj se meje bolje zavarujejo, ker ni človeško, da bi se toliko življenj slavilo v nevarnost pri morebitnem napadu Albancev. Neresnične vesti o Juriju Belgrad, 19. sepl. Presbiro poroča: Nekateri tuji listi so prinesli vest, da je vprašanje prestola v naši kraljevini ostalo odprto, ker se Nj. Vis. princ Jurij poteguje za prestol. Pooblaščeni smo kategorično dementirati te vesti kot popolnoma izmišljene in tendenčne, ker je vprašanje prestolonaslednika rešeno z novo ustavo. Nj. Vis. princ Jurij je skupno s knezom Arzenom in princem Pavlom prvi na čelu častniškega zbora prisegel zvestobo Nj. Vel. kralju Aleksandru. Belgrad, 10. sepl. Danes dopoldne ob 10. uri 80 min. se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je poročal finančni minister dr. Kumanudi. G. minister ni govoril o valuti ler se je razgovor o tem v prašanju odložil, dokler se g. minister ne posvetuje še z nekaterimi zastopniki trgovskega stanu, zlasti s trgovci iz Zagreba. Nato je poročal minister za notranje posle Pribičevič o notranjem položaju ter je ob tej priliki govoril o uradnikih komunistih, ki sedaj ne izvršujejo svoje službe. Sklenili so, da morajo uradniki komuni-li, l>i sedaj niso v službovanju nele podali izjavo zoper komuniste, temveč izpremeniti svoje zadržanje napram državi. Nadalje so govorili o novem volivnem zakonu ter so bite pri tej priliki izražene nekatere misli glede D' Hontovega sistema. Končno so sklenili, da se bo v soboto dne Ž6. t. m. vršil 40dnevni parastos pokojnemu kralju Petru. V Oplonac odidejo štirje ministri, ki bodo tamkaj prisostvovali parastosu, dočim se udeleže ostali ministri žalne zadušnice v belgrajski katedrali. Na tej seji je bilo podpisanih več ukazov ministrstva notranjih poslov, prosvete in vojne. Vaiuta in trgovci. LDU Belgrad, 19. septembra. (ZNU) Trgovska zbornica v Belgradu je izdala danes nastopni proglas: Radi naglega skakanja tečaja tujih valut, ki je nepričakovano in. izzvano deloma umetnim potom, je znatno število naših trgovcev, ki imajo dolgove v inozemstvu, prišlo v najmočnejši položaj, ker so v najtežjih okoliščinah bili I primorani, da izvrše svoje obveznosti v določenem času. Uprava trgovske zbornice smatra, da more tako skakanje tečajev povzročiti težke posledice za naše celokupno trgovinsko delo. Poleg drugih so podvzeti ukrepi, da sc privatna plačila odgode za gotov čas, dokler sc ne odpravijo vzroki, ki so povzročili to neugodno skakanje tujih valut. Da bi trgovska zbornica s svojim delom mogla doseči čim hitrejše uspehe, jc potrebno, da ve, kateri trgovci imajo dolgove v inozemstvu, pri katerih tvrdkah, v kolikih vsotah in v kateri valuti. Radi tega trgovska zbornica pozivlje vse dotične trgovce, naj v teku treh dni pošljejo zapiske svojih povojnih dolgov s točno označbo tvrdk, vsot in valute, pri čemer naj se označijo francoski franki, angleški funti in italijanske lire. Vse prijave naj bodo zaprte v kuverte, na zadnji strani pa naj bo označen skupni iznos vsote za vsako omenjenih valut. Naposled pripominja trgovska zbornica, da se prijave po pretekli ridnevl.ega roka nc bodo jemale v poštev. Določeni odbor bo sprejemal prijave 20., 21. in 22. t. m., od 10. do 12. ure v pisarni trgovske zbornicc. Trgovci iz notranjosti države naj predlože svoje prijave svojim trgovskim zbornicam. Zapacina Ogrska. Dunaj, 18. sepl Uradno sc poroča: Naše varslvcnc čete : o odbiU madžarske tolpe, ki so prodrle na več krajih preko štajerske meje. Katoliški shod v Zagorju ob Savi. Spored: V soboto dne 24. t. m. ob pol 8. uri zborovanje odsekov. K časopisnemu in šolskemu odseku so vabljeni vsi starši. Jug. strok, zveza in sploh vsakdo, ki se zanima za vzgojo mladine. Orlovskega zborovanja naj se udeleže razen Orlov in Orlic, Marijine družbe, društveni voditelji ter fantje in dekleta sploh. Pri sprevodu dne 25. I. m, prosimo naj vsi tisti, ki imajo narodno nošo, pridejo gotovo v narodnih nošah, Orli in Orlice v krojih, Rudarska zveza v paradnih oblekah. Oni, ki ne pridele/ vlakom, se pripeljite na okrašenih vozovih. Prinesite s seboj društvene zastave. Pokažimo svetu, da se znamo žrtvovati za ideale krščanstva. Spored sprevodu je sledeči: 1. Orli in narodne noše na konjih. 2. Jugoslovanska strokovna zveza. 3. Naraščaj, Orli, gojenke, Orlice. 4. Marijine družbe. 5. Bralovščinn sv. Rešnjcga Telesa. 6. Tretji red. 7. Narodne noše. 8. Duhovščina. 9. Ljudstvo. Posrečilo se nam je izposlovuti na progi Ljubljana — Bajhenburg polovično vožnjo za dne 25. t. m. Izkaznice se dobe pri župnih uradih. Izkaznice se bodo žigosale cel dan v nedeljo v Zadružnem domu. Pazite da jih daste vsi žigosati, dn ne bo-dete imeli pri povratku sitnosti na železnici! — Zakonodajni odsek. Belgrad, 19, sept. Tretji pododsek zakonodajnega odseka, pododsek za socialno skrb in narodno zdravje, je na današnji seji razpravljal tudi o načinu, kako naj sc rešijo naredbe, ki se tičejo pomoči invalidom. Poročevalec dr. Ante Dubilič jc predlagal, naj se ne vzamejo v pretres posamezne naredbe, temveč elaborat ministrstva za socialno politiko, v katerem se vse te'naredbe sistematično razvrščene, takt) da je mogoč pregled vseh naredb in njihovih prilog. V tem laboratu so vstavljene tudi nekatere izpremembe in dopolnila, kakor tudi predlogi ministrstva za socialno politiko glede vprašanja invalidske pomoči. Predlog poročevalca je bil sprejet po daljši razpravi. Razprava o enotni naredbi glede invalidov je bila odgodena. Zatem je bilo predloženo poročilo o naredbi glede ljudskega štetja, ki je bila odobrena. Istotako so bila predložena poročila o ostalih zakonih, ki so bila istotako sprejela. Prihodnja seja pododseka bo v sredo. Rusija ne bo nikogar napadala. Moskva, 19. septembra. Pri zborovanju sovjetskih strokovnih organizacij iz Odese je izjavil Trockij o mednarodnem položaju Rusije: Mi nočemo vojne, ker imamo na srcu predvsem gospodarsko vzpostavitev države. Predvsem pa moramo vendar paziti na naše južno-zapadne meje. Opozarjam ves svet na to, da je Rusija močna. Če bi prišlo komu na misel, da bi nas napadel, bi mu prizadeli tak udarec, da bi sc naše meje znatno izpremenile. Miroljubne namene ruske vlade potrjujejo tudi naše informacije. (Opomba tircdn.) Grki poraženi. Rim, 18. sept. Uradno poročilo generalnega štaba iz Angore /. dne 12. t. m. V bitki ob Sakariji je jzgubil sovražnik več tisoč mož. Moral se je docela umaknili. Naša letala so ugotovila, da popušča sovražnik na umiku avtomobile in ranjence, ker jih ne more odpraviti. Da bi si zavaroval umikanje, je sovražnik z dvema bataljonoma napadel naše čete pri BesliJk-Kupru, pa je bil odbil, Tako se jc končala 11 dni trajajoča bitka ob Sakariji v. zmago turških čet. Pariz, 18. sept. Uraden grški komunike potrjuje, da sc je grška armada uma knila na levi bieg Snkarijc. List Athcna-iki doznava, da namerava grška vlada sedaj rešiti maloazijsko vprašanje diplomat skim polom. Carigrad, 19. sept. Turško uradno poročilo se glasi: Po zadnjih poročilih s fronto so naše čete zavzele mesto Sivvrihissar, ki so ga Grki obupno branili. Grške izgube so igromne. London. 19. sept. Kakor poročajo listi, so grški poslanci podvzeli korake, da dosežejo posredovanje zveze narodov v grško-turškem sporu. Francoski vojaki zapuščajo Berlin, 19. sept. »Berliner Abend-blatt piše: Francoska vlada je dne 17, t. ni, poslala nemški vladi nastopno noto. Francoska vlada je sklenila, da se umaknejo v Francijo čete, ki so bile meseca maju t. 1, odposlane v zasedeno ozemlje. Gibanje čet se začne dne 15. sept. in bo končano koncem tega meseca. — List pripo-min a k tej noti, da tu nc gre za ukinjenje vojaških sankcij, temveč za umik takozva-ne ruhrske armade. Glavni Zadružni Savez v Belgradu, ki je generalna zveza 12 zadružnih zvez v Jugoslaviji, ima 29. in 30. sept. v Ljubljani sejo upravnega odbora GZS in drugo redno glavno skupščino GZS. Zajedno z glavno skupščino se vrši tudi zadružni kongres, ki je to pot v Ljublani, dočim je bil prvi v Belgradu, drugi v Zagrebu. Dne 29. septembra ob 9. uri dopoldan je seja upravnega odbora GZS, popoldne ob 3. u,ri pa se začne delo v sekcijah za pripravo resolucij za glavno skupščino od-nosno za kongres. Dne 30. sept. ob 10. uri dop. je potem glavna skupščina GZS in zadružni kongres v Akademskem domu poleg hotela Union. Po svršetku običajnega dnevnega reda glavne skupščine zlasti po svršetku poročil in volitev odbora in nadzorstva se popoldne ob pol 3. uri skupščina in kongres nadaljujeta in bo na popoldanskem zborovanju nekaj za zadružništvo zelo važnih predavanj in sicer: 1. Miloš Štibler, šef kabineta v ministrstvu za poljedelstvo, predava o pravnem in gospodarskem; položaju pokrajin kot temelju, prehodnih odredb za skupni edinstveni zadružni zakon, 2. predsednik GZS Mihajlo Avramovič predava o poljedelskem kreditu. 3. Tajnik Zadružne zveze v Ljubljani Anton Kralj predava o varčevanju, malega človeka in o oblikah varčevanja. 4. Predavanje o kulturi sela je poverjeno trem gospod|om: Mihajlu Avramovič, Stjepanu Ju,riču in Janku Lesničarju. Dne 1. in 2. oktobra bosta 2 izleta za-drugarjev, zastopnikov zvez: prvi čez Stražišče in Kropo na Bled, drugi na Štajersko v Maribor in k elektrarni na Fali, Shod S. L. S. v Ponikvi. V Slomškovi rojstni župniji v Ponikvi ob j. ž. se je vršilo v nedeljo dne 18. sept. lepo zborovanje SLS. Udeležba je bila zelo lepa. Prišli so najodličnejši možje iz domače in sosednjih župnij. Prišli so tudi zastopniki samostojnežev in soc. demokratov. Predsedoval je posestnik Mlakar. Govorila sta narodni poslanec Fr. Pišek in tajnik SLS Fr. Žebot. Govornika sta z živimi dokazi pojasnila zborovalcem izdajstvo samostojnih in demokratskih poslan- cev in ministrov v Belgradu. Tudi navzoči samostojneži so glasno obsojali koruptne čine sedanje vlade in samostojnih mandatarjev. Sprejete so bili te-le resolucije: 1. Zborovalci K. Z., zbrani v Ponikvi ob j. ž., izrekajo popolno zaupanje Jugoslovanskemu klubu in njegovemu načelniku dr. Korošcu. 2. Zborovalci odločno zahtevajo revizijo ustave v smislu samouprave Slovenije. 3. Ker je suša naredila kmetskemu ljudstvu neizmerno škode, zahtevamo odpis dav kov in odpis carine na kmetske pridelke ter prost izvoz živine. 4. Kot katoličani zahtevamo odpravo kancelparagrafa in krščansko vzgojo otrok v šoli. 5. Ravnotako tudi ne pustimo, da bi se vzela samouprava našim občinam. 6. Zahtevamo, da stori vlada odločno akcijo za preživljanje ljudstva, sicer preti strašno gorje. Politika SLS. Spričo raznih dogodkov, ki se pravkar odigravajo v naši notranji politiki, beremo v nekaterih srbskih listih vprašanje, kakšno stališče meni zavzeti SLS. Če bi gospodje čitali naše liste, bi si to vprašanje lahko prihranili. Seja izvršilnega odbora SLS, ki se je vršila včeraj, je pokazala edinodušnost naše stranke v tem pogledu: Državni voz so stranke sedanje večine tako globoko zavozile v blato, da se mi prav globoko zahvaljujemo za ne: hvaležno nalorro ca iz tega blata izvleči! To naj vsi, ki se jih to tiče, vzamejo na znanje. Sedanji sistem se mora sam privesti popolnoma ad absurdum. -j- Italija spoštuje avtoromiio. Italijanski listi poročajo: Kraljeva italijanska vlada je s posebnim odlokom vrnila mestnemu zastopu tržaškemu vse avtonomne pravice, ki jih je mesto imelo glasom cesarskega patenta od 1. 1850. v stari Avstriji. Vsled tega se bo ukinil tozadevni referat pri glavnem civilnem komisarijatu in vstopi tržaški magistrat z današnjim dnem v svoje stare pravice. — Tako v Italiji. .. + Politika sovjetske vlade. Po informacijah, ki srno jih predli po jako avtentičnih virih iz Rusi e same, je sovjetska vlada za dogleden čas opustila namero izzvati svetovno revolucijo in se bo za bodoča bližnja leta omejila na gospodarsko restavracijo države. Isti vir nas zagotavlja tudi, da kljub prekernemu gospodarskemu položaju boljševiški režim stoji trdno, tembolj ker zmaguje v njem zmerna struja. Kakšne konflikte bi mogle izzvati le obmejne države, predvsem Poljska in Romunija. Za našo državo sledi iz tega, da ni nobenega povoda, da bi se kaj angažirala v prid tema dvema državama, zlasti ne v prid Romunije, še menj pa je umestno, da bi podpirala mahinacije ruskih monarhi-stov, ki so našli v naši državi zavetje. -j- Politika Japonske. Japonski ministrski predsednik Hara je izjavil v govoru da je zunan;a politika Japonske popolnoma brez postranskih nakan in diplomatskih marfevrev ter da temelji na prijateljskem sodelovanju držav in na ohranitvi svetovnega miru. Naglašal je nadalje, da ie neopravičena obdolžitev, da je Japonska mi-litaristična in bojaželjna. Japonska je pripravljena, ravnati se po dolečbah versail-leske mirovne pogodbe in spoštovati njeno nedotaknjenost. Usoda Mežiške doline. Nemškim celovškim listom in ondot-nim krogom sploh Mežiška dolina ne da pokoja. Ponovno smo že opozarjali v »Slovencu«, kako iieumorno delajo Nemci, da bi sc ta Jugoslaviji po mirovni pogodbi prisojena zemlja zopet odtrgala in priklo-pila Avstriji, ln zopet moram opozarjati na ne brezpomembno delovanje nemških krogov, ki bo tem intenzivnejše, čimbližje bo razmejitvena komisija, na kojo stavijo nove nade. Vsaj del — in sicer glavni — Mežiške doline, oni z razvito industrijo, upajo odtrgati nam in ga »rešiti« za Avstrijo. Pozor torej -— in naj ne bo ta klic glas vpijočega v puščavi! V dokaz prizadevanju Nemcev bodi članek (listek) v štev. 200 uradne »Klagenfurter Zeitung« dne 3. t. m. z naslovom »Usoda Mežiške doline«. — Tam hujska člankar predvsem s tem, češ da hoče jugosl. državna uprava nasilno spremeniti obličje Mežiške doline. — Na delavstvo hoče člankar vplivati z odpusti delavstva guštanjskih svinčenih rudnikov, ki so pokrivali v stari monarhiji dve tretjini potrebščin svinčenih izdelkov. Obsebi umevno je — pravi člankar, — da so pri decimiranju obrata določeni v prvi vrsti Nemcem prijazni (»deutschfreundliche«) dclavci, ali pa taki, ki so na sumu, da nagibajo po svoem mišljenju na Koroško. (In takih je v Mežiški dolini še vse polno! Op. por.) — To nadaljuje člankar: »Tej žalostni podobi za bodočnost se pridružujejo za prebivalstvo Mežiške doline še nadalne depresije. Venomer se prirejajo od strani Slovencev izzivajoče slovesnosti; državne, politične, narodne prilike se uporabljajo kot povod, da se prirejajo slavlja. Pri tem se fanatizem podpihuje dalje in nemško ter nemško misleče prebivalstvo se sili, kakor se je n. pr. zgodilo v Sp. Dravogradu, da mora slovesno okrasiti svoje hiše tudi proti lastni volji.« — Iz navedenega se razvidi, da smatrajo Nemci Mežiško dolino še vedno za svojo last. — Potem pravi člankar: Veliko razburjenje vlada v Mežiški dolini tudi nad tem, ker se pripravlja SHS uprava da izvede rekrutovanje. Pri tem opisuje, kako se pozivljejo starši in kaznujejo, če ne pridejo sinovi k naborom, in da morajo plačevati za nje tudi vojaške takse. Mnogi se odtegujejo — pravi — orožnim vajam z begom v Avstrijo. In konec članka se glasi doslovno: »Veliko ogorčenje vlada med starši tudi zato, ker ne morejo doseči, da bi bili njihovi otroci deležni pouka v nemškem jeziku. Nemške šole so se spremenile v slovenske. Mežiščani še vedno niso opustili nade na ljudsko glasovanje ali na kako drugo ugodno rešitev njihove državne pripadnosti.« (Podčrtal poročevalec.) — Ali ne da to res ničesar misliti? Kdo nam garantira, da je izključena možnost, cla izgubimo že prisojeni nam del Koroške, ne pa da pridobimo tudi zgubljeni del, ki nam po po vseh pravicah gre, in kojega žalostno obletnico zgube bomo obhajali v par tednih. Vsiljuje se nam pa vprašanje: Kaj je pač že storila naša uprava v Mežiški dolini, da bi si bila prisvojila srca nemških in nemško čutečih državljanov? Zakaj so oči in srca le-teh v vseh stremljenjih obrnjena proti Koroški in Nem. Avstriji in ne proti nam? š Sijajni shod SLS v Ptuju. Shod SLS za sodni okraj Ptuj dne 18. t. m. v Ptuju je bila veličastna manifestacija naše misli v ptujskem okraju. Mnogo nad 1000 udeležencev je bilo navzočih. Posebno mnogo je bilo županov in članov občinskih odborov. Shod je bil združen s cerkveno slovesnostjo v cerkvi oo. minoritov. Pridigal je o. čirč. Shod se je vršil na velikem dvorišču minoritskega samostana. Predsedoval je shodu ^ načelnik okr. zastopa kmet Miha Brenčič. Govorili so dr. Korošec, prof. Ve-senjak in posestnik Fr. Meško iz Polen-šaka. Tisočera množica zborovalcev je posebno oduševljeno pozdravlj£.'a našega voditelja dr. Korošca. Sprejele so se resolucije, v katerih slovensko ljudstvo iz velikega ptujskega okraja izreka neomajano zaupanje SLS, Jugosl. klubu in dr. Korošcu za boj za slov. avtonomijo, zahteva vrnitev vojnega posojila in 20% odvzetega denarja, revizijo ustave in pokrajinsko samoupravo, posebno odločno pa zahtevamo celotne nove volitve za drž. zbor. š Samostojna kmet. stranka se je pri volitvah v cenilne komisije za dohodnino po vseh slovensko-štajerskih okrajh zvezala z največjim kapitalisti, veletržci in enakimi sloji«. Tako n. pr. vidimo, da kandidira SKS v celjskem glavarstvu te-le ljudi iz nižjih« slojev: lesni trgovec Vinko Kukovec iz celjske okolice (brat ministra dr. Kukovca), milijonar Elsbacher iz Laškega trga, bogataš gostilničar Goropevšek iz Trbovelj, učitelj in veleposestnik Ferlinc iz Šmarja, milijonar trgovec Pevec iz Mozirja, bogataš gostilničar Zidam iz Drete, gostilničar Plavčak, milijonar iz Št. Jurja ob Taboru, še večji milijonar Cvenkl iz Št. Petra in bogataš veletržec Pike iz Žalca. Vse te proglaša sedaj SKS kot najboljše zastopnike ljudstva, posebno kmeta! š Obrtna razstava v .Mariboru je — odkrito povedano — pokazala napredek naše domače obrti. Našim čitateljem toplo priporočamo, da si še d" 25. septembra ogledajo razstavo v veliki Gotzovi dvorani na Aleksandrovi cesti. Vstopnina znaša samo 8 K. Poudarjamo, da so na obrtni razstavi zelo dobro in močno zastopani obrtniki — pristaši SLS. š Nove zvonove za župno cerkev v Konjicah vliva zvonarna ing. Briihl v Mariboru. Te dni je vlila 6 lepih zvonov za dve prekmurski cerkvi. š Suša se zelo občutno čuti v severnem delu Slovenije, najbolj v Prekmurju ter sod. okrajih: Gor. Radgona, Ljutomer, Ormož in Ptuj. Posebno viničarji, najemniki in mali posestniki so kritič. udarjeni. Prodati bodo morali do zime ali pa poklati zadnji rep živine, ker ni in ne bo krme za zimo. Živino bodo morali prodati sedaj za nizek denar, a spomladi si živine ne bodo mogli več kupiti, ker bo cena živini leta 1922. sigurno poskočila za 100 odstotkov. Koruze, fižola, repe in zelja ne bo niti do Božiča. Kaj bo s hrano za revnejše sloje? š Griža se zelo širi v nekaterih okrajih na Slov. Štajerskem, Iz župnije Fram pri Mariboru odpel ejo vsak dan več oseb v mariborsko bolnišnico, ki je že docela prenapolnjena. V Framu in okolici umrje na teden 3 do 5 oseb na griži. Na deželi vlada zelo veliko pomanjkanje zdravnikov, a v Mariboru jih je okoli 50. Sedanja vlada, posebno ministrstvo za socialno skrbstvo nima smisla za ljudsko zdravstvo. š Nova stavba južne železnice v Mariboru. Južna železnica je zgradila v Mariboru v ozadju glavnega kolodvora ob Celjski cesti novo prenočišče — stanovanjsko hišo za železničarje, ki spremljajo vlake iz Nemške Avstrije v Jugoslavijo in nazaj. Stavba stane 1 milijon kron. LI Anatole Le Braz: Islandska velika noč. Iz francoščine prevel P. V. B. (Konec.) . Kaj je v tem zaboju?« ^Mrtvec,« je odgovoril Garandel. Mož se je odkril, pozdravil, potem pokazal na barako: »Položite ga tja, če hočete, in čakajte notri.« Nismo odrekli, kajti megla se je zgo-ščevala in začela prepajati naše obleke pod povoščenimi dežnimi plašči in črte ledene vode so curljale po naših nogah navzdol. V lopi je brenčala peč. Vsedli smo se na klop in se ogreli. Starec s kapo je nadaljeval pogovor; pripovedoval nam jo, da je bivai v Franciji dve leti; potem me je spraševal o mojem bratu, o bolezni, ki ga je umorila, in ko sem vprašal, če je še kaj drugih 13retoncev zakopanih v Reikiaviku: Malo, pa vendar nekaj... Imajo svoj kot, kot tujcev.« Med tem časom je prišel kapetan. Ko sem stisnil roko starcu, ki sem ga prosi, naj mi pove svoje ime. Imenoval se jo Rosen-kild. Ponavljam ga vsakokrat, ko se mi spomin vrača na te daljnje čase. To je ime poštenega moža. Pot na pokopališče vodi skozi celi Rei-kiavik. Jaz sem šel pivi in vedel me je mestni nočni čuvaj, ki je menda tudi vodnik pogrebov; sledili so tovariši, ki so nosili krsto na veslih; kapetan je šel zadnji. Stopaii smo nemo po zapuščenih nI L ah v megli. Obrazi so se prilepljali na stekla in nas gledali, ko smo korakali mimo. Včasih so se odprla kaka vrata in na pragu so pokazale deklice, otroci svoje začudene glavice, rdeča, rejena lica v okviru las senene barvu očmi, ki so bile zelene kakor rastline, ki nimajo solnca. Ne vem, kaj so mrmrali v svojem jeziku, brezdvomno besede njih vere, slovo po obredu temu neznanemu mrtvecu. Bili smo sedaj na deželi, če se sme tako imenovati planjava brez rastlin, kjer smo se skoraj vsak trenutek spodtikali nad kamni. V daljavi se je podaljšala v snežene bregove gora in bila precej podobna pokrajini mojih sanj. Naenkrat ograja, kakor jo imajo pri nas okoli zgradb, zamrežena vrata in prostor razdeljen v male četverokote z ravnimi in snažnimi poti, kakor dobro oskrbovan zelen jadni vrt... Bili smo na mestu. Nikdar ni kako pokopališče napravilo name tak vtis reda, oskrbovanja in snažnosti. Vsaka rodbina ima svoj četverokot, svoj mrtvaški prostorček, ki ga vestno oskrbuje. Toda kako žalostno je vkljub vsemu redu to polarno pokopališče, in kako nemo! Kako različno od naših, kjer so grobovi zmešani eden poleg drugega, kjer med žajblji in divjimi hiacintami letajo kalini in čebele, vse živali, ki so ljube mrtvecem!... šli smo v smeri proti koncu zagraje, odkoder so odmevali udarci motike v trdi zemlji. Tu je bila neobdelana greda s par kupi zemlje. Bili smo na koncu našega mrtvaškega sprevoda. Križi, na pol izruvani od sunkov vihar- jev, so se žalostno nagibali. Bili so črvivi, čeravno so imeli še precej nove datume ... Čakali smo, da je grobokop izkopal luknjo in med tem smo skušali čitati imena islandskih fantov, pri katerih bo Guillaume v kratkem spal večno spanje. Večinoma so bili tu pokopani mornarji iz Dunkerquea. Nenadoma je kapetan zaklical: »Kermarec!... Ivon Kermarec!... Iz Plouha!.. .v Jaz sem ga dobro poznal. Bili smo skupaj v tečaju v Paimpolu. In skoraj istočasno se oglasi nekdo drugi: »Tu je Pierre-Louis Fechant iz Cam-leza...« Poglej no, drugi iz »Morske Zvezde«, je rekel Garandel. Pred dvemi leti sem večerjal pri njegovi mizi v njegovi hiši v Ker-venanu na Miklavžev večer. Bil je močan možak: z iztegnjenimi rokami je zamogel dvigniti sod jabolčnika ... Nenadoma zaslišimo klic. Bil je grobokop, ki nas je obvestil, da je grob gotov... Kaj naj vam še povem? Deset minut pozneje je moj brat počival v postelji, ki se je ne postilja, in težki kosi islandske zemlje so pokrili njegovo truplo. Postavili smo križ, ki smo ga bili prinesli, križ z belini napisom, ki ga bodo ljudje iz Reikiavika čitali naslednji dan, ne da bi ga razumeli. Molil sem sklepni oremus; vsak izmed nas je šel trikrat okoli groba in mrmral: »Kenavo (== na svidenje), Lommick Oddaljili smo se. Moj brat je ostal sam v večnosti z koščkom bretonskega lesa med prstmi. »Na velikonočni večer... ne pozabi, Jean-Renek Ah, zares, ne, nisem pozabil.. ... Kerello je iztresel pepel svoje pipe v osmojeno travo. Rajskomila luč septem-berskega solnčnega zahoda je bledela v nad mirno pokrajino. Pod nama je slana reka počasi naraščala, kakor bi jo dvigale skrivnostne sile in s prihajajočo plimo je začel tudi veter bolj močno pihati. Njegova velika nevidna perut se je dotaknila ladij, ki so bile zasidrane pri otoku Loavenu in jih zbudila iz njih otrplosti. Videla sva, kako so se zdrznile, zagugale in vzplavale ena za drugo v toku, ki je bil začrtan kakor svetel trak na ažurno sivem vodovju. Njih boki so bili izmiti od arktičnega deževja in zelenkasto razjedeni, in v večerni tišini sva razločno čula škrtanje njih ogrodja. In vendar so izgledale veselo. Poševen žarek je zlatil visoka jadra in zažigal rožnat plamen na vrhu jamborov. ^ Šla sva po skalnih stezah na Rmeno pečino nazaj in sledila nekaj časa njih mogočnemu odhodu. Moštvo prve ladje je zapelo pesem svetega Yvesa, velikega patrona trčgorskega. Ostali so jih spremljali v koru. In celo ko so že ladje zginile za ovinki reke, je njih petje, ublaženo po razdalji, prihajalo do naju. Debele solze so tekle po licih ikersu-lietskega cerkovnika«. Gotovo je mislil na svojega brata, na žaloshio veliko noč, v kateri mi je pravil tužno povest, na grob brez molitve in brez cvetk ribiča Misčricorde, ki spava tam v Reikiaviku, v kotu pozabljenih ... Pa sem se pošteno zmotil. Kako so srečni ti možje! mi je rekel in položil name svojo raskavo roko. — To je sreča, ki je ne bom več poznal!« nnvi^fi — Smrtna kosa. Na Bukovici pri Škofji Loki je 18. t. m., previdena z zakramenti za umirajoče umrla soproga vpok. sol. vod. in pisatelja Janka Lebrr-i go*pa Hermina L e b a no v a po lOdnevni mučni bolezni: griži in oslabelosti srca. Sicer rodom Nemka se je priučila našega jezika iu je vsled svojega tihega značaja in ljudomi-losti bila splošno priljubljena. Bodi ji časten spomin in žemljica lahka! Soprogu naše sožalje. — Časnikarske metode v Sloveniji. >Pondeljek< imenuje v s<'oji zadnji številki urednike vSlovenca/ iu »Jugoslavije, fa-] o t e. Urednik : Pondeljka- je član ^Jugoslovanskega novinarskega udruženja«, ki je sklenilo, da se uredniki listov medseboj ne napadajo. Kakšen ugled more v javnosti uživati organizacija jugoslovanskih novinarjev, ako njeni člani ne spoštujejo svojih lastnih sklepov? Zato, ker novinar izvršuje svojo dolžnost, ki absorbira njegove telesne in duševne moči, je falot :, dasi vsaj uredniki našega lista niso vedoma in holoma nikoli zagrešili ničesar, kar bi bilo v protislovju z zakoni morale in dostojnosti in gotovo niso nikdar napadali svojih kolegov pri nasprotnih listih. Če smo mi : falotk, je »falotc tudi tisti gospod pri Pondeljku., ki je med vojno dopisoval iz Belgrada v »Slovenca«! Mi bomo zahtevali od °Jugoslovanskega novinarskega udruženja«:, da varuje čast našega stanu, če ne — pa bomo izvajali konsekvence. Eno povemo: nikjer na celem svetu, v nobeni civilizirani državi, se uredniki med seboj ne imenujejo — Mote! — Obupen položaj najnesrečnejših — vojnih vdov in sirot. S septembrom je poteklo eno leto odkar je nam ustavljena na-klonitev po padlih možeh vzdrževateljih družin. Eno leto smo preživele svoje otroke v upanju, da le pridemo na vrsto, da se nam vrže drobtinica, kakor smo brale v Uradnem, listu z dne 4. maja 1921 mesečno a 50 din. za vdovo in za sirote a 10. din. Čakamo, upamo, toda trpin.o. Pa še se nam kaže, da je za nas vsa odredba zgolj le na papirju. Kaj naj storimo? Zima, že druga se bliža, ko nismo še prav ničesar prejele. Dolgovi na borni hrani so narasli ogromni, a upanja pa le ni, kedaj se poklicane oblasti zganejo, da nam vsaj ono malo nakažejo. Kolika ie beda pri družinah padlih bojevnikov, se ne da opisati. Mesto zdravih otrok, bledi, upadli obrazi. Vzgoja — o tej niti govora —. Matere se pehajo za zaslužkom mesto, da bi bila njih prva skrb vzgoja v nežnih letih se nahajajoče dece. J etična, strta telesa ubogih žena ne ganejo gg. pri poverjeništvu za socialno skrb, ko prosijo, naj se jim vendar nakaže s krvjo prislužena — borna pokojnina. Odpravi se nas s tolažbo počakajte. Da, čakamo, trpimo. Pa, vedite, naše rane so sveže, tako sveže, bolj kakor pred sedmimi leti. Zadajate pa nam še huje. Za nas je draginja ista kakor za bogato plačane. Invalidski davek se pobira. Ali se ni še nabralo nekaj vinarjev za vdove in sirote? Vsaj nekoliko več čuta usmiljenja, da ne rečemo — dolžnosti — bi bilo pričakovati od strani države za najbedneje izmed bednih. Po enem letu solza in prošnja, odprite srce merodajne oblaštil Čujte nas! — Sestanek. Tovariši, ki so maturi-rali 1. 1911. na I. drž. gimn. (VIII. b) v Ljubljani imajo dogovorjeni sestanek v sredo dne 21. t. m. ob 19. uri v hotelu Bel-levue. Dr. J. F. — Profesorsko društTo sekcija Ljubljana je podpisalo 50.000 K državnega posojila v spomin rajnega kralja Osvoboditelja. — Odhod na kongres profesorskega drušva v Zagrebu. Slovenski profesorji se odpeljejo na kongres skupno v soboto dne 24. t. m. z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 12. uri 6 min.; v Zidanem mostu se se-stanejo s kolegi, ki pridejo s Štajerskega. — študijske podpore za agronome in veterinarje na domačih visokih šolah oddaja še dalje upravna komisija za agronomske in veterinarske fonde v Ljubljani in se je s tozadevnimi prošnjami obračati nanjo ali pa na oddelek za kmetijstvo pokrajinske uprave v Ljubljani zadnji čas do 30. septembra 1.1. Podpore za študij v inozemstvu oddaja ministrstvo za prosveto in so že vse došle prošnje za te državne štipendije predložene ministrstvu v Belgradu. — Ukinjenje povereništva za pravosodje, Službene Novine z dne 16. sept. t. 1. o'bjaKljajo naredbo ministrskega sveta z dne 10. sept. t, 1. po kateri se poverjeništvo za pravosodje v Ljubljani ukine in n egovi dosedanji posli izroče oddelku ministrstva pravde v Ljubljani, ki je podrejen naravnost in ed'no ministru pravde. — Za upravitelja tega odseka je postavljen dvorni svetnik dr. Janko Babnik, — Poškodba. Ob priliki javne telovadbe kamniškega orlovskega okrožja v Dobu 18. septembra si je brat Ivan Vidmar, član 'wiiiniškega odseka pri salte-odskoku zvini! desno nogo v členku. Poškodba ni nevarna. — Šolska vest. V ministrstvu za prosveto se proučuje zakonski načrt o meščanskih šolah. Ministrstvo za prosveto je naročilo vsem državnim oblastem, pri katerih so zaposleni učitelji kot uradniki, naj jih prijavijo ministrstvu za prosveto, da se bodo mogli zaposliti na šolah. — Zdravniški nadaljovalno-iiobrazeval. kurji od 26. septembra do 8. oktobra 1921 hp vrže na dunajski medicinski, fakulteti nadaljevalni kurzi iz notranje medicine in mej sorodnih panog. Udeleženci iz Jugoslavijo imajo vplačali vpisnino 500 kron, predavatelji pa so se odrekli vsakemu honorarju. Prijave in želje glede stanovanja jo naslo-vtiti na ure Iništvo iVViener medizinisehe Wochen-schrifU, VVien. IX. 1'orzellangasse 22. Interesentom je iirograin predavanja na razpolago pri Zdravstvenem odseku za Slovenijo v Ljubljani. — Preiskave pri komuuistili na Javorniku. Dne 28. julija 1921 so tajnik okrajnega glavarstva v Radovljici Rudolf Pue. okrožni nadzornik Marko Grjenič.. orožniški narednik Ivan Vodopivec in kaplar Josip Narobe izvrševali pri komunistih na Javorniku hišno preiskave. Med preiskavo pri do-lavcu Cirilu Koširju na Javorniku št. 8 je klicala Koširjeva žena Ana pri odprtem oknu: -Ti ljudjo, vsak dan so tukaj, vedno brskajo po tiiši, mesto da bi otrokom prinesli kaj za jesti. Moj mož je bil 18 dni po nedolžnem zaprt ir so. me še zmerjali; kakšno maščevanje bo, Če bo enkrat preobratu Deželno sodišče je obsodilo Koširjevo na 3 dni zapora poostrenega z dvema postoma. — Nepošten postili upravitelj. Meseca oktobra 1920 je poslal Janez Košir iz Amerike svoji materi Ani Košir potom čekovnega urada znesek 19.355 kron z naročilom, da bi plačala neki dolg Atoniji in Mariji Brencetovi. Poštni upravitelj ua Preserjih dne 5. apruila 1877 v Podpeči rojeni oženjem Josip Mravlje, je pa ta uradno mu poslani denar poneveril in da bi prikril goljufijo, jo ponaredil podpis Ano Koširjeve in je poslal tako podpisano potrdilo čekovnemu uradu, ker je mislil, da Koširjeva sploh ne bo izvedela, da ji je bil poslan denar iz Amerike. Janez Košir je pa pisal svoji materi, da ji je poslal denar iii je na odgovor, da denarja ni dobila, reklamiral, kaj da je z denarjem, nakar se je ugotovila goljufija. De-ežlno sodišče v Ljubljani je obsodilo Mravljeta na 8 mesecev težke ječe poostrene s postom in trdim ležiščem na mesec. — Nesreča. Levo nogo si je zlomil na žagi graščine Snežnik 19letni delavec Anton Mar-tinčič. — Kolo ukradeno jc bilo v Vnanjih goricah delavcu Francu Šešku. — Vlom v Toplicah. Ljubljanska policija jc zaprla Jožefa Košička, kleparskega pomočnika, ki jc osumljen, da je vlomil pri Ignaciju Sitarju v Toplicah in pokradel blaga v vrednosti 5610 K. Ljubljanske novice. lj Prihod srbskih proiesorjev v Ljubljano. Po dosedanjem programu pride v torek dne 27, t, m. zvečer večje število srbskih in hrvatskih proiesorjev v L,ub-Ijano. Ker rabimo za to več sob, sc obračamo tem potom na cenj. občinstvo s prošnjo, da nam dotičru, ki imajo kako sobo oz. posteljo za 27. in 28. september na razpolago, to blagovolijo javiti do srede dne 21. t. m. ob 5. uri popoldne na g. Marinčeka, slugo na realki. — Pripravljalni odbor, lj Prva javna prireditev Organizacije javnih nameščencev — somišljenikov SLS« se vrši v soboto dne 1. oktobra v veliki dvorani ; Uniona . Spored obeta biti zelo pester. Opozarjamo vse naše somišljenike, da se udeleže omenjene-prireditve v obilnem številu. ij Z diskusijskimi sestanki prične zopet društvo »Pravnik«, Prvi sestanek se vrsi v četrtek dne 22. septembra 1921 ob 5. uri popoldne v dvorani štev. 79 pravosodne palače. Na sestanku poroča g. dv. sv. dr. Milan Škerlj o načrtu novega zakona o odvetnikih. Po referatu se vrši diskusija; Z ozirom na veliko važnost predmeta, se vabijo društveni člani, da se sestanka v čim večjem številu udeleže. lj Društvo bančnega uradništva Slovenije v Ljubljani vabi vse bančno uradništvo brez razlike na zborovanje, katero še vrši v lorek dne 20. t. m. ob 20, uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Dnevni red: Pokojninsko zavarovanje. Ker je to vprašanje izredne važnosti za slehernega, prosimo polnošte-vilne udeležbe. Tovariši na plan! (K) lj Okrožnica vsem ljubljanskim zdravnikom, Zdravstveni od.ek za Slovenijo v Ljubljani in večjih krajih Slovenije, v prvi vrsti za delav. slojeve v svrho zdravstvenega pouka kino-predstave, združene s kratkimi ustmenimi. pojasnili zdravnikov-stro-kovnjakov. Tozadevni filmi so vzeti iz poglavij o tuberkulozi, spolnih bolezni, pega-vici itd. V torek dne 20. septembra ob pol 2. uri popoldne se vrši v tukajšnjem kino-gledališču poskusna predstava izključno le za ljubljanske zdravnike, ki si bodo dosedaj došle filme ogledali in stavili lahko zdravstvenemu odseku primerne nasvete glede sestave podrobnega vsporeda nadaljnjih ljudskih predstav. K tej predstavi vabi vse ljubljanske zdravnike, zlasti pa one, ki bi bili kasneje pripravljei, kot predavatelji sodelovati pri predstavah in občinstvu tolmačiti posamezne slike. Ta okrožnica velja kot vstopnica k imenovani poskusni predstavi. — Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani, dne 14. septembra 1920. lj Obnova frančiškanske cerkve. Mestni stavbenik in arhitekt g. Viljem Treo je poslal ,»Jugoslaviji« z ozirom na tozadevno notico naslednje pojasnilo, katero prinašamo tudi mi, ne da bi se spuščali v meritorno presojo: »Res e, da so čast. oo. frančiškani nameravali pobarvati cerkev z moderno barvo, toda samo na izrecno željo naših najodličnejših in umetn. zgodo- vinskih organizacijah se je — čeprav nerado — barva obdržala v istem načinu kakor do sedaj, ter j« barvo, odgovarja,očo prejšnji, sestavil eden prvih ljuibljanskih slikarjev. Torej ostane vse pri starem, kakor je g. župnik obljubil. Vsak lajik, ako ni barvoslep, se lahko prepriča, da je barva ostala ista, kakor je bila prej. Pametnejši pa bo vedel, kako bo barva izgledala, ako se je tekom časa prime prah in saje na fasadi. Torej še enkrat — vse ostane pri starem!- Zakaj torej napad na stavbenika in na arhitekta? Gospodje, ako Vam barva ne ugaja, obrnite se na drug naslov in pustite nas obrtnike, ki po naročilu, delamo, v miru z Vašimi nepremišl,enimi noticami. Z odličnim spoštovanjem Viljem Treo, arhitekt in stavbenik.« .Ji Društvo stanovanjskih najemsnikov ta Slovenijo z sedežem v Ljubljani ie preselilo svojo pisarno dne 19. t. m. na Sv. Petra cesto št. 12, pritlično, desno, člani dobivajo, kakor do sedaj, vse informacije dnevno od 18. do 20. uri v novo označeni pisarni. lj Glas ii občinstva. Od postaje drž. kolodvora v Šiški, po poti do skladišč drž. kolodvora, za pivovarno Union, se nahaja tak smrad, da ga ni mogočo prenašati.' Ta smrad izhaja od tu, ker je iz dvorišča pivovarne Union enostavno napeljan odtok te smradljive tekočine v jarek — nepokrit — na cesti od postaje do skladišč drž. železnice. Merodajne oblasti se naprošajo, da se prepričajo o tem smradu, ki je škodljiv zdravju, ter ukrenejo potrebno, da se odpravi ta nedostatek. lj Nasilni Italijan. Med vožnjo iz Postojne v Ljubljano je v drugem razredu poskušal italijanski trgovec Giovanni Poizolon delati silo neki gospoj iz Maribora, katera je klicala na pomoč. Prihitel je sprevodnik, kateri j« preprečil Lahu njegovo ua-mero in je v Ljubljani na glavnem kolodvoru izročil Pozzolona policiji, ki ga je izročila deželnemu sodišču. tj Premog. Stranke, ki imajo karto A ati B bivše ubožue akcije, naj se zglasc tekom 14 dni pri mestnem magistratu, kjer dobe nakazilo za 200 kg premoga. 100 kg preiroga stane 68 K, lj Tatvine v Invalidnem uomu, S podstrešja Invalidnega doma jc bila ukradena večja množina tesarskega orodja v vrednosti 2500 K. lj Razžalienje kralja. Zaprli so hlapca Franceta Repeta, ker je prostaško žalil našega vladarja, lj 300 kron ukradenih ic bilo 16!ctni dijakinji Mariji Urbančič. lj Žeparji na delu. Dijakinji Boženi Go-razdovi je bila na Vodnikovem trgu ukradena denarnica, v kateri ie bilo nad 200 kron denarja. Orlovski vestnik. d Orliški krožek Ljubljana Sv. Jakob. Z redno telovadbo prične šentjakobski orliški krožek v torek 20. t. m. ob 7. uri zvečer v telovadnici na Pruljdi. Vadile se bodo nove vaje za L 1922. Sprejmejo se tudi nove članice. — Nfcčelnica. Izšla je 9. številka »Mladosti«, ki prinaša med drugim: izid letošnjih tekem in spis: »Ali Orlic res ni treba?« kot odgovor na razne napade na orliško Zvezo. Odseki, ki Se niso poročali o svojih letošnjih prireditvah ln delu v poletnem času, naj takoj pošljejo ta poročila uredniku »Mladosti., kar bo kmalu zaključena 10. številka. Enako okrožja. Zunanji nastopi so končani za letos. Delo pa naj brez odmora nadaljuje notranja vzgojna poglobitev na izobraževalnem, nravnem in tehničnem polju. Ne delamo le zato, da bi imeli kaj pokazati, ampak predvsem zato, da bi imeli sami korist od društvenega dela. Prosveta. pr Razglas o nadaljevanj.i dra^afčne šole. Odbor Glasbene Matice je v seji dne 17. septembra t. 1. sklenil^ da se bo dramatična šola do prevzetja v državno upravo po možnosti, nadaljevala. Vsi dosedanji gojenci in tudi novi, se poživljajo, da se v kratkem oglasijo v pisarni Glasbene Matice in vpišejo v to šolo. — Ravnateljstvo. pr Velika umetniška razstava t Zagreba. Proletni Salon, skupina hrvatskih umetnikov, katerim predseduje kipar Meštrovič, je pozvala klub umetnikov »Sava« v Ljubljani, da se udeleži velike jesenske razstave v Zagrebu. Naši umetniki se vabilu odzovejo. Razstava bo v vseh prostorih Umetniškega paviljona in se otvori 2". oktobra. Turistika in šport. Ilirija—Šparta 5 t J. V nedeljski prvenstveni tekmi je Šparta pokazala, da je vsekakor resen konkurent našemu prvaku Iliriji. Prvi polčas je končal z 1 : 2 v korist Šparte. Igralo se je v lepem fair-tempu ter je igra potekla brez vsakega prerekanja. Občinstva kljub dežju okoli 700. Igro je vodil kot sodnik g. Jerala, Gospodarstvo. Pomen in namen V° državnega posojila. Iz različnih vprašanj, ki prihajajo s strani raznih slojev prebivalstva glede državnega posojila, je razvideti, da prebivalstvo še ni na jasnem o pomenu in namenu 7 % državnega investicijskega posojila iz leta 1921. v iznosu 500 milijonov dinarjev, to je dveh milijard kron. Zato bo dobro, da podamo neka) kratkih pojasnil v tem pogledu t« i jih, pod katerimi se podpisuje to d •> osojilo. sedaj živeč , nego tudi v korist bo- Popolt rmeljeno je, da velike troike za ' čekoristna investicijska dela, ki s« ivriiti v prospeh nele dočih rodov, plačujejo tudi kasnejše generacije. Zato sc taki izdatki kri ejo iz dolgoletnih amortizacijskih posojil katerih bremena se razdele na daljšo vrsto let. Sedaj razpisano državno posojilo ima služiti izključno le za občekoristne namene, v prvi vrsti za izpopolnitev in razširjanje železniškega prometa, za popravila železniških prog, za ureditev in gradbo pristanišč, cest, potov itd. Zato se bo amortizacija tega posojila provedla tekom 50 let, začenši štiri leta po emisiji, in sicer na ta način, da se bodo enkrat na leto pri generalni direkciji državnih dolgov izžrebale in potem odkupile izdane obveznice po dojočenem amortizacijskem načrtu. Radi tega jc posojilo zavarovano s hipoteko in potrebne vsote za anuitete (torej za vsakoletno izplačevanje obresti in amortizacijskih obrokov) se bodo stavile vsako leto v državni proračun, za pokritje pa bodo služili predvsem dohodki investicijskih objektov. Sedanje 7 % državno investicijsko posojilo je izdano za skupni nominalni iznos 500 milijonov dinarjev ali dve milijardi kron. Obveznice se izdajajo in podpisujejo v komadih po 100, 500, 1000, 5000, 10.000 in 50.000 dinarjev, tako da se lahko vsakdo po svojih močeh udeleži podpisovanja z večjim ali manjšim zneskom. Podpisovanje tega posojila pa znači obenem zelo plodonosno naložitev glavnice, ker se podpisani zneski obrestujejo po 7 % na leto. Te obresti se izplačujejo de-kurzivno brez vsakega odbitka in sicer 15. marca in 15. septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajnah in v to pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakršnegakoli davka, kolka ali takse. Obveznice imajo namreč polletne kupone, glaseče se na gorioznačene roke, kateri se po zapadlosti odrežejo in vnovčijo pri enemu go-riimenovanih zavodov. Prvi kupon se bo izplačal 15. marca 1922. Obrestna mera tega državnega posojila je torej za dva in pol do 3 odstotke bolj ugodna kakor pri vsaki drugi hranilnici. Prvih deset let se posojilo tudi ne sme konvertirati ter se v tem času tudi obrestna mera ne more znižati. Ako bi se posojilo po preteku desetih let konvertiralo, se mora imejiteljem obveznic ponuditi izplačila v nominalnem iznosu. Poleg vseh teh ugodnosti je še važno, da bodo obveznico tega posojila uživale pupilarno važnost, se bodo mogle polagati kot kavcie in uporabljati za fonde, ustanove ali depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnih podjetjih. Nadaljnje ugodnosti nudijo te obveznice tudi s tem, da sc morejo lombardirali pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah. Za tako dobljeno posojilo bo plačati nižjo obrestno moro, nego jo nudi obveznica imejitelju. Slednjič je tudi naglašati, kakor že goriomeneno, da so obveznice in kuponi tega državnega posojila prosti vseh sedanjih in bodočih državnih davkov ter pokrajinskih, okrajnih in občinskih doklad, kakor tudi vseh taks in pristojbin v kraljevini. Posebni parlamentarni odbor, ki sc bo izvolil, bo kontroliral pravilno porabo tega posojila v svrhe, kakor je določeno. Podpisovanje tega 7 % investicijskega posojila jc v polnem teku ter se bo zaključilo 30. septembra t. 1. Podpisuje se lahko pri vseh denarnih zavodih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod gorina-vedenimi pogoji. Za vsakih 100 dinarjev podpisanih obveznic sc ima plačati 100 di-nar;ev v gotovini. V Sloveniji sc je sestavil posebni »Slovenski konzorcij za 7 % državno investicijsko posojilo 1921«, ki obsega vse bolj ugledne slovenske denarne zavode in ki vodi podpisovanje tega državnega posojila. Kdor podpiše prijavnice z vsoto, katero misli podpisati, in položi dotično vsoto v gotovini, dobi od dotičnega zavoda začasno potrdilo za podpisani iznos posojila. To potrdilo mora podpisovalec skrbno hraniti. Po preteku predpisanega roka se bodo podpisane obveznice takoj razdelile in izročile podpisovatelju proti vrnitvi izdanega mu potrdila. Ker znači torej podpisovanje državnega investicijskega posojila nele izdatno ugodnost za naložitev večje ali manše glavnice, nego doprinaša tudi h konsolidaciji naše mlade države in k pospešitvi našega tako potrebnega prometa, za katerega izboljšanje in izpopolnitev jc ravno razpisano to posojilo, je v interesu vseh slojev prebivalstva, da se v izdatni meri udeleži podpisovanja tega občekoristnega državnega posojila. Čas za podpisovanje je, kakor omenjeno, še do konca tega meseca. BORZA. Zagreb, 19 septembra. (Izv.] Devize: Budimpešta 41—42'/■}, Berlin 213—215, Italijo 915—925, London 810—820, New York 216, Pariz 1550—16, Praga 260—270, Dunaj 1435— 1485, Zurich 36, Bukarešta 211, — Valute: nemška marka 206—212, lira 900—912, dolarji 208—215, n. a. krone 15—15.50, napoleoni 695, carski rublji 19—20. Danes si jc borza po sobotni baissi v prostem prometu zopet opomogla. Devize zapad-nih držav so bile zopet čvrste. Istotako ie bila marka zopet nekoliko čvrsta in jc notirala 215, Tudi Praga ie zopet dosegla 260—270 Peviza Italije se je prodajala po 925. — Dunaj in Budimpešta pa sta bila precej slaba.- Dunaj. 19. septembra. (Izv.) Devize: _Bu- lila ________ epi . . dimpešta 279, Berlin 1537!i. Italija 6510, London 5750, New York 1525, Pariz 11000, Praga 1820 Zurich 267.50, Bukarešta 1555, Zagreb 695, — Valute: ogrske krone 282, nemška m. 15400, lira 6500, funt sterlingov 5700, dolar 1520, franc. frank 10900, čehosl. krone 1815, švinc. frank 26700, lei 1547, dinarji 2750, poljske marke 34. Tendenca na današnji borzi je bila, vkljub temu, da sc avstrijska krona v Curihu ni dvignila, precej čvrsta. Po'sebno veliko povpraševanje je bilo po vrednostnih papirjih, ker se je raznesla vest, da bo pri kupčiji z efekti prisilna legitimacija odpravljena. Posebno so zrastfe prioritete južne železnice, Alpine in 7 lat a renta. Na deviznem in valutnem trgu jc •bilo posebno veliko povpraševanje po marki, dinarju in leju. Za druge devize in valute ni bilo posebnega interesa. Curih, 19. septembra. (Izv.] Devize: Budimpešta 110, Berlin 572, Italija 2455, London 21.60, New York 580, Pariz 4145, Praga 695, Holandsko 182.75, Bukarešta 590, Zagreb 240, Varšava 0,57. g Podjetja, zavezana javnemu pol;i\-aniii m-cunov. Začasni zakon o proračunskih dvnuajstinlcdi z dne 27. junija 1921, izšel v Uradnem listu št. 90 iz leta 1921., odreja, da posebno pridobnino od 1. julija 1021 naprej odmerjata: a) za ozemlje l>iv^> kronovine Kranjske: davčna administracija v Ljubljani: ti) /a ozemlje bivše kronovine štajerske in Koroške: davčno okrajno oblastvo v .Mariboru. -Davčne napovedi s predpisanimi prilogami, pri-zivi zoper odmero ali porazdelitev davkov, kakor tudi naznanila o novoustanovljenih podjetjih sc vlagajo pri omenjenih oblastvih Za podjetja, ki so zavezana javno polagati račune, opravljata poslovanje in kontrolo glede rontnega davka potom odbitka (§§ 134—130 z. o o. d.) iu davka na tantiemo ludi samo omenjeni oblasfvi. g Prijava depozitov. Finančna delegacija v Ljubljani objavlja uradno: Občinstvo se opozarja na. poziv generalne direkcije državnih dolgov, da naj vsi naši državljani prijavijo depozite, ki jih imajo pri avstro-ogrski banki na Dunaju do 30. septembra I. I. tej direkciji. Prijave morajo vsebovali sledeče podatke: 1. Ime in priimek lastnika, poklic, bivališče (natančen naslov). 2. Vrsto, seri- jo, šlevilko in nominalno vrednost posameznih vrednostnih papirjev (obvezna 3. Iz kakega naslova so deponovani (u. pr. zastavilo, lombaril itd). Itadi i:-redno nujnosti zadeve se gori naveden rok ne bo pod nikakini pogojem podaljšal. g Angleži so zadnje dni kupili rudnik v Kybm!:u \ Zgornji Šleziji. ednn s« računa 16 kron.) BARVNI TRAKOVI, OGLJENI PAPIR. Bar Fran, Ljubljana. Cankar, nabr. 3 ČRKOSLIKAR. Bricelj Franc, Šelenburgova ul. 6. FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6. IZDELOV. ČAJNEGA PECIVA. T. Novotny, Opekarska cesta 26. KLEPARJI Korn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13. KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred Škofijo. Priporočalo se sledeče domače tvrdke: KROJAČ. Slapar Oroslav, Ravnikarjeva al. 13. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. L MEHANIČNA DELAVNICA za pisalne stroje. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 PARNA PEK ARI J A Jean Schreya nasl. Jakob Kavčič, Gradišče štev, 5. PISALNI STIIOJI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 PREOBLEKOVALNICA KLOBUKOV za DAME in GOSPODE: Barborič-Završan. Mestni trg 6—7 RAZMN02EV. APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, uabr. 5 ŠPEDICIJSKA PODJETJA Ranzinger R., Cesta na južno železnico št. 7—9, Uher F- & A., Seienburgova ulica 4. (Tel. 117.) SOBNO SLIKARSTVO Kešak Ivan. Bleiweisova cesta 15. Žuran Martin, Mestni trg 12. KLOBUKI iu KONFEKCIJA: Kimovar Ivan, Stari trg 10. TOVARNA FURNIRJA, žaga in trgovina z lesom, Podrečje, p. Domžale, TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNČN. Mikuš L, Mestni trg 15. URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA. Seliškar Ivan, Pot v Rožno dolino štev. 10. (Ceno in točno-) TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., Wo!tova ulica 3. (Za dvakratno obiavo v rednu sa računa 16 kron.) TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati« Valvasorjev trg št. 7, St-šnik Alojzi}, Zaloška cesta -t, ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV: Cihlar Jos., Dunajska c. 67. ZALOGA POHIŠTVA. F. Fašdiga sin, Sv. Petra cesta 17. ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT. !Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7. MM ©L d. MENJALNICA v Ljtii)liani, lica št. 26. Beln.Blflvo.K2B0,0B8.iiflB. CBfliilO V 0Sij($il, Hezerve K 5Q.ooo.ooo. Kupuje in prodaja devSze in valute najjkulantnejše. Obrestuje vloge na JsranilHe knpžfiee in na tekočI račun po najvišji obrestni meri. NADSTR0JNIK. industrijskih podjetij v Hrvatski išče izkušenega nadstrojnika, kateri mora biti povsem vešč vseh poslov, ki spadajo v njegovo stroko. Dan nastopa službe po dogovoru. Ponudbe s priloženimi prepisi spričeval in opisom dosedanjega službovanja naj se pošljejo na upravo tega lista pod št. 3375 ali na glavno pošto Zagreb, poštni predal št. 41. 3375 Iščem za svojo novo ustanovljeno mehanično strugamo dobro izvežbanega strugarja lesnih izdelkov. Prednost imajo s"p?aKso v večjih podjetjih in ki se pri strojih dobro razumejo. Ponudbe pod ;>STRUGAR<: 3412 na upravništvo »Slovenca-. Samostojna boljša KUHARICA se išče za trgovsko hišo. Plača zelo dobra. Naslov pri upravi lista pod št. 2384. HflllliPO ki dovrSila trgovsko UClVlILd, šolo, želi vstopiti v trgovino z mešanim blagom na Kranjskem ali Štajerskem. Naslov se izve pri upravništvu >Slovenca< pod ste t. 3407. SLUŽKINJA 20 do 30 let sta- ________ra, zdrava, se sprejme k mali družini na deželi. Hrana dobra, plača po dogovoru. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifr»: služkinja 400«. 2385 prodajalko Iščem dobro izurjeno, pošteno, starejšo za trgovino z mešanim blagom. Prednost imajo one, ki so zmožne trgovino same voditi. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. — Ponudbe poslati na A. LAVRIČ, Nora tas p. Rakeku, Notranjsko. ZRHVALA. Za mnogoltrojns Izraza soSutJa, ki smo Jih prejeli ob priliki Izgub« našega dragega sina in brata Ivana Bizjaka gojenci drž. d7oraz. trgovske iola v Ljubljani. Izrekamo vsem prijateljem In znancem najtoplejšo zahvalo. Posabno se pa čutimo dolini Izreči zahvalo proč. gospodu kateh. Škorbcu za mnoge tolažilne obiska v bolezni, za spremstvo na pokopališče in za ganljiv nagovor ob odprtem grobu, In p ofes. zboru tar gojenksm In gojencem drl. dvoraz. trg. Šolo za Številno spremstva na zadnji poti. Prolflif* Obžalujeva in preklicu-II l#l\!lwa jeva obdolžit ve, ki sva jib dne 0. julija 1921 izrekla o g. Ivanu Ješe, čevljarskem mojstru v Ljubljani, kot ueresnične. V Ljubljani, 9. sept. 1921. Ivan Šefatin, Angela Steimann. Kupim vsako množino ln hfoc^n vih hlodov kat?n nidsai~ VIII IHUU!U¥,g0 že p0sei{anj, _ p0. nudbe (prosto vagon) jc poslati Da upravo >Slovenca< pod »Inosemec« 3118. Kompletno, zelo lepo, velikomestno, mo dem« kavarnjg^ Qpray0 proda tiskarna Sava d. d. — Kranj. — Istolako je nlsan »m za Poclc dobiti več URC» in hleve. | j Spiejmo se v trajno delo JST" izveibani dobi, kdor stannvaniP * ^ «:mlzarski pomočniki. preskrbi