j s Msafi itiitt n j V® ' Poilnliu platana u Brtmilrt - *). SV. 1936 ml tena Din 1— Stew. 83 V f}ubliani, 10. aprila 1930 teto l Kdo bo delal letošnje volitve o Inuuilt Rdeli milijoni za franc, uctttue Pariz, 10. aprila. V zvezi z začetkom volilnega boja v Franciji, ki sc je začel z vso ostrostjo, kakršne ni bilo zaznamovati še pri nobenih volitvah, prihajajo na dan odkritja o prizadevanju Moskve, da bi po socialističnih in komunističnih strankah na vsak način dosegla zmago. Kominterna, ki je prestavila svoje evropsko središče v Pariz, je že davno pred začetkom volitev izdala podrobna navodila za taktiko svojih priganjačev in razsipava za francoske volitve ogromna denarna sredstva. Če upoštevamo, da je večina levičarskih voditeljev od Leona Bluma preko Herriota do komunista Marcela Cachina milijonarjev, je jasno, da bo levičarski blok razpolagal z ogromnimi denarnimi sredstvi. Komunisti hujskale na oolno Francoski komunisti, ki sicer veljajo za strastne zagovornike mirovne ideje in pacifizma, so zadnje čase poslali naravnost nacionalistično bojeviti podporniki francoske varnosti iu oboroževanja. Komunistični voditelj Cachin je v zadnjih govorih izjavljal, da bodo francoski komunisti in levičarji z vsemi sredstvi brat ili francosko neodvisnost in neokrnjenost francoskega ozemlja. Ta čudni preobrat levičarjev se pojasnuje sedaj ^ vse bolj. Glavno razlago je dal Cachin sam, ko je v nekem od zadnjih govorov rekel, da se bodo v premiru vojne delavci, ki jih je oborožil kapitalizem po nekaj tednih obrnili z istim orožjem proti njemu in izzvali svetovno revolucijo. Iz teh njegovih izjav je razumljivo, zakaj so zdaj francoski komunisti vse leto naprej hujskali na vojno proti Italiji, danes pa ščuvajo na vojno proti Nemčiji, podpirajo s svojim tiskom oboroževanje Francije in so bojevitejši od vseh nacionalistov, D enot iz Moskve Pariška podružnica Kominterne je določila že v naprej, kateri kandidati desničarskih skupin morajo biti poraženi pri volitvah in ne smejo za nobeno ceno priti v novo zbornico. Proti tem kandidatom so na razpolago posebni komunistični volilni fondi. Med te, od boljševikov obsojene francoske politike, spadajo predvsem bivši policijski prefekt Pariza Chiappe, desničarski poslance I ait-tinger, ki ic v parlamentu razgalil špijonažna in vclcizdajniška dejanja ravnatelja velikega komunističnega lista »Humanilc«, Žida Eberlcina, ki je zdaj v ječi. Zmagati ne sme pod nobenim pogojem tudi poslanec Sellicr, ki je leta 1932 porazil Cachina v njegovem volilnem okrožju. Vsi ti ljudje vedo preveč o korupcijskih škandalih današnjih francoskih levičarskih milijonarjev in bi utegnili radikalno - socialistično in boljševiško tolpo razgalili pred vsem svetom. Komunistična stranka razpolaga za francoske volitve s fondom 100 milijonov frankov in desničarski listi zlobno pripo-minjao, da so teh 100 milijonov frankov za bolj-ševiški volilni program plačali Francozi sami, s lem, da je parlamct dovolil Sovjetom posojilo. In vlada Sedanja Sarrautova vlada skuša pri volitvah ohraniti videz nepristranosti in objektivnosti. 1 ako je dovolila uporabo državnih radijskih postaj za prspgg<)ndo vsem strankam, ki batin v volilni barpi lahko vsako po eno uro oddajale propa-gfldnc govore. Ti propagndni govori #o lahko kakršnakoli vsebine, vsebovati pa ne smejo žalitev z ozirom na vlado, niti žalitev drugih strank. Seveda pa člani vlade v napadih prednjačijo, kakor zmeraj- Odbot trinajstih posrednik mitu : Abesinija nudi teko sprave Ženeva, 9. apr. TG. Angleški zunanji minister Eden je imel danes dačjše razgovore s predstavnikom Abesinijc Voldcmarjanom, ki mu je izjavil, da je abesinska vlada pripravljena začeti mirovna pogajanja, toda samo pod pogojem, da ostanejo v okviru Zveze narodov. Z Italijo samo sc Abesinija neposredno noče pogajati. Ako se italijanski delegati udeležijo seje odbora trinajstorice, je on pooblaščen, da sc na tej seji in pred očmi Mada-riagc z njimi pogaja. Končno je bilo sklenjeno, da bo odbor trinajstorice poslal obema vojskujočima se državama poziv, naj nikakor ne uporabljata strupenih plinov, ker je to v protislovju s pogodbo iz leta 1935, ki sta jo obe državi podpisali. Glede začetka mirovnih pogajanj je znano samo toliko, da so odvisna od uspehov razgovora, ki ga bo imel predsednik odbora trinajstorice Ma-dariaga z baronom Aloisijem nocoj in jutri, v petek zjutraj. Odbor trinajstorice bo brez dvoma preložil nadaljnje seje do 21. aprila in tako dal Ma-dariagi priliko, da med tem dobi jasen pregled o stališču Italije in Abesinije glede mirovnih pogojev. Angllla sili v mirne pjueaunauu Havas poroča, da je bilo danes opaziti znatno izboljšanje mednarodnega ozračja in to vsled seje odbora trinajstorice, kjer je prišla do izraza volja Halije in Abesinijc, da začneta pogajanja. Angleška delegacija pa je zelo zadovoljna s pozivom, ki ga bo Madariaga poslal Italiji 'in* Abesiniji, ker pričakuje od njega, da bo vendarle izvajal nekak pritisk na Italijo in jo prisilil, da bo bolj popustljiva. Seveda pa je Anglija, tako se je izrazil zunanji minister Eden, trdno odločena, da bo zahtevala strogo izvajanje predpisov pakta Zveze narodov proti napadalcu, ako Italija uporabe strupenih plinov ne bi takoj opustila. Atoisl ni pcobloitea Rim, 9. apr. TG. Zunanje ministrstvo je izdalo poluradno sporočilo, da baron Aloisi ni opolno-močen, da bi v imenu Italije odgovarjal na vprašanja, ki mu jih hoče zastaviti odbor trinajstoriec v zvezi z morebitnim prekinjenjem sovražnosti v Abesiniji. Baron Aloisi je pooblaščen samo, da kot opazovalec zasleduje razgovore v Ženevi. Iz tega pa ne sledi, da Italija ni pripravljena pogajati sc za mir. Toda v ta namen bo italijanska vlada poslala v Ženevo posebno mirovno delegacijo, ki bo imela vsa potrebna polnomočja. Predhodno pa se morata Mussolini in Madariaga natančno sporazumeti glede mirovnih pogajanj in vloge, ki jo hoče igrati odbor trinajstih. Italijanska vlada, tako nadaljuje poročilo, ima vtis, da hočejo sedaj v Ženevi samo mešati pojme in zakriti velike italijanske vojaške uspehe z raznimi postranskimi vprašanji glede pravnega postopka. Italija tega ne bo dovolila, ampak hoče priti do miru po jasni poti. Vsi gosrgrinjfjr Ženeva, 10. aprila. Včeraj zvečer je francoski zunanji minister Flandin imel dolgo konferenco z italijanskim delegatom pri ZN v zvezi s ponudbo in pripravljenostjo Abesinijc,' da na miren način likvidira vojno v Vzhodni Afriki. Italijanski delegat baron Aloisi je Flandinu potrdil pripravljenost Italije, da pristopi k pogajanjem za mirno rešitev vojne, čeprav ZN še ni prejela uradnega odgovora od Mussolinija. ZN je namreč Mussoliniju poslala povabilo na te mirovne razgovore, ki naj bi jih vodil predsednik odbora trinjstih Madariaga. ZN je v tej poslanici predlagala Mussoliniju, naj pošlje po veliki noči v Ženevo posebno delegacijo, ki bi imela vsa polnomočja, da se z abesinskim delegatom Volde Marianom začne pogajati za mir. Baron Aloisi je pri tej priliki odgovoril francoskemu zunanjemu ministru Flandinu, da je Mussolini dal njemu navodilo, da pristane na pogajanja za mir, vendar se ta pogajanja ne morejo takoj pričeti, ker italijanska delegacija še ni prejela točnih na-vodil in pogojev, pod katerimi pristane na mirno rešitev vojne. Tutti odbor trinajstih laka Ženeva, 10. aprila, o. Odbor trinajstih, kateremu je poverjeno posredovanje za miren sporazum med Italijo in Abcsinijo, je prepričan, da bo uspelo, la pogajanja zaključiti z uspehom in upa, da sc bodo pred tem odborom prihodnji leden pričela stvarna pogajanja med'-italijanskim delegatom baronom Aloisijem in abesinskim delegatom Vtilde Marianom. Odbor pričakuje samo končnega pristanka Mussolinija, na kar bo začel dejansko posredovati. Sookclic še ut doc cul ta Ženeva, 10. aprila. Kljub iajflvam italijanska delegata barona Alojsija, da je Italija pnpravltena na mirovna pogajanja, smatrajo merodajni krogi, da še niso odstranjene vse ovire, da bi še vedno utegnile razbliniti’ v irič vsa pričakovanja za uspeh posredovalnega dela odbora trinajstih. Še vedno prevladuje prepričanje, da Italija ne bo stavila takih predlogov za premirje, katere hi mogla sprejeti tudi Abesinija z izgovorom, da se sankci|e proti Italiji še vedno izvajajo. Italijanska delega- cija bo gotovo zahtevala ukinitev sankcij, še prej, preden pristopi k mirovnim pogajanjem, Ta zahteva Italije pa utegne naleteti na odpor Anglije, ki je pripravljena pristati na ukinitev sanke 'j šele takrat, ko *c bodo mirovna podajanja zaključila z uspehom in bo mir v Abesiniji ze gotovo dejstvo. Egipt z Kalile: proti Angini ttondar, 10. aprila, o. Prebival«*«* je ze zatrlo z delom v vsem zaupanju v novo upravo. Italijanski strokovnjaki žc proučujejo podzemeljska ležišča, ki so silno bagata. V Figiptu so jo začela debata d jezeru Tsana. F.giptski ministrski predsednik je baje izjavil, da sprejme oh tem jezeru vsak režim, ki bi bil v stanu vzdrževati red okoli jezera. V tem slučaju hoče Egipt delati naravnost in brez posredovanja in pogajanja med Egiptom in Italijo bi bila celo mogoča. Važna je s tem v zvezi izjava Suvicha, ki je predvidel ia pogajanja z E|iptom zaradi jezera Tsana, egiptski krogi pa izjavljajo, da se lahko pogajajo s komerkoli po nori pogodbi, ki se bo sklenila med Egiptom in Anglijo. Bete zastave aad Abesinijc Scaziani je ta zate! Asmara, 10. aprila, o. Posebni dopisnik DNB poroča, da je grof Ciano preletel pokrajino južno od IJesija in ugotovil, da so abesinske armade v popolnem razsulu in da beže čete na vse strani. Bele zastave vihrajo že skoraj na vseh vaseh okoli Dcsije. Čiščenje pokrajin okoli Ašangi jezera dokazuje o ogromnih izgubah abesinskih armad. Delavnost na vsem severnem bojišču od Sudana do Kvorama je zelo velika. Vsi glavarji pokrajin južnozapadno od reke Takaze se predajajo. Potcfito U. ISO Rim, 9. aprila. AA. Agencija Stefani objavlja poročilo 7. vzhodno-afriških bojišč št. 180: V gondareki pokrajini se prijavljajo Italijanom novi plemenski poglavarji in ugledni narodni prvaki. Prebivalstvo teh krajev izraza svoje simpatije za Italijo. — Tudi tekom včerajšnjega dne je nase letalstvo zelo živahno nastopalo, Zasledovale je sovražnika in dostavljalo italijanskim sprednjim stražam, ki prodirajo proti jugu, potrebščine. Addis Abeha, 10. aprila. AA. Pe vesteh, ki so prispele semkaj,'se vrši že pet dni ogorčena bitka v pokrajini Birkoeu, nedaleč od Gabredarja na južnem bojišču. Na obeh straneh imajo velikanske izgube. Izid bitke še ni znan. Včeraj so bombardirali iz zraka mesti Sasabane in Dagabur, toda storjena škoda ni velika. Poslednje sile na tuanlk svobode Džibutf, 10. aprila, o. Radi velike nevarnosti, ki nastaja z neprestanim prodiranjem italijanskih čet proti Desijcm, je izdala abesinska vlada proglas na narod, s katerim opominja prebivalstvo na možnost ponovnega zračnega napada na mesto ter poziva, prebivalstvo, naj 'izprazni mesto ter pospravi na varno vse svoje imetje, da bi ne prišlo v roke italijanski vojski. V istem proglasu poziva abesinska vlada, naj se vsi moški in ženske zavedajo vrednosti svobode in dolžnosti,do svoje domovine ter brez izjeme stopijo v obrambo mesta Desije, kateremu se italijanska vojaka približuje. Slastmi c ItoniosHcm mirovnem predlogu Napetost popusta London, 9. aprila. AA. Zadnje ledne 6e je vrnilo v britansko domovinsko mornarico več*enot, ki so bile začasno dodeljene britanski sredozemski mornarici. Admiralileta se je odločila za ta ukrep spričo sedanjega stanja britanskih pomoi-skih ojio-rišč v Sredozemskem morju, ki so jih pozimi znatno izpopolnili, modernizirali in utrdili. Pomorski urednik lista »Daily Telegrapb« piše danes o tem vprašanju in pravi med drugim, da je admiraliteta že septembra lanskega leta izdala obsežne ukrepe za čim boljšo zavarovanje Malte in drugih britanskih oporišč v Sredozemskem morju pred letalskimi napadi. Ustanovljene so posebne nove enote za letalsko obrambo. V ta namen je vsega skupaj 87 častnikov, vojske in mornarice imelo posebne tečaje pod vodstvom nekega kontreadmirala in brigadnega generala. Vse to 9e je vršilo v zvezi s protiletalsko obrambo britanskih ojjorišč v Sredozemskem morju. Nekatere križarke, ki so v službi pri britanski sredozemski mornarici, so popolnoma preurejene in specializirane za izključno protiletalsko obrambo. Na podlagi vsega tega sklepa pomorski strokovni urednik lista v:I)ai 1 y Tglegrgplir, da se sme reči, da je britanska sredozemsk* mornarica zadosti zavarovana pred letalskimi napadi. Vzlic temu pa ostane še zmerom oj)|ntQ vprašanje delne nadomestitve Malte z novimi oporišči, ki bodo po svoji zemlje? pisni legi manj izpostavljena. UUmcii n Trinrlimniil Tripolis, 9. aprila. TG. Iz Tseh delov Tripoli-lanije poročajo o strašnih peščenih viharjih, kot jih Tripolitanija ne pomni že 105 let. Velike množine ovr in kamel so uničene. Generalni guverner Balbo je dal na razpolago vse vojaštvo, da rešijo živali, posebno v delih Cirenajke. kjer spravljajo živali celo v trgovske ladje, da jih rešijo pogina. Doslej so spravili na ta način na ladje čez 100.000 glav živine. Nadaljnjih 100.000 pa jih čaka še v okolici pristanišč, ki sc jim vsled viharjev in peščene megle ne morejo približati. Letala nikakor nevmorejo v puščavo, da bi poizvedela, kako je, z ljudmi in živalmi po raznih oazah Tripolitanije. Useaeabska zveza Jeruzalem, 9. aprili*. TG. Podpis prijateljske in zvezne pogodbe med dvema arabskima državama. to je med frakom in med Ibn Saudovo Arabijo, je, napravil velikanski vtis po vseh arabskih deželah, od doker prihajajo poročila o velikanskem navdušenju, ki je zajelo arabska plemena. Zdi se. da sc bliža trenutek, ko se bodo arabsk« pogodbe razširile tildi še na druge države v Aziji, ki se jim doslej še niso priključile. Nadalje poročajo, «ia se nahaja Reputacija iz arabske, države Sana (na arabskem polotoku) na potu v Bagdad, da se začno pogajanja za slično zvezno pogodim. Tudi iz Jemcna prihajajo poročila, da se hoče pridružiti bloku arabskih držav. Toda še večjega pomena so poročila iz Kaire. Egiptovski ministrski predsednik Ali Maher paša in zunanji minister Ibn Saudove Arabije Amid Feisal sta izmenjala r,eln prisrčne brzojavne pozdrave in arabski zunanji minister je celo obvestil egiptovsko vlado, da bo v najkrajšem času poslal opolnomočeno delegacijo v Kairo z namenom, da sc pogajajo za obnovitev diplomatskih odnošnjev, ki so bili prekinjeni leta 192«, in da se tudi Egipt pridruži arabskemu paktu. V angleških krogih so prepričani, da se zelo hitro približuje čas, ko bodo vse arabske države med seboj povezane v veliki vsearabski zvezi, ki bo, tako vsaj mislijo Angleži, računala na blagohotno prijateljstvo britanskega imperija. Vse za uojsko Tokio, 10. aprila. V japonakem državnem proračunu je predvidenih za bodoče leto 34 milijard dinarjev za vojaške namene. Od tega odpade 9 milijard Din za mornarico, 8 milijard Din za suho-zemsko vojsko in 17 milijard Din za letalstvo. Proračun ne obsega izdatkov za Korejo in tudi ne izrednih izdatkov za vzdrževanje kvantunske armade na Kitajskem, oziroma izdatkov za vojaške namene v Mandžuriji. Slednji se nahajajo v mandžur-skem vojaškem proračunu. Stanič de. Ante Bauctia , Zagreb, 9. aprila. AA. Ob 11 dopoldne so izdali o zdravetveuem stanju nadškofa dr. Bauerja tale bulletin: Subjektivno stanje je precej boljše. Objektivno stanje na pljučih pa je neizpremenjeno. Temperatura je /.našala ponoči 38, davi 37.3 stopinje. Bitje žile 76 do 82. — Dr. Culumovič, dr. Loher. London, 9. aprila, AA. (Reuter) Francoski načrt ni doživel preveč toplega sprejema v londonskem tisku. Listi v svojih komentarjih ugotavljajo velika nasprolstva med nemškim in francoskiin stališčem in pozivajo britansko^ vlado, da podvoji svoja prizadevanja, da se doseže kompromis. ' »Daily Telegraph« pravi med drugim, da ee sme reči, da so francoski predlogi delno neizvedljivi. Šele pred kratkim so izkušnje ponovno pokazale, pravi list, da ni predlog o mednarodnih oboroženih islah v nobeni zvezi 7. današjimi realnostmi. List pravi na koncu, da pušča francoski odgovor izključno britanski vladi skrb, da najde pota in načine za nadaljnje razgovore. »Daily Herald« pravi med drugim, da je treba vse storiti, kar je le mogoče, da se sprejemljivi deli francoskih in nemških predlogov zdruzijo s predlogi drugih držav in da se na podlagi tega izdela nov načrt, ki bi ga mogli vsi sprejeti. »Times« pravi, da je veliko vprašanje, ali so vsi francoski predlogi dejansko izvedljivi. Malo verjetno je, da bi bile posamezne evropske države že toliko zrele, da bi se odpovedale delu svoje suverenosti, ki ga od njih zahteva francoski načrt. Nato pravi list, da se ne da tajiti, da predstavlja francoski načrt, če ga gledamo kot celoto, skrbno sestavljeno delo. Zato ta načrt ne sme sluziti samo za čisto negativno in destruktivno kritiko, temveč ga je treba proučiti vzporedno z nemškimi pred: logi, da se bo videlo, ali se ne bi dali nekateri njegovi sestavni deli spraviti v sklad z nekaterimi deli nemških predlogov. Glavni cilj, po. katerem moramo etremiti, končuje'.list, mora biti odstranitev zaprek, ki ovirajo razgovore za tehtno utrditev miru. ..London. 9. aprila. AA. 0 francoskem odgovoru pfliK-i >New6 Chroniclc«, da prinaša prav primerne ideje, po drugi strani pa skuša francoski m>ort stabilizirati odnošaje v zapadni Evropi za prihodnjih 25 let. . »Daily Herald« piše, da je treba francoski odgovor proučiti z istega stališča, kakor nemški odgovor, in sicer s splošnoevrojiskega vidika, /.ato tega vprašanja ni mogoče rešiti samo s stahsca lokarnskih držav. Berlin, 9. aprila. AA. Nemški listi kritizirajo francoske predloge. »Berliner lagblatt« pravi, da ne pomenijo stvarnega odgovora na Hitlerjevo spo- menico. »Deutsche Allgeineine Zeitung« vidi v francoskem načrtu »nekak nebotičnik, zgrajen za reklamo, v katerem pa ni mogoče stanovati. »Ber? liner Borsenzeitung smatra, da so francoske nofo agresivne in ironične ter za Nemčijo žaljive. Madžarska delt miunlt t N emuje Budimpešta, 10. aprila. Včerajšnji »Pesti Hir-lap« prinaša v zvezi s francoskimi predlogi za evropski mir članek pod naslovom »Majhni izglcdi za mirno rešitev loka ruske krize , v katerem odklanja francoske predloge kot nesprejemljive tudi za Madžrsko in pravi, da so mirovne pogodbe napravile iz Evrope navadno jKiboljševalnico, v kateri do zob oborožene tako zvane zmagovalne države kot kaznilniški pazniki stražijo brezpravne države kot so Nemčija, Madžarska in Avstrija. Bistvo francoskih mirovnih predlogov ni nič drugega. kakor stremljenje, da se obzidje te kaznilnice še bolj utrdi in da se s tem napravi usoda jetnikom še bolj brezupna. Iz tog« načrta se ne more roditi noben nov mir, temveč le nov vojni požar. Londonski tisti o veselem dogodku v hiši kn London, 9. aprila. A A. Vsi londonski jutranjiki od mondenskega »Dai!y Maila« do delavskega Daily Heralda« so na vidnem mestu in z velikimi črkami zabeležili veseli dogodek v družini Nj. kr. Vis. kneza-namestnika Pavla, ter poudarjajo, da bo mala princesa tudi pri krstu obranila svoje sedanje začasno ime Marina in da bo krstu kumoval vojvoda Kentski. Londonski »Daily Mail« prinaša obširen članek urednice za družabno kroniko. Članek pravi med drugim: Knez-namesinik je bil nenavadno vesel, ko so mu sporočili, da je dobil hčer. Ker se je mala princesa rodila na praznik Marijinega Oznanjenja, so v Jugoslaviji prepričani, da bo srečna. V Londonu so bili mnogoštevilni prijatelji Nj. Vis. kneza Pavla in kneginj,e Olge nenavadno srečni,’ ko so izvedeli za vesel dogodek v Belgra-du. Včeraj je bil to glavni predmet razgovorov v vseh. družabnih krogih prestolnice. Princesa Olga, ki je bila lanskega oktobra v Londonu ob rojstvu svojega nečaka princa Edvarda, je želela ob radostnem dogodku v svoji hiši, da bi bila poleg nje tudi princesa Marina. Več ko gotovo je, da bo krstu male princese kumoval vojvoda Kentski. »Daily Telegraph* prinaša kratek življenjepis Nj. kr, Vis. kneza Pavla in Nj. kr. Vis. kneginje Olge ter zelo uspelo fotografijo Nj. kr, Vis. kneginje Olge ter pravi: Rojstvo deklice v družini kneza Pavla in kneginje Olge je zbudilo veliko radost v Jugoslaviji, ker je to prva princesa mlajše generacije jugoslovanskega kraljevskega doma. Prva čestitka srečnima roditeljema je bila brzojavka britanskega kraljevskega doma. Princesa bo dobila pri krstu ime Marina, kumovala ji bosta pa vojvoda in vojvodinja Kentska. »Times« prinaša od svojega belgrajskega dopisnika podobno poročilo pod naslovom »Jugoslovanski knez-namestnik je dobil hčer«. Poročilo pravi med drugim: Kneginja Olga, soproga prvega jugoslovanskega namestnika kneza Pavla in sestra vojvodinje Kentske, je rodila davi v novem dvoru na Dedinju hčer. Nj. kr. Vis. ima že dva sina, ki sta se s šolanja na Angleškem vrnila za velikonočne praznike domov. Nj. Vel. kraljica Marija, romunska kraljica Marija in njena sestra princesa Hohenlohe Langenberg ter vojvoda in vojvodinja Kentska so gostje v domu kneza Pavla. »Daily Express« opisuje veseli dogodek v družini Nj, kr. Vis. kneza namestnika Pavla in pravi na koncu: Po svoji teti bo mala princesa dobila pri krstu ime Marina. Dete tehta okoli 3 in pol kg. Ima modre oči in zlate lase, Novorojenka je tretji otrok kneza Pavla. »Morningpost«, »Ney Chronicle« in »Daily He-rald« takisto s simpatijami pišejo o veselem dogodku v družini Nj. kr. Vis. kneza-namestnika Pavla. V Londonu ni izšel včeraj noben večji list ali časopis, da ne bi bil prinesel na vidnem mestu slike Nj. kr. Vis. kneginje Olge s kar najlaskavej-šimi besedami, tako o srečni materi, kakor o Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu. Celjske Nova mariborska senzacija TrimUijonska tatvina Maribor, 9. aprila. Že dolgo časa so šle v Mariboru med nastav-ljenci železniških delavnic skrivnostne govorice: iz livarne se odnaša in prodaja v mestu »Žlahtna kovina«, ki se rabi za izdelovanje vagonskih lejev. Žlahtna kovina je litina, ki obstoji iz cinka, antimona in bakra. V prosti trgovini se prodaja po 100 dinarjev kg, železniške delavnice pa so jo prejemale po režijski ceni iz državne železniške livarne v Nišu ter jo plačevale po 65 Din za kg. Govorice so prišle ‘na ušesa mariborski policiji. Vodja kriminalnega oddelka Cajnko je zvedel za nje že 31. januarja ter jim je posvečal posebno pažnjo, Detektivi so začeli nadzorovati nekatere uslužbence železniške delavnice in tekom časa se je nabralo toliko obtežilnega materijala, da se je pred nekaj dnevi policija odločila za udar. Nekaj naglih hišnih preiskav in par aretacij in glavne krivce so imeli, poleg njih pa tudi vse dokaze za njihovo krivdo. Nekateri uslužbenci, ki so bili zaposleni v livarni, so spravljali iz delavnic na dosedaj nepojasnjen način kose žlahtne kovine, ki obstojajo v originalni obliki iz 4 kg težkih kock, opremljenih z žigom državne železniške livarne v Nišu. Kovino so spravili k nekim strankam v bližini delavnic, od koder so jo potem razprodajali raznim odjemalcem v mestu. Največji njihov odjemalec je bj-la tvornica »Bratje Wudler« v Melju, ki izdelujejo razne kovinske predmete. V njihovih poslovnih prostorih je našla policija celo zalogo kovine. Bila je deloma že prelita v druge oblike, precejšnjo zalogo pa so našli v posebnem skrivališču, ki se je nahajalo v zasebnem stanovanju lastnikov pod lesenim podom pod posteljami. V tem skrivališču so bile originalne kocke, kakor jih dobiva železniška delavnica, in na podlagi te najdbe so bratje Wud-lerji podali obsežno priznanje. Izjavili so, da kupujejo že poldrugo leto tako kovino od delavcev iz železniških delavnic. Vsega skupaj da so že ku- ] pili okoli 50.C00 kg kovine, ki so jo plačevali po 8 do 12 Din za kg. Kovino so v svojem obratu pretopili v nove forme, ki so bile opremljene z iigom neke avstrijske tvrdke, tako da je izgledalo, da dobivajo kovino iz Avstrije. Vso kovino so prodajali naprej neki židovski tvrdki v Zagrebu in sicer so ji pošiljali deloma prelito, nekaj pa tudi v originalnih oblikah, kakor so jih dobili iz delavnic. Židovska tvrdka v Zagrebu je pa kovino zopet prodala državni livarni v Nišu, ki jo je nato prelila v originalne kocke ter jih prodala naprej mariborski železniški delavnici. Tako se je dogajalo, da je mariborska delavnica žlahtno kovino, ki ji je bila ukradena, na novo kupila nazaj iz državnih livarn v Nišu. Ukradeno blago je na ta način delalo zanimiv krogotek od lastnika preko tatov in raznih posredovalnih tvrdk nazaj k lastniku. Celokupna vrednost kovine, ki so nakupili bratje Wudler, znaša okoli 3 milijone Din, za kar je bila delavnica državnih železnic v Mariboru oškodovana. Poleg bratov Wudler pa so kupovale ukradeno blago tudi nekatere druge tvrdke. 0 neki tovarni na 1 eznu sumijo, da je pokupila celo več kovine, kakor podjetje bratov NVudler. Policija je aretirala te dni 10 oseb, med temi vse tri brate NVudler. Izročeni so bili vsi sodišču. Obenem se vrši preiskava še naprej in se obetajo še razne senzacije. Verjetno je, da so imele te zadeve še mnogo večji obseg, kakor se je dalo dosedaj ugotoviti in da bodo zapletene vanjo poleg delavcev in kupovalcev še druge osebnosti. Drzen vlom v gostilniške prostore Celje, dne 0. aprila. V noči od srede na četrtek je neznan moški, s*?r le* 'n dobro napravljen, vlomil v go- stilniške prostore in v mesarijo v hotelu Rebeu-schegg. Neznan vlomilec je izrabil nočno tihoto in se splazil preko zidu na dvorišče hotela, od koder je splezal na teraso. S terase se je podal v gostilniške prostore, kjer je našel in pobral seveda 120 Din gotovine in nekaj jedilnega pribora. Ker se mu je zdel plen premalenkosten, je poskusil svojo srečo še v mesariji. Ker se je pa bal prižgati luč, da bi ga kdo ne opazil, v temi ■ pa ni dobro videl predmetov v mesnici, je ponesreči pre-vrgel težko sekiro. Vsled hrupa, ki je zaradi tega nastal, se je zbudil portir, ki ima svojo sobo tik mesnice. Portir je takoj vedel, da ima opraviti nenavadnem nočnem obisku z vlomilcem, začel je klicati ostale uslužbence, ki bi mu pomagali vlomilca prijeti. Vlomilec je pa medtem že odkuril preko terase •■in dvorišča, splezal preko zidu in hotel preko železniških tirov izginiti v nočno temino. Pri tem ga je opazil službujoči kretničar, la je pozval v bližini se nahajajočega železničarja, ki je vlomilca potem prijel in odvedel v promet no pisarno. Ker dalj časa ni bilo stražnika, ki bi vlomilca aretiral, je vlomilec pod lažno pretvezo in z zvijačo iz prometne pisarne pobegnil. Vlomilca, za katerim za enkrat ni nikakega sledu, zasleduje celjska policija in je upati, da bo v kratkem prišel v roke pravice. Osebna vest. Posle šolskih upraviteljev sta v sredo, dne 8. aprila prevzela novoimenovana šolska upravitelja g. Lužnik Franc na mestni deški narodni šoli v Celju in g. Kramar Janko na okoliški narodni šoli. Cerkveni koncert priredi pevsko društvo Celjski Zvon danes ob pol 8 zvečer v farni cerkvi. Pevski zbor bo ob tej priliki izvajal veličastno oralorijsko delo našega priznanega skladatelja prof. Matija Tomca. Ob priliki evharističnega kongresa v Ljubljani je Pevska zveza to delo prvič izvajala in dosegla z njim velik uspeh. Ljubitelje cerkvene glasbe ponovno opozarjamo na ta kon cert, ki naj ga v čim večjem številu obiščejo. Nesreče. 4-1 letni dninar Grudnik Janez iz Poljan pri Rečici ob Savinji je 7. aprila ob 17 spuščal v gozdu hlode. Pri spuščanju je bil tako nepazljiv, da ga je zadel velik hlod tako nesrečno, da mu je pri tem zlomil desno roko in močno poškodoval prsni koš. — 8. t. m je Plavščaku Juriju, 10 letnemu rejencu posestnika Jakoba Fišerja iz Rogatca, sosedov sin Anton Šmid po nesreči odsekal dva prsta na levi roki. — Anton Povalej, uslužben kot žagar pri Ivanu Catru je dne 9. aprila pri nalaganju hmelja tako nesrečno padel z voza, da je dobil poškodbe na glavi, rokah in nogah. Hujše so tudi njegove notranje poškodbe. Vsi imenovani se zdravijo v tukajšnji bolnišnici. Novi vlaki. Novi vozni red, ki stopi v veljavo s 1. majem, predvideva nov vlakovni par na progi Zagreb—Zidani most. Velikega pomena bi bilo za Celje, če bi ta vlak, ki prihaja v Zidani most ob 1 ponoči, vozil do Celja, kakor vozi že opoldanski vlak. S tem ni samo ugodna zveza s Posavjem, ampak tudi z Ljubljano. V nedeljo bi imel ta vlak priključek na turistovski vlak Jesenice—Zagreb in bi bil sigurno zelo dobro frekventiran. Ta vlak naj bi se vračal iz Celja proti Zagrebu v zgodnjih jutranjih urah, tako da bi imel zvezo na osebne vlake v Ljubljano. Za Celje bi bila ta zveza za tujski promet gotovo velike važnosti. Predavanje SPD, V sredo zvečer je predaval v veliki dvorani Ljudske posojilnice znani mona-kovski turist in plezalec g. Martin Maier. Predavanje, ki ga je spremljalo nad «0 krasnih skioptič-nih slik, se je vršilo pod okriljem Savinjske podružnice SPD v Celju. G. predavatelja je uvodoma v njegovem maternem jeziku pozdravil predsednik ^vinjske podružnice SPD v Celju g. odvetnik dr. Milko Hrašovec. Predavanje, ki je bilo ne samo zii ljubitelje narave, marveč tudi za ostalo občinstvo, predvsem pa za naše turiste - športnike zelo zanimivo, je poselilo številno občinstvo, ki ni stedilo s priznanjem. G. predavatelj, ki je lansko leto v družbi svojega tovariša g. Pelersa preplezal 1500 metrov visoko steno Grandes Jorasses v Mont Blanoovi skupini, je nazorno prikazal težavno in nevarno prvenstveno turo, ki jo je s svojim tovarišem z ogromnim nad 30 ur trajajočim naporom končno premagal. 9f Pokrajina je nemško pokopališče Sloveniji... »» Hindenburgu" odpoveduleio metodi Težave na pvvralKu Bordeaux, 9. apr. TG. Iz dobro poučenih virov javljajo, da so se na velikem Zeppelinu »Hindenburgu, ki se vrača iz Rio de Janeira, pojavile nevarne poškodbe pri motorjih in da se zrakoplov nahaja v težavah. Kapitan zrakoplova je brezžično zaprosil pri francoski vladi za dovoljenje, da sme zaradi tega leteti nad francoskim ozemljem, da se čtmpreje vrne v Friedrichshafen. Francoska vlada je z ozirom na nevarnost katastrofe dovoljenje brezžično sporočila kapitanu »Hindenburga«. Berlin, 9. apr. TG. Nemško letalsko ministrstvo javlja, da je prišel zrakoplov »Hindenburg«, ki se je nahajal nad Atlantskim oceanom, v težave radi poškodb pri motorjih. Radi tega se ne bo mogel vrniti po predčrtani poti okrog francoske obale in nad Nizozemsko, ampak se bo vrnil v Friedrichshafen naravnost čez francosko ozemlje. Letalsko ministrstvo še nima obvestil, kakšnega značaja so poškodbe, toda letalski strokovnjaki so mnenja, da morajo biti poškodbe težkega značaja in da so se najbrž pokvarili Diesel-motorji, ki so bili novega tipa in radi tega še premalo preizkušeni. Marseille, 9. apr. TG. Nocojšnje časopisje javlja, da je nemški zrakoplov »Hindenburg« ob 5 popoldne, ko se je nahajal nad Gibraltarjem in se je moral boriti s strašnimi viharji, brezžično zaprosil francosko vlado, da mu dovoli prehod čez francosko ozemlje. Francoske oblasti so storile vse potrebno, da pri poletu nemškega zrakoplova pomagajo z vsemi sredstvi, da ne pride do katastrofe, kot so to storile pred šestimi leti, ko se je moral Zeppelin zahvaliti izključno le sodelovanju francoskih letalskih oblasti, da se ni po- I polnoma ponesrečil s posadko in^potniki vred. Berlin, 10. aprila. AA. Havas poroča: Po vesteh, ki jih je dobila družba v Friedrichshafenu je »Hindenburgi preletel Malago ob 21. Družba izjavlja, da se bo ladja vračala preko Francije, če francoska vlada da dovoljenje. Če pa Francija tega dovoljenja ne da, bo ladja letela nad Tirolom. Ravnateljstvo ne more dati pojasnil, kakšen je defekt na ladji. London, 10. aprila. AA. Reuter poroča iz Gibraltarja: Po vesti, ki jo pošilja posebno Reuterjev dopisnik z zračne ladje »Hindenburge, se zdi, da potniki nič ne vedo, da je motor na lad-ji pokvarjen. Ladja je preletela Gibraltar in je bila v zvezi z neko angleško bojno ladjo, ki ji je na koncu zaželela srečno pot. Beceposelitost v Ncmtt|l Berlin, 9. aprila. Statistični podatki o brezposelnosti kažejo, da je število brezposelnih koncem marca padlo za pol milijona tako, da znaša sedaj število brezposelnih še okroglo 2 milijona, Oblasti navajajo kot vzrok za ta razveseljivi padec razna obnovitvena dela na področju kmetijstva ter ojačeno gradbeno delavnost po vsej državi. HUlcelcua peopaoaiula Kodanjj, 9. aprila. AA. (Havas) List »Hejm-dak, ki izhaja v Apen ralu na južnem Danskem, poroča, da razvijajo iz Nemčije čedalje živahnejšo agitacijo med nemško manjšino v danskem delu Šlesviga, ki je po mirovni pogodbi bil vrnjen Danski. Nemcem v danskem Slesvigu obljubljajo na vee mogoče načine, da bodo v kratkem združeni z Nemčijo. Hadaiicvnnic timskih taiBcinraiffl Dunaj. 10. aprila. K»kor javlja poluradno glasilo avstrijske vlade, dunajska »ReichsposU, fie bodo po velikonočnih praznikih začela pogajanja med Italijo, Avstrijo in Madžarsko za čim tesnejše medsebojno gospodarsko sodelovanje. Ta pogajanja bodo nadaljevanje razgovorov, ki eo jih imeli šefi vseh treh držav pred nedavnim v Rimu. Ameriški delavci New Vork, 9. aprila. AA. (Stefani) Predsednik glavne delavske zveze Green je poudaril v svojem govoru, da se bo prihodnja volivna borba vršila na osnovi zoper sistematsko delo vrhovnega sodišča, ki je nastopilp proti onim zakonom, ki so v korist delavstva. ZcatiU maneuri London. 9. aprila. A A Snoči so se nad Londonom spet vršile vaje za protiletalsko obrambo. Teh manevrov so se udeležila tudi trgovska letala, določena za vojaško službovanje v vojni, in več rezervnih vojaški h enot, formiranih za protiletalsko obrambo. Takšne vaje se bodo poslej redno vršile v krajših presledkih vse do konca meseca julija. Dcobiu Pariz, K), aprila. AA. Havas poroča iz •o-cha: Rrzovlak Pariz—Vallorbe, ki je odšel iz Pariza snoči okoli 23, *e je na postaji I.aroche zaletel v neko lokomotivo, ki je bila na glavnem tiru. Okoli dvajset oseb je ranjenih, nekatere tudi zelo težko. Madrid. 10. aprila. AA. Havas poroča: Predsednik vlade Azana je izjavil, da se bodo ‘Ni. aprila volili delegati, ki obenem z narodnimi poslanci volijo predsednika republike. Dne 10. maja bo izvoljen novi predsednik republike. Neki Gcrhard Hagenmycr je napisal v »Ber-liner Tageblattu«, dne 8. aprila t. 1., obširen članek pod naslovom »Die untere Steiermark« in s ponaslovom: »Deutsches Bergland zwischen Drau und Sava«. Dasi smo navajeni čitati v nemškem časopisu neverjetne in gorostasne trditve o naši slovenski zemlji, je ta članek vzbudil pozornost predvsem radi tega, ker prihaja ob najbolj nepravem času, povrh pa so v njem trditve, ki so naravnost izmišljene in tako tendenciozne, kakor malokateri sličen članek v nemškem časopisju. Najprej se pisec zaganja v St. Germainsko pogodbo ter pravi, »da je diktat iz St. Germaina raztrgal stoletja staro in naravno enotnost«. Hudo zainerja tedanjim vladodržcem, da ludi tem krajem, kakor Koroški, niso dali prilike, da s svojim glasovanjem prisili priključitev pokrajine k nemški enotnosti. V nadaljnjem pripoveduje pisec že toliko znano pravljico: Ko je leta 1919 prišla v Maribor neka ameriška komisija, da prduči razmere, se je vse prebivalstvo združilo v miroven pohod, da bi združeno dokazal pred Amerikanci svoje nemštvo. Ko so se pojavili na Glavnem trgu, so se pojavili pred magistratom srbski vojaki ter streljali salvo za salvo na neoboroženo ljudstvo. Z velikimi črkami oznanja nato, da je obležalo v krvavi kopeli 13 mrtvih in 60 ranjenih Nemcev. St. Germainski teror je nato odtrgal od severa o050 km' pokrajine s 74.000 Nemci, zraven pa je udaril še Mežiško dolino s 3000 Nemci. Kar pisec v nadaljnjem navaja, smo bili navajeni slišati kvečjemu v kakšnem »Kampfku« ali Iz Metlike 50 letni jubilej. V nedeljo, dne 5. aprila 1936, je tukajšnja podružnica sv. Cirila in Metoda obhajala svojo 50 letnico obstoja. Ta svoj jubilej je skromno praznovala na ta način, da je priredila proslavo s predavanjem, ki ga je imel prof, gosp. Kumar iz Ljubljane. Proslava sama se je vršila popoldne in zvečer v šolski dvorani. Vse navzoče Metličane je pozdravil metliški župan, ki je v svojem pozdravnem govoru omenjal prvega predsednika metliške podružnice nekdanjega semeni-škega dekana Aleša. Tople pozdrave je podružnici prinesel od centrale prof. gosp. Kumar. Za pozdravnimi besedami je nastopila šolska mladina. I ancik Dušan je recitiral pismo, ki ga je ob svojem nastopu poslal koroški mladini prevzv, škof ljubljanski dr. Gregorij Rožman. Za njim je deklamiral občuteno in korajžno Koželj Milan. Marnov Joško in Brožičev Tonček pa sla veselo zapela: Slovenski smo fantje, za kar sta pri zbranih poslušalcih žela obilo priznanja in odobravanja. Nato pa so nastopila dekleta iz 3, in 4. razreda višje narode šole. Zapele so sledeče pesmi dvoglasno: Slovenec sem, Pojdem u Rute, Prav lepo je v vigred. Vse pesmi so bile izredno lepo podane. Najbolj pa je ugajala: Pojdem u Rute. Po končanih pesmih je sledilo predavanje prof. Kumarja iz Ljubljane. Predaval je o kočevskih Slovencih. Predavanje so pojasnjevale skioptične slike. V svojem predavanju je podal celotno sliko življenja kočevskih Slovencev. Tako je na skromen način proslavila metliška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda svoj petdesetletni jubilej. Te prireditve se je med drugimi udeležil srezki načelnik gosp. Kaki. Na velikonočni ponedeljek, dne 13. aprila, bomo po daljšem presledku zopet igrali. Fantje igrajo v dvorani Hranilnice in posojilnice ob 8 zvečer ljudsko igro s petjem »Izpod Golice«. Igra je prirejena pc Savinškovi povesti, ima 7 slik. Vstopnina znaša: sedeži pa 5 Din, stojišča po 3 Din, Raziskovalci sv. pisma. Minuli teden sta se v naši župniii pojavila dva človeka, moški in ženska, oba na kolesih, Obiskovala 6ta vse hiše po vrsti ter ljudem za majhen denar vsiljevala razne knjige in brošure. Kolikor je znano, se še vedno potikata po naših vaseh okrog. Opozarjamo ljudi, naj nikar ne kupujejo, ker so knjige krivoverske in jih katoličan ne sme čitati. Kjerkoli se pojavi tak človek, ga je treba kratkomalo odločno zavrniti. Tem agentom in prodajalcem pa povemo: Nikar ne ho-, dite revno belokranjsko ljudstvo izmozgavati s svojimi brošurami. Naši ljudje še za sol nimajo, ne pa da bi dajali denar za ničvredne in od katoliške cerkve prepovedane knjige. Seno je prišlo, Že dolgo pričakovano seno je prišlo v ponedeljek in je bilo za metliško mestno drugemu najbolj zagrizenemu italijanskemu glasilu, ne pa v kolikor toliko resnem »Berliner Tageblattu«. Objokuje Nemce v Jugoslaviji in prikazuje teror, s katerim se je zmanjšalo število,Nemcev v Sloveniji od 78.000 na 11.000. Tako da izkazujejo uradne številke, dočim je v resnici — tako P‘scc — Sc 33.000 Nemcev poleg 350,000 »windischerjev« in 150.000 Slovencev. In ravno glede šolstva, glede katerega uživa nemška manjšina v Jugoslaviji ugodnosti, kakor najbrž nobena manjšina na svetu, pravi pisec, da je šolstvo za Nemce in nemško orijentirane ljudi v Jugoslaviji »Ein Leidcnsweg«. »More se reči _________ tako pravi člankar —• da je vse enkrat tako cvetoče nemško šolstvo uničeno.« Isto, pravi člankar glede društvenega življenja. »Ni več nobenega nemškega duhovnika, nemški tisk je jedva še omembe vreden, gospodarstvo se tlači in nemški jezik je povsod preganjan. Pokrajina je nemško kulturno pokopališče.« Ne vemo, ali je pisec članka res tako zloben, da je to napisal iz lastnega nagiba, ali pa je nasedel kakemu mariborskemu hitlcrjanskemu oznanjevalcu. Bodisi temu tako ali tako, gotovo je, da izvirajo informacije za ta članek, če že ne članek sam z nemško manjšinskih krogov v Slove-niij. To pa jc obenem dokaz popolne nelojalnosti nemške manjšine, ki z lažnimi podtikanji spravlja našo državo ob ugled v inozemstvu. Naj se torej nemška manjšina ne čudi, če jo naš svet smatra za nelojalno, če bo naše potrpežljivosti enkrat konec in če bomo to nelojalnost tudi upoštevali. Kranj TOVORNI AVTOMOBIL ZGOREL Danes med tretjo in četrto uro zjutraj se je na ovinku pod klancem vasi Pivka nad Kranjem, vnel tovorni avtomobil, last g. Kovača iz Tržiča ter popolnoma zgorel. Avtomobil je vozil popolnoma prazen iz Tržiča v Ljubljano. Melo pred omenjenim ovinkom mu jo ugasnila luč. Ker je bilo še, temno in je ležala gosta megla nad zemljo, šofer ni opazil ovinka; vsled tega se je avtomobil z vso silo zaletel v obcestni hranilnik in nato še v bližnje znamenje. Pri tem pa je nastala eksplozija in avtomobil je bil v hipu vsi v plamenih. Šofer in lastnik avtomobila, ki se je z njim vozil, sta se v zadnjem trenutku rešila. )d avtomobila je ostalo samo še železno ogrodje. — Skoda je precejšnja in znaša nad -JAMJoo Din. Športni festival v Celovcu Meseca junija in julija se bo vršila na in ob ,,r. jezeru cela vrsta raznih športnih prire- dil .i rp tekem v vseh mogočih športnih disciplinam lako bodo tekme med avtomobilisti, motornimi čolni, motociklisti, kolesarji, dalje pa ludi nogometni turnirji, rokometne tekme, lahka atle-kT?’ VRlik tpnis-turnir- golf, sablanje itd. Končno bodo tekme tudi v streljanju, jadranju ter v plesu in hridgeju. Seveda bodo pri teh športnih prireditvah sodelovali tudi inozemski športniki in so povabljeni v Celovec tudi naši športniki. o-bčino v torek razdeljeno. Kakor čujemo, pride sedaj na vrsjo okoliška občina. j/A1 1 it »Gos-pod profesor, stopnice so tam.« Ljubljana danes Koledar Danes, petek, 10. aprila: Veliki petek. Jutri, sobota, 11. aprila: Velika sobota. * Tenor Anton Drmota in pianist prof. Janko Ravnik nam pripravljata užitka poln koncert v sredo po praznikih, dne 15. t. m., v Filharmonični dvorani. Odlični slovenski tenorist bo v koncertni dvorani prav gotovo ravno tako navdušil poslušalce, kakor jih je v operi. Je muzikalen, ima krasen glas ter prinaša vse z izrednim občutkom in fineso Niegov spremljevalec g. prof. Janko Ravnik je brez dvoma eden najodličnejših pianistov. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. * Blagajna Poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani posluje na velikonočno soboto, dne 11. aprila, za stranke do 12. Zadružna šola v Ljubljani Radio Programi Radio Ljubljana t Petek. I aprila. 18 Wagner: Parsifal. Svečana glasbena drama — uvod v 1. dejanje (prGtios H Zagreba). — M.30 Nacionalna ura: Kri.stu.sovo trpljenje v nafii likovni umetnosti (dr. .J. Vitezica iz Belgrada). — 10.50 Branje i?. sv. pisma. — 20 Prenos žalostink vi ljubljanske stolnice. — 20 30 Koncert radijskega orkestra. —■ 22 Napovoci ča^sa, vremenska na]>oved, poro čila, objava sporeda. — Konec* ob 2*2.1.V Drugi programi' Petek, 10. aprilo. Belgrad: 20 Dunovni koncert pevskega zbora Stankovič«. — 21 Predavanje o albanski Golgot:. — 22 ~ 24 Prenos iz belgrajs-ke saborne cerkve: petje pogrebnih pesmi ob polaganju Kristusa v grob (poje »bor pravoslavnih bogoslovcev ir/. Sremskih Karloveev). —* Bet grad II.: 8 Stojkovo predavanje «Krii»tusov>i poslednji trenutki«. — 14 Gl n ničevo predavanje vo mesto in Kočevje, da dobijo lažji Za to pa jim bo izvrstno služil nonius. •Sloveniji. Dosedaj je morala te stroške nositi ban- I jev Novo mesto in Kočevje, da dobijo lažji tip ska uprava sama iz svojih sredstev in je znano, • konja. Za to pa jim bo izvrstno služil nonius. Pomoč po suši oškodovanim krajem Ljubljana, 10. aprila. Znano je, kako škodo je lanska suša napravila v nekaterih že itak obubožanih krajih Slovenije. Posebno sta v tem oziru utrpeli škodo Bela in Suha krajina. V teh krajih nekateri posestniki sploh niso pridelali nobene krme, v kolikor pa so jo dobili, jim je posla že sredi zime, Že dalje časa so celi okraji brez krme. To je kmete prisililo k zadnjemu koraku: morali so živino začeti prodajati. Bilo je to ravno v času. ko je imela živina cene, za kakršne naš kmet še nikdar ni prodajal svoje tako težko privzgojene živine. Glava za glavo je šla iz hleva za tako nizke cene, da si kmetje z denarjem niso mogli v ničemer opomoči. Kdor je mogel s krmo vzdržati, je počakal s prodajo in odgnal živino ob prvi možnosti na pašo. To so morali storiti vsi. ki živine niso prodali, tako da je sedaj dejansko vsa živina v Beli in Suhi krajini že na paši. 18 vagonov sena Ko se je mudil prejšnji teden ban dravske banovine dr. Marko Natlačen v Belgradu, je na pristojnih mestih opozoril na veliko nevarnost, ki preti tem krajem radi pomanjkanja krme. Zahteval je nujne odpomoči in se mu je končno posrečilo doseči primerno podporo. S to podporo je nakupila banska uprava 18 vagonov sena, ki je ravno to dni na ]>otu v oškodovane in krme najbolj potrebne kraje. Pri teni je važno tudi to, da je država izplačala podporo v gotovini in da so potem s tem denarjem kupili krmo pri nas doma, in sicer v kočevskem in logaškem okraju. Na ta način je prišel iz Belgrada denar v naše kraje in je v naših okrajih ostala tudi krma. 150.000 Din za krompir Zaradi lanske izredne suše je nastalo tudi pomanjkanje semenskega krompirja. So to pred vsem kraji v Beli krajini, Halozah, okrog Novega mesta itd. Tudi v tem oziru se je banu dr. Na-llačenu posrečilo doseči, da je država 6tavila na razpolago znesek po .150.000 Din. S tem denarjem so nakupili v slovenskih krajih, kjer je bilo dovolj krompirja, večinoma le lep semenski krompir ler ga bodo razdelili v najbolj potrebne kraje. Da p« lxi akcija čim uspešnejša in čimbolj razširjena. banska uprava krompir ne bo delila brezplačno, marveč proti temu. da ga plačajo posestniki. ki ga sedaj dobijo, šele jeseni in sicer po takratni brzni ceni. To je vsekakor velika olajšava za vse posestnike, ki jim primanjkuje semenskega krompirja, pa si ga zaradi pomanjkanja sredstev in zaradi visokih sedanjih cen sedaj ne morejo nabaviti. Al Caponejev čuvaj aretiran v Zagrebu Vzrok. A.: >Ali odpotujete v petek?« — 13.: »Nikakor ne.< — A.: »Kako more človek verovati r take vraže!« — B.: »Vraže? To pa ne. šef mi plača samo vsako 6oboto.< Zagreb, 10. aprila. Zagrebški policiji je padel v roke tip, ki bi ga v Ameriki gotovo imenovali gospoda, za katerega pa naše razmere nimajo pravega »razumevanja«. Je to Josip Kožarič, ki je v službi »slavnega« ameriškega gangsterja Al Caponea. Kožarič se je v tej službi tako udejstvoval, da je prišel že v Ameriki v temnico, nakar je bil pregnan v domovino, t, j. v svojo rodno vas Komarevo pri Petrinji. Tu je nekaj časa v redu živel, toda — stara navada, železna srajca: kmalu ga je žilica zopet premagala, vdrl je v župno cerkev in od tam odnesel, kar je pač mogel. Ukradel je tudi neke zlate komade, ki jih je hotel prodati nekemu zagrebškemu Lekarne. Nočno lekarniško službo vršita Ma-verjeva lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ulici in Konigova lekarna »Pri Mariji pomagaj* na Aleksandrovi cesti. * MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 10, aprila: Zaprto. Sobota, 11. aprila: Zaprto. Nedelja, 12. aprila ob 15: Siromakovo jagnje. Znižane cene. — Ob 20: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Premijera. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE O VELIKI NOČI Velikonočna nedelja. Popoldne ob 15 ponove Zvveigovo dramo »Siromakovo jagnje«, eno najboljših del sodobne nemške dramske književnosti, ki je s svojo izredno učinkovito odersko obdelavo ter z zanimivim sižejem {nastopata tudi Napoleon ter Fouche) dosegla pri mariborskem občinstvu popoln uspeh. — Zvečer bo z velikim zanimanjem pričakovana premijera češke ljudske operete »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«, danes že povsod popularnega in priljubljenega Beneševega dela. Delo, pisano na revijsko-operetni način, prinaša v glasbenem delu mnogo folklore, po dmgi strani pa prav toliko »šlagerjev«. Vsebina skrbi v polni meri za smeh. Režija in koreografija je Ha-rastovičeva, glavne vloge igrajo Udovičcva, Bar-bičeva, Gorinškova, Sancin, Gorinšek, Harastovič in Verdonik. Nove damske toalete je izvršila tukajšnja tvrdka Mastek. Pri premijeri ne veljajo bloki Prva ponovitev te operete bo na velikonočni ponedeljek zvečer. * Himen. Jutri ob pol dvanajstih bo v frančiškanski baziliki poroka ing. Vilka Benigeria, teh ničnega uradnika v Hutter je vi tovarni in gospodične Marc Žebotove, hčerke mariborskega podžupana gosp. Žebota. Mladi par bo poročil ravnatelj Franc Hrastelj, Priči sta za ženina polkovnik Gvidon Beniger iz Skoplja in za nevesto mariborski župan dr. Alojzij Juvan. Mlademu paru naše iskrene čestitke. Maribor ima po novem samo 9731 volilcev, ker odpadejo zopet fizični delavci mariborskih železniških ustanov, ki stanujejo v okolici. Vseh teh je bilo 1583 in so bili vpisani v mestni volilni imenik pri petomajskih volitvah samo zaradi tega, ker so bili prisiljeni voliti, ter so s svojimi glasovi pripomogli dr, .Jančiču do zmage. Velikonočni ponedeljek. Popoldanska predstava bo dobro znana Abrahamova velika »Ples v Savoyu«, ki je bila najprivlačnejša letošnja operetna uprizoritev ter so bile zanjo nabavljene nove dekoracije in toalete, Veljajo znižane cejie. — Zvečer bo prva ponovitev »Svetega Antona«. našalec časopisov. Prodajal je časopise po ulicah raznih ameriških velemest ter je pri tem prišel v »tik s fantiči, ki so posebno dostopni za razne tatvine in sploh nagnjeni k kriminalu. Sledil jim je tudi Kožarič ter kmalu že kot nezrel fantič začel izvrševati razne tatvine. Kot doraščajoč fant je prišel v dotiko z družbo »kralja« ameriškega podzemlja Al Caponea. Telesni stražnik Al Caponea Ni bilo dolgo in že je bil Kožarič sprejet v pisano Al Caponejevo družbo. Spoznal pa je Ko-žaričevo hrabrost tudi Al Capone sam, ki je nato Kožariča odlikoval pred vsemi drugimi: imenoval ga je za svojega telesnega stražnika. Temu primerno so se zvišali tudi Kožaričevi prejemki. Al Capone mu je dajal 120 dolarjev tedenske plače, kar tudi za Ameriko ni neznaten znesek. V našem denarju bi bilo to okrog 6.500 Din (tedensko) Odkar je poslal telesni čuvaj »kralja« ameriških gangsterjev, je Kožarič spremljal Al Caponea na vsak korak Neštetokrat ga je obvaroval pred nasprotnimi gangsterskimi družbami, udeležil se je raznih napadov in spopadov s Caponejevimi nasprotniki ter je ob neki taki priliki rešil svojemu službodajalcu življenje, ko je s strojno puško pregnal napadalce na Al Caponea. Samostojen gangster Tako je preživel z Al Caponejem v družbi kaki dve leti. Koliko je na tem, kar je o tej dobi pripovedoval na zagrebški policiij, resnice, to se seveda ne more kontrolirati. Ko pa je policija našla Al Caponijevo' družbo in ko se je on srečno rešil, se je odločil, da bo sam nadaljeval gangster-stva na svojo roko. V Acronu (Ohio) je v družbi največjih ameriških lopovov in sicer s sovražnikom Amerike št. 1 (Dillinger) ter nekim svojim rojakom Sljepčevičem napadel ftek poštni avtomobil, v katerem je bilo več denarja. Preko ceste so gangsterji postavili svoj avlomobil tako, da se je moral poštni ustaviti. Tedaj so gangsterji skočili iz svojega avtomobila ter prisilili šoferja in spremstvo poštnega avtomobila, da so jim izročili denar, Bilo je vsega 50.000 dolarjev in je odpadlo na Kožariča 17.000 dolarjev. V zapor Sljepčevič se je potem zopet enkrat hudn n» pil ter se hvalil s svojimi »junaškimi deli«. Takoj je bila obveščena policija, ki je Sljepčeviča v gostilni aretirala, Ta je izdal potem še Kožariča, ki je bil istotako aretiran. Obsojen je bil na 10 let ječe; ko je odsedel 7 let, so ga transportirali v domovino. Tudi tukaj v domovini mu, kakor kaže njegova tatvina, tatinska žilica ni dala miru. In tako bo zopet romal v zapor, dokler ne bo izpuščen i i dokler zopet ne bo prišel za zamrežena okna. Ni namreč verjetno, da bo Al Caponejevega osebnega čuvaja in poznejšega samostojnega gangsterja lahko streznil kak evropski zapor. zobnemu zdravniku. Ta pa je takoj sumil, da niso poštenega izvora, obvestil je policijo. In tako sta se kmalu srečala dva nasprotnika: Kožarič Josip, telesni stražnik Al Caponea in podnadzornik kriminalnega redarstva Josip Fuček. Zagreb ni v Ameriki in tako tudi Kožarič ni mogel uporabiti amerikanskih sredstev. Ni potegnil revolverja, ni skočil v mimo drveči avtomobil, marveč lepo pustil spraviti roke v okove in odšel z detektivom na policijo. Tu je izpovedal ves roman. Časopisni raznašalec V Ameriko je odšel Kožarič še kot mlad fantiček s svojimi starši. Tam je postal najprej raz- #•>’* v ‘ fr" < / »V levem ušesu mi brni, zdi se mi, da nekdi name misli.« 48 Metin in dva živa In res je ni več. Svojo muko je nosil sam samcat, toda s slehernim dnevom mu je bilo vedno bolj jasno, da tako ne more več iti dalje. Da mora priti neka rešitev. pa naj velja kar hoče, ako hoče v roke, ogledoval si ga od vseh strani, pretehtaval razne prilike, slabe in dwiire. Ali smem še ono malo, kar mi je ostalo, zaradi drznega domisleka postaviti na kocko? si je govoril ter se skušal pred samim seboj braniti. Obenem pa je imel tesno slutnjo, da se bo vendarle tako zgodilo. Saj se je najbrž že vse spremenilo, ae je začenjal tolažiti, saj ni tako gotovo, da še danes tako misli. V vsakem slučaju hočem najprej govoriti z njim. Mogoče, da potem ne bo nič več potrebno. Zadnja možnost je še bolj okrepila skušnjavo. Izračunal je, da padejo njegove poletne počitnice ravno v primeren čas, okrog prvega julija namreč. Za praznik svetega Janeza je hotela Helena s fantom na deželo, teden pozneje pa se jim je hotel pridružiti še on. Vse je torej kazalo na dobro, zdaj je zaviselo edino le še od njega. Na misel mu je prišlo to, kar je bil Heleni odgovoril: morda smem zdaj tudi malo na sebe misliti. Obenem pa ga je spreletelo mrzlo čuvstvo strahu. Vse to vendar ni prav nič meni podobno. Ali sem v resnici to jaz? Ali sem v resnici postal tako brezumno predrzen, potem ko sem vse svoje življenje preživel v previdni osamelosti? Z menoj je tako, kakor z Estero Quisthusovo: Nisem več, pač pa sem nekoč bil. 3. Na kresni večer je Berger spravil Heleno in sinčka na vlak. Potem je odšel domov, sam samcat in v veliki skušnjavi. Ogenj, ki je-zadnje mesece tlel v njem, je že v prvih dnevih'čakanja zagorel s svetlim plamenom. Ni ga čudilo, niti mu ni jemalo sape. Narobe, — celo pomirjalo ga je. Kakor da je bil ves čas vedel, da se mu bo načrt posrečil. "Novi položaj mu je dal moči, da je zadevo premislil v resničnejši in preglednejši obliki, kakor dozdaj. In ko se mu je celota uredila do zadnje malenkosti, se ga je polastila vesela, pričakovanja polna napetost. Bilo mu je, kakor da mu domišljija prekipeva od veselja, ker se je prvikrat razvila v polnem obsegu. Večkrat je obstal sredi sobe in si tri roke, nadčloveška razvnetost ga je namreč gnala do zadnjih meja blaženosti. Vendar je često zatrepetal v omotičnem strahu, da ga je oblival mraz. To pa so bili le kratki trenutki, potrebna sestavina njegove ekstaze. Pisal je Heleni, da se je zamudil za par dni; prvi dan počitnic se je odpeljal in komaj čakal, da bi že skoraj prestal. Predpoldne je prišel na mesto. Prvo, kar je napravil, je bilo, da je šel na pošto in kupil znamke. To priložnost je uporabil za to, da se je razgledal. Že od prej je vedel, da zasebno stanovanje poštnega ravnatelja leži v prvem nadstropju. Na srečo se Liklersen ni pokazal. Ob okencu je sedel mlad mož, ki ga ni poznal. Našel je, da da je urad poštnega ravnatelja na desno od ekspedicijskega prostora, da vodi vanj poseben vhod iz dolgega hodnika od ustne strani in da gleda eno okno urada na dvorišče, llpal si je na hodnik in ugotovil, da so na njegovem koncu stopnice v prvo nad- stropje. Ko je odhajal, je videl, da imajo vrata avtomatičen zapali. ' Z vsem tem je bil zadovoljen. Tudi z opozorilom na vratih, ki je govorilo, da so uradne ure popoldne od štirih do sedmih. Napol pomirjen in vendar tesnoben se je malo sprehodil do • predmestij, lam zunaj je preživel dan, samo da bi ostal neopažen. V teh doigih urah je bil nervozen in skoraj obseden od želje, da bi se že sprožilo. Da bi se že vendar enkrat končal ta vratolomni in negotov prehodni stadij, ki se je bil vanj vrgel. Po par minut dolgo je občutil močno skušnjavo, da bi vse skupaj opustil. Ko pa se je spomnil zadnjih osem, devet let svojega življenja, je vzdržal v svoji odločnosti. Kajti tako dalje ni moglo, niti smelo več iti. Iudi ta dan je minil, in ko je zdaj šel mimo pošte, je videl, da je že zaprta. Še pol ure, je določeval. Zdaj je gotovo na večerji. Potem pa se bo vrnil in delal četrtletni obračun. To je primeren trenutek. Ce ga ni napravil že v uradnih urah, ga je pretreslo. To misel pa je zavrnil. Za to je prelen. Preje bi verjel, da ga še niti v prihodnjih dneh he začne. No, potem ostanem enostavno tukaj, stvar se mora zgoditi. Čakal je, dokler ni bilo tri četrt na osem. Takrat se je energično zbral in stopil po dveh stopnicah do vrat. Vrata so bila zaprta. Na to ni bil računal; kratko je premislil, potem pa pozvonil. Čakal je v vročični napetosti, toda nikdo ni prišel. Še enkrat je pozvonil, ravnotako brez uspeha, nato pa odšel na cesto in pogledal navzgor proti oknom. Začudil se je, ko je videl, da so roloji popolnoma spuščeni. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 io 2996 Uprava: Kopitarjeva 6. ieleion 2992. /5a Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Jože Košiček. Queen Mary, nova kraljica oceanov Dne 27. marca t. 1. je priplula iz svoje ladjedelnice po reki Clyde v southamptonsko pristanišče pravkar dograjena največja ladja na svetu, parnik »Queen Mary«. Ob petih zjutraj je priplula v Covves. kjer se je v dobri uri zasidrala. Okoli tri četrtmilijonska množica radovednih gledalcev se je zbrala na obrežju otoka Wighta in South-liampton Watera, da bi prisostvovala redkemu dogodku, ko bo nova morska kraljica zaplula v nalašč zanjo pripravljeni dok. Vse obrežje, mesto in zaliv je bilo v slovesnem odelu. Malo pred poldnevom je zapustila sidrišče v Covvcsu in sc začela pomikati proti Southhampton Wateru. Brez vsake neprilike je plula po ozkem prekopu pri Bramles Shoalu in ob četrt na tri priplula do vhoda v Kralja Jurija V. Graving Dock. To je naj večji dok na svetu in dostojno urejen za dom svetovne kraljice. Višek napetosti med gledalci je nastopil v trenutku, ko sc je »Queen Mary« približala vhodu, kar se je zgodilo točno ob četrt na tri. Deset minut za tem pa je že plula pod preciznim vodstvom svojega krmilarja po tesnem prekopu v svoj novi dom. To ni bila šala. Samo osem čevljev razmaka od njenega trupa in zazidanega poloma na vsaki strani! Toda mlada kraljica je bila izročena rokam spretnega in izkušenega vodnika, pa je s pomočjo svojih krepkih vlačilcev srečno plula mimo Scilc in Haribde v pripravljeni dok. Kakor hitro je bila v svojem zavetišču, 60 začeli odstranjevati vodo izpod nje. Pod njenim ogromnim trupom je vse gomazelo delavcev, ki so s polno paro hiteli, da bi čim prej odstranili 270.000 ton vode. Velikanske črpalke so pet ur zapovrstjo črpale, in ko jih je pri tem dohitela noč, niso nehale z delom. Drugi dan so prišli na vrsto pleskarji, ki so odvzeli mladi kraljici njen zasilni plašč ter ga ji zamenjali z novim. Opleskali so jo z novo trojno plastjo prvovrstnih nepremočljivih barv. Nato so ji odvzeli stare začasne propelerje ter ji dali štiri nove, katerih vsak tehta 35 ton. Ti propelerji bodo z manj številnimi okreti dosegli .večjo hitrost kakor prvi. Svojevrstna posebnost in to tudi za Angleže, ki so vajeni morskih zanimivosti in veličin. Da si bomo mogli ustvariti vsaj površno predstavo o tej morski velikanki, ki meri 1018 čevljev v dolžino, jo postavimo ob bok raznim velikim zgradbam. Človek, ki hi stal n. pr. na vrhu znanega Nelsonovega stolpa v Trafalgar Squareu, bi se mogel, če bi »Quccn Mary« stala na suhem, pomenkovati s častniki na njeni palubi, a če bi v vodi stala poleg njega, bi bil trh tega stolpa v višini kakor njeno tkzv. »vranje strašilo«. Središče številčnice Big Bena, velike ure na West-minsterski palači, je 180 čevljev nad 2emljo, a od kobilice »Queen Mary« do vrha njenega sprednjega dimnika je 184 čevljev. Vlak »Royal Scot« je za 18 čevljev krajši od »Queen Mary« in skozi njen dimnik bi šli zapovrstjo tri njegove lokomotive. Patriotizem danja zapustil domačo deželo. Pač pa je-poslal svoja dva sinova, katerima je dal vsakemu po 30.000 funtov (7 in pol milijona din) »drobiža«. Suženjstvo in beda na eni strani, na drugi bajno bogastvo. in umetni zobje Neki arabski oficir je že dolgo nosil umetno zobovje. Ob priliki turške vstaje pa so Arabci pobesneli in omenjeni oficir je iz golega patriotizma vzel iz ust zobovje ler ga zmlel v prah. To pa samo radi tega, ker je zobovje napravil turški zobotehnik. Ker ni bilo lahko dobiti mehko hrano, je bil čin oficirja že precej sličen junaštvu. Neka služkinja je bila obtožena, da je svoji gospodinji ukradla umetno zobovje. Pred sodnikom je priznala tatvino in sodniku povedala, da je to storila ponoči in da je zobe uničila. To pa jc napravila, ker ji gospa ni dajala dosti jesti, češ, naj pa tudi ona ne jc. Smith, amerikanski mornariški kapitan, je lovil ribe. Pri tem pa je imel nekoč smolo, da jc kihnil in sicer s tako silo, da mu je umetno zobovje padlo v morje. Pred kratkim pa jc to zobovje dobil nazaj, našli so ga namreč v želodcu ribe, ki jc bila ujeta na obali 'Floride. Še lepša zgodba z umetnim zobovjem pa jc bila ona, ki sc je pripetila novoporočenemu paru na potovanju preko Oceana. Mož z zobmi, belimi kot biseri, jc imel to smolo, da so mu neko jutro v kopalnici ti lepi zobje padli iz ust in skozi odtočni kanal v morje. Na parniku pa ni bilo nobenega zobozdravnika. Mlada žena je bila nemalo presenečena, ko je zagledala pred seboj svojega doti .Juana 7. udrtimi tndnirami Krr»7* »nK Veleizdaja Tek čez mokro oviro je naj boljši spomladanski trening. Najbogatejši človek na svetu ■Petit Parisien« poroča iz Budimpešte o politični pravdi pred vzklicnim sodiščem. Neki vodilni dnevnik jc obtožil spomladi leta 1934 lastnika hotela »Arizone« veleizdaje, čaš, da so izvajali njegovi godci češkoslovaško himno. Lastnik hotela Rosnay je tožil list radi klevete, ker 60 igrali godci samo neko staro rusko romanco. Sodnik jc naložil listu 1200 pengov globe. Zdaj se je pričela obravnava na novo. Priče s skladateljem Szantom na čelu niso mogle ugotoviti, koliko jc omenjena romanca slična znanemu »Kde domov muj«. Sodišče je poklicalo k prihodnji seji ves orkester, ki bo izvajal rusko romanco, čcboslova-ško himno, koračnico čchoslov. legionarjev in več čeških narodnih pesmi. Potem bodo morale izjaviti priče, ali jc kriva »Arizona« veleizdaje. Iz tega je razvidno, da ne morejo poslušati domoljubni Ma-djari »Kde domov muj«, ne da bi bili užaljeni. Nov vojni spomenik so postavili Francozi v Bor-deauxu ameriškim četam, ki so med vojno tam stopile na suho. Skoro vsakdo bo rekel, da je najbogatejši človek ali Rockfeler ali Ford ali Morgan ali kdo drugi znanih plutokratov. P^ ni tako, ti zapadni m.: . '»arji so v primeri z maharadžo Ni/am Hydc-rabad pocestn’ krošnjarji. »Moj oče bi lahko z biseri tlakoval najdaljšo ulico v Londonu,« ie izjavil princ Azam, hyderabarski prestolonaslednik, nekemu londonskemu juvelirju, pri katerem je kupil za pet milijonov dinarjev tobačnih doz. katere jc doma delil kot spominke iz Londona. Preračunano v naš denar im* Ntzam 250 milijonov letnih dohodkov od svoje posesti, 120 milijonov pa ima letne apanaže, kar je torej toliko kot vsak dan en milijon dinarjev. Podložnikov ima 14 milijonov, ki prebivajo na ozemlju 130.000 kvadratnih kilometrov. Velike priprave so. sc vršile za proslavo njegovega 25 letnega vladanja. Nizam je naročil za 15 milijonov dinarjev raket in umetnega ognja ter , drugih pirotehničnih predmetov. Tisoč volov in 10 tisoč ovac naj bi bilo'Zaklanih za pogostitev množice, Nizam pa bi sc. vozil po deželi ter med ljudstvo trosil novokovani srebrni denar. Vse to pa jc bilo radi smrti angleškega kralja preloženo na poznejši čas. Nizamovo imetje je bajno. V Delhiju si je zgra-. dil palačo iz modrega marmorja in zlata, 180 sob ima samo za svoje žene. Troje marmornatih dvorišč, plesno dvorano 30 m v obsegu, v zakladnici pa skriva za dvanajst milijard dinarjev zlata. Mnogo zlatnikov je, ki so 200 do 300 let stari. Drage kamne in bisere cenijo na 300 milijonov funtov, to jc bajna vsota 75 milijard dinarjev. Popolnoma zlat servis jc tolikšen, da so potrebovali 16 ur, predno so ga .iztožili iz shramb ter primerno pripravili za svečani banket, ko je leta 1922 Nizama posetil princ Valeški, sedanji kralj Edvard Vlil. Ko je bila palača v Delhiju dograjena, sc jc tja pripeljal s svojim spemstvom v štirih dvornih vlakih. En vlak je bil izključno samo za maha-r£(dževc avtomobile, katerih ima celo karavano. Za banket pri otvoritvi palače je bilo izdanih 10 tisoč funtov, to jc dva in pol milijona dinarjev. Med drugim so izpod velikanske paštete sfrfotaM pod strop živi slavčki, ki pa so vslcd oslcpljive svetlobe odpovedali petje. Maharadža jc v eni osebi razsipen in skop. Obleke ne zavrže dokler ni popolnoma obnošena. Angleški vladi je med vojno poklonil pol milijona funtov šterlingov za nadaljevanje vojske, za učinkovitejšo borbo proti nemškim podmornicam jc dal 100.000 funtov in iz svojih sredstev jc oskrboval cel polk vojaštva. V razne dobrodelne namene daruje ogromne vsote. Nizam, katerega polno ime je Usman Ali Khan, ima svoje sodstvo, lastno aT-mado, lastno kovnico denarja, laSfno pošto in lastnega — krvnika. Jc potomec bagdadskega dvora iz 13 .stoletja. Na proslavo srebrnega jubileja angleškega kralja je nameraval priti s 50 sloni, 35 dostojanstveniki in 300 člani pravljično opravljenega spremstva. Tradicija pa ne dovoljuje, da bi za svojega vla- Vs! ti bi radi na olimpijske igre. Dne 1. aprila se je začela v Berlinu prodaja vstopnic za olimpijske igre na drobno. V napačnem vlaku Kadarkoli sc vrši kje kaka večja prireditev, slavnost, tekma ali kaj sličnega, tedaj železničar nima nobenega oddiha, po 24, da tudi več ur, mora biti neprestano v službi. Naravnost čudeži se gede ob takih prilikah na kolodvorih, zlasti pri povratku, kar smo imeli priliko doživeti ob zaključku evharističnega kongresa v Ljubljani. Tisoče in tisoče potnikov jc treba spraviti v razmeroma majhne kajbicc, ki jim pravimo vagoni. Nič čudnega, čc sc ob navalu marsikateri potnik vsede v napačen vlak, saj sc kaj takega pripeti tudi v normalnih razmerah cclo tam, kjer bi človek kaj takega ne pričakoval. Prav pred kratkim sta dva potnika z zasilno zavoro ustavila vlak, ki je vozil iz Londona v Manchester. Opazila sla, da sedita v napačnem vlaku. Ta vlak vozi sicer brez vsakega ustavljanja celih šest ur in sc nazivlje non-stop-train. Na Češkoslovaškem pa sc je pred kratkim dogodil primer, karšnega zgodovina žclcznic najbrž še ne pozna. Sprevodnik je vstopil ter pričel s pregledovanjem voznih listkov kot običajno. Zelo pa sc jc razburjal, ker niti eden potnikov ni irrfcl svoje vozovnicc v redu. Vsi potniki so napravili dolge obraze videč, da vsi sedijo v napačnem vlaku. Precej časa jc poteklo, preden sc jc železniškemu organu posvetilo, da gre to vendar nekoliko predaleč, da bi se vsi potniki zmotili. Končno pa jc ugotovil, da je bil sprevodnik tisti, ki sc je vozil v napačnem vlaku. Moč življenja Vodilni francoski fizik profesor Paul Beckere\ jc predaval v pariški akademiji znanosti o najnižji toplotni meji življenja. Obdeloval jc skrbno posušeno zemljo s tekočim helijem, ki razvija 271 stopinj mraza (samo 2 stop. nad »absolutno ničlo«). Tudi v tem skoraj mcdplanctnem mrazu so ostali živi vsi mikroorganizmi in kmalu so zrasle drobne povodne rastline, katerih klice niso hotele poginiti. Raziskovalec sklepa, da bi se nadaljevalo življenje na zemlji, dasi v drugačnih oblikah, tudi v primeru, če bi ugasnilo soncc.