»Sti-'2dV; V Gorici, v torek dne 14. aprila 1914. feč^XLiy. Uhaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne. Stanžiia tfeio' % 44^ k Vi leta , . . „ ft»— ,v. » . ¦.. . .i a-50 ', Posamične številke 8tg. *nejo . ,¦ '.-'". 8 vin/ Ra naročila bres doposlaae naročnine so ne oslramo. Telefon čt. 88. Vse za nato*,, svobodo in napredek !«Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Odipoiki ulici ftt. 7 v Oorid v J* nadstr, na det ao. Upravnlfltvo se nahaja v Gosposki ulici 8t. 7 v I. nadstr. na Joto v Ooriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi In poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. ~ Za obliko, in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Manje Meto naUaie in Ifflii ptei. Kakor že obrazloženo, se za leto 1914 predvideva za deželni zalog primanjkljaj K 2,063.046. Od sedanjih deželnih naklad in od sedanjih preodkazov iz državnih sredstev se lahko pričakuje sledeči dohodek in sicer: • > ._ , Od do klad k neposrednim davkom. Glasom razkaza, ki ga je priposlalo c kr. finančno ravnateljstvo v Trstu, je predpisanih neposrednih davkov za leto 1913 skupnih K 1,999.258, dočim so znašali odpisi radi vremenskih nezgod leta 1910 K 123.865, leta 1911 K 195.703* leta 1912 K 53.037, skupaj K 372.6Q5 torej povprečno K 124.201. Od čistega predpisa kron 1,875.056 se odbije znesek K 75.057. Z ozi-rom na dejstyo, da del odpiskov davka iz leta 1912. se je izvršil še le leta 1913. in torej bi se moral povprečni znesek zvišati, ter ozirom na dejstvo, da bodo leta 1913. odpisi davka izredno visoki ter da bode to gotovo vplivalo tudi na upravo za leto 1914, bi se moral vzeti za deželne doklade predpis od K 1,800.000, to je zemljarina K 450.000, hišarina K 150.000, hišna najmarina K 850.000, skupaj K 1,000.000, osebni davek (obrtnina, doho-darina in višje plače) K 350.000, skupaj K 1,800.000. Deželna doklada po 20% na zemlja-rino bode najbrže donesla K 90.000, ona po 20% na hišarino K 200.000, ona po 30% na osebni davek K 105.000, skupaj kron 395.006. Za'leto 1913. je za ta naslov pro-računjen dohodek 282.000, proračun, za leto 1914. kaže torej v tem pogledu po-viška za K 13.000. Da ni prevdarjen v proračunu za leto 1914. prenizek znesek, dokazuje to upravni izid zadnjega petletja, ki je znašal: leta 1908 K 380.000, leta 1909 K 379.000, leta 1910 K 363.000, leta 1911 K 393.000, leta 1912 K 407.000, skupaj K 1,930.000 torej povprečno K 386.000 na leto. Od doklade po 1 20 % na užit- nino vina, mošta in mesa se sme pričakovati K 600.000, kakor leta 1913, v katerem letu se komaj doseže ta znesek. Dohodek od vžitninskih doklad je močno podvržen premembam ter temu dokaz je dejstvo, da se je prejelo leta 1910 dohodkov K 756.000. dočim je znašal le ta leta 1912 samih K 635.000, v omenjenih dveh letih se ie imelo manj dohodka K 121.000, ki se je le deloma pobotal s tem, da se je prejelo od deželne davščine na pivo več K 82.000. Od deželne davščine po 4 K p d h 1 piva se bode moglo prejeti leta 1914 znesek K 200.000, kakor je bilo to predvidjeno tudi za leto 1913; ne bi bilo umestno, pod tem naslovom pričakovati višjega dohodka, kajti dočim se je imelo leta 1911 k o s m a-t e g a dohodka K 249.000, se je dohodek leta 1912 zmanjšal na K 236.000. ' Državni preodkaz o d ose b- 11 i h davkov (državni zakon 25. oktobra 1896. drž. zak. štev. 220) se prevdarja kakor za tekoče leto na K 130.000. Državni preodkaz od žganjin (državni zakon 8. julija 1901) se prevdar-! ja na K 70.000, torej 4000 K več nego leta 1913, to pa temeljem izidov .iz zadnjih upravnih dob. ¦ To obrazloživši bodo dale sedanje naklade in državni preodkazi leta 1914 in sicer: doklade k neposrednim davkom K 395.000, deželne užitninske naklade K 800.000, drževni preodkazi K 200.000, skupaj K 1,395.000, torej ostane v primeri s primanjkljajem od K 2,063.066 še nepokrit ogromni primanjkljaj od K 668.046 namreč: redna potrebščina od K 373.731 in vsa izredna potrebščina od K 294.315, skupaj K 668.046. Chevilliardov polet. Ko smo gledali na Velikonočno ne-deljo sijajni Cltevilliardov polet, smo se nehote spomnili nekdanjih skromnih letalnih poizkusov. Kako veselje je bilo, ko je se je dvignil prvi aeroplan, kako navdušenje je vladalo povsodi, ko je preletel Bleriot morsko ožino med Francijo in Anglijo. S ponosom smo zrli na delo človeškega duha in le eno željo smo irneli, da bi postal aeroplan gibčen ko ptič. V nedeljo pa nam je pokazal Chevilliard, da je šel človeški duh še preko teh želj, da more smeli pilot v gibčnosti tudi ptico prekositi. Že v nedeljo teden bi se moral vršiti Chevilliardov polet, pa razne neprilike so to onemogočile. Drzni Francoz je imel pogodbo z neko berolinsko družbo, ki bi mu morala plačevati dnevno 1000 K za kar bi on vzletal, kjerkoli bi zahtevala družba. Plačevati bi ga morali po pogodbi naprej. Sedaj je pa družbi nakrat zmanjkalo denarja in že 14 dni ni dobil Chevilliard svojega denarja. Naravno, da ni hotel letati. Cheviliard tvega svoje življenje pri vsakem poletu, če vrši on svoje dolžnosti, potem je pač trikrat večja dolžnost družbe, ki ima največji dobiček od Cheviliar-dove smelosti, da izvrši svoje obveznosti. Enako je pa imel Chevilliard tudi prav, če ni hotel letati proti pogoju, da dobi denar šele po Goriškem poletu. V Trstu je gledalo gotovo najmanj 15.000 plačujočih ljudi Pegouda in oni, ki so vprizorili polet so trdili, da so prejeli le 9000 K. Kdo bi mogel jamčiti Chevilliardu, da dobi to kar mu gre. Zato je odpovedal polet. Zanimanje za polet Chevilliarda je bilo povsodi veliko. V Trstu, Vidmu so bili pripravljeni posebni vlaki. Iz Celovca je prišel velik osebni avtomobil, ki se je odpeljal ob 3. popoldne, ne da bi videl Chevilliarda. Iz vse Goriške so bili ljudje pripravljeni, da pohite v Gorico, pa polet je bil odpovedan. Kako je prišlo do poleta. — Ko je bila naznanjena v Trst odpoved poleta, so začeli nekateri govoriti in po hišan pisati, da ne poleti Chevilliard, ker ne zna letati. Da ovrže to nečedno govorico je takoj naznanil Chevilliard hotelirju Siid-bahna, da poleti in da naj pripravi vse potrebno in obvesti kolikor n~ goče. veliko ljudi. Sam se je-pa pripeljal v spremstvu par avtomobilov iz Trsta. Sedaj pa so se pričele druge težave. Polet je bil odpovedan, torej ga je moralo glavarstvo vnovič dovoliti. Takoj so se odpeljali v avtomobilu nekateri gospodi k svetniku Rcbeku, ki je nato dovolil polet. Polet. Na obširnem vojaškem vežbališču je bilo že precej ljudi, ki so čakali na polet. Ali dovoljenja še ni bilo. Okoli pol šestih popoldne pa pridrvi avtomobil in prinese I dovoljenje. Takoj je bil aeroplan; Farma--nov dvoplošnik izven hangarja in pripravljen za polet. Avtomobil je pa med tem vozil okoli letališča in naredil potrebni prostor. Farmanov dvoplošnik ima dolga pa precej ozka krila. Pred krili je prostor za pilota in enega pasažirja. Ob koncu kril je motor tik za krili pa propeler. Na to zavrti mehanik propeler in motor začne delovati. Vojaki drže aeroplan, nakrat vzdigne Chevilliard roko, vojaki spuste in letalo zdrči po zemlji in se kmalu dvigne. Nato obkroži Chevilliard letališče in ko pride zopet k občinstvu, se dvigne in nakrat je izvršena krasna pentla, da vse ostrmi nad letopo smrtne kretnje. Aeroplan pa stopa v krogih, solčni žarki ga obe *'ejo za hip, kmalu pa je nad njim in še se vzdiguje Chevilliard. In ko je visoko nad letališčem pa začne Chevilliard s svojimi smelimi, vsa pričakovanja nad-kriljujočimi kretnjami. Nakrat se nagne letalo, čisto po robu ozke strani krila leti aeroplan, skoraj se nagne še bolj in pilot leti s preobrnjenim letalom, glavo obrnjeno proti zemlji. h: zopet.se obrne in leti normalno, nakrat se prevrne aeroplan okoli svoje osi, enkrat, dvakrat — trikrat, ljudje zatrepečejo — a že leti aeroplan naprej mirno po zraku, se vzpne, da stoji skoraj navpično, pade, se nagne in aeroplan leti naprej. V velikih krogih se spusti Chevilliard proti zemlji in med glasnim odobravanjem ljudi pristane gladko pred hangarji. Drugi polet. — Vojaki obrnejo aeroplan, Chevilliard pa vstopi s pasažirjem v aeroplan in skoraj se dvigneta in letita proti mestu; nazdravljale z rokami. Kmalu se vrneta in v lokih se dviga aeroplan. Ko stoji visoko nad občinstvom, preneha nakrat ropotanje motorja, s prostim očesom se vidi, kako miruje propeler, aeroplan pa leti "mirno v širokih lokih proti zemlji, dokler gladko ne pristane. In tretjič se dvigne Cheviliard s pri-, jateljem pasažirjem, ki stoje v aeroplanu pozdravlja ljudi. Nizko letita in po enem loku se vstavi zopet aeroplan. da poleti v četrtič. Tudi sedaj je imel Chevilliard s seboj pasažirja, zato ni delal svojih smrtnih kretenj. Vendar se je tudi sedaj včasih aeroplan močno nagnil, motor pa je vešča Chevilliardova roka vsak hip za tre-notek ustavila, da se je slišalo iz višine, ko da bi bila pri kraju moč motorja. Ob pol sedmih je zadnjič pristal Chevilliard, burno pozdravljen od vseh. Kdo je večji, Pegoud ali Chevilliard, so se spraševali ljudje po poletu in oni, ki so videli oba so jim enoglasno odgovorili, da Chevilliard. Kajti Chevilliard obrne letalo tudi okoli svoje osi, kar pa Pegoud ne. Tudi se zdi, da je težje vršiti vse razne smrtne kretnje z dvoplošnikom, ko pa z cnoplošnikom. Rabili bi nemčizem in napisali, da je prišel vsak gledalec na svoj račun, pa to -bilo tudi stvarno napačno, ker Chevilliard je letal brezplačno. Smelemu pilotu naše priznanje in naša zahvala! Slovensko gledališče u Gorici. Gostovanje ljubljanskega dramskega ansambla. Danes, dne 14. t. m. ob polu deveti h zvečer se igra v »Trgovskem Domu« tridejanska drama Dario Nicodemi- ja > Perjanica«. To je prvi večer letošnje se-zone, ki je posvečea resni drami. Zanimanje-za nocojšnjo- predstavo je zato veliko. Ta fina francoska drama se odigrava v najvišjih krogih aristokracije in nam kaže, kako blesk in sijaj mnogokrat ie za-grinjata grozeči polom, kaže nam zakon, ki jih je nedvomno vse polno enakih, ki se na zunaj blesti, a je v svoji notranjosti gnil in trhel ter vodi končno h konfliktu, škandalu in ločitvi. Grofica Saint-Servan-ska (g.a Bukšekova), kateri grozi ruin, stori vse, da bi obranila svojemu sinu Henrvju (g. Šest) brezskrbno življenje in izrabi v ta namen sinovo ljubezen .do mlade miljonarke gospe Suzanne Leblanc, (g.čna W i n t e r o v a) kateri iz-tira z grožnjo sinove zaroke sčasoma velikansko premoženje. Soprog te miljonarke, Claude Leblanc (g. Skrb in Se'10* pa zasledi mahinacije svoje soproge, ki je v strahu, da izgubi nad vse ljubljenega rienrvja, že žrtvovala vso svojo ogromno doto in zastavila celo ves svoj nakit. Soprog pokliče rlenrvja v mnenju, da je on pri umazanem ravnanju svoje matere soudeležen k sebi, in mu zaluči najhujše žalitve v obraz, ki razdražijo Henrvja tako daleč, da mu zagrozi z umorom, če ni res, da ie njegova mati, ki jo ljubi in obožuje nad yse; storila česar jo dolži,, ali pa, da ustreli sebe če to je res. fienry se povrne k materi in 30 z neusmiljeno neizprosnostjo prisili do izpovedi, ki ga silno presune, a ga vzlic velikemu materinemu trpljenju, ki je trajalo leta in leta, vzlic njene silne bolesti, ko vidi, da jo sin, ki je njeno vse, zaničuje, ne more odvrniti od sklepa končati to žalostno življenje. Toda ljubezen premaga vse, Suzanne mu zastavi pot in njena velika iskrena ljubav ga premaga. Ločila se bo od moža in živela bosta s Henrvjem srečno življenje. Snov, ki nam pričara na oder- najrazličnejše lepe scene, ljubavni duet med Henrvjem in Suzanne v prvem dejanju, je diven, rencontre med Suzanne in grofico Saint-Servansko je veledramatičen, vse drugo dejanje je nenavadno napeto in dramatično in zadnje dejanje, ki se pričenja s sceno bolestnega srečanja nesrečne matere z obupanim sinom, izzveni v fino psihološko pisanem duetu Henrvja in Suzanne, ki se končno združita k srečnemu življenju. — Druge večje .vloge, igrajo tudi g.čna GjorgjeviČeva in g.a Juvanova. V manjših in važnih vlogah so zaposleni g.čna Gorjupova ter gg. Danilo, Grom, Peček, Drenovec. Jutri v sredo 15. t. m..igrajo ljubljanski igralci v T o I m in u dramo »L j u-b i m k a n j e« in grotesko »S a t a n o v a Maska«, četrtek dne 16.. t. mv .burko »Konec sveta« in petek dne 17, t. m. v Kanalu dramo »Ljubimka-j e« in grotesko »K o n e c sv e.t a«. - • • * »Konec sveta«. — Po grozni sreči je prišel Kamenar do velikega premoženja. Ruski milijonar ga je nekoč vrgel po stopnicah, da mu je moral odšteti težke tisočake za polomljena rebra^ Kupil si je Hišo, ki je dobro zavarovana pogorela. Oženil se je bogato in žena mu kmalu umrje. Tako živi bogat pri svojih sorodnikih, v prepiru s sinom, kar je voda na mlin računov sorodnikov, ki upajo priti do premoženja Kamenarja. V tem potegne list svoje bralce, da bo v osmih dneh konec sveta. Kamenar uporabi takoj to bajko in hoče s tem poboljšati sina svojega .prijatelja, ta pa hoče na isti način sprijazniti očeta in sina. Pa o tej novici sb Danes ob 8\ predstava „Perjanica"! zvedeli tudi drugi in vsi verjamejo. Kaj bi delali, saj bo čpz osem dni konec sveta. In sedaj se pr|čno zmešnjave ena za drjigp, dqkler nekonCa vseh nad in upov nolvic^, $a z rera^ti^oni nič, cla ne bo še ko,neq ^v§ta. T.oje nekako jedro igre, okoli katerega pa so pnpleteni razni dogodki, intrige in ljubezni. Burka sama nima nobene vrednosti, le za smeh skrbi v precejšnji" meri. Pa tudi v tem oziru je le drugo dejanje v resnici dobro. S svojim igranjem so se upeljali ljubljanski igralci pri Goričanih kar najbolje. f empp igre nagel, da ni imel gledalec časa, da premisli vsegluposti burke, igranje samo pa tudi v polni meri zadovoljivo. Nekatere epizode so bile naravnost moj-stersko igrane, kot n, pr. zaljubljenost Neže (g.a Bukšekova) končna slika v drugem a*ejanju (Skrbinšek, Povhe in Habič) in druge. Kakor že rečeno, igralo se je dobro, in so vsi igralci delali čast ansamblu. Ljudje so se do solz smejali, kar je pač največje priznanje za igralce. — Gledališče je bilo dobro obiskano in razpoloženje ves čas, najboljše. ---¦••¦ „ Tretji eskadron. — Kar velja o vrednosti \gre »Konec sveta«,r to velja še v veliko večji meri o burki »Tretji eskadron«. Burka je čisto brez vrednosti, mestoma je naravnost gl,upa in dolgočasna, tudi stari ognjeni dovtipi ii morajo s silo pridobiti efekt Da niso bili igralci na svojem mestu, bi bila igra slavno in zasluženo pokopala. Vsled dobre igre, včasih sicer precej pretiranega risanja značajev, pa so se nasmejali ljudje iz sjca in je vsaj v tem oziru iznolmla burka svoj namen. Posebno nekateri prizori so imeli hvaležno občinstvo in ti prizori so končno tudi to zaslužili, V prvem dejanju je bil pač najbolji jionec, ko znosi vsakdo svojo jezo na nižjega, dokler ne. občuti kot zadnji rit-mojstrov konj nridigo nolkovnika. Edino še poddesetnik (g. Šest) je s svoio nad vse komično fienro reševal značaj burke Y prvem dejanju- T)rugo dejanje ie še sjabše in če ne hi gledala vdova Blank (g.a Juvanova) tako dražestno ritmoistra (g. Povhe), da ie ta med glasnim smehom občinstva vzklika!, »Oj, kako me gleda«!, bi ljudje v resnici ne vedeli, da so pri burili. V tretjem dejanju so morali reševati rekruti naravnost dolgočasno burko. Kakor že rečeno, da se niso potrudili vsi Igralci, bj igra propadla. Tako pa moramo odvaliti vse brez izjeme. Razne vesti. Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand je zapustil Miramar in se odpeljal v Kononišt. Mimo Gorice se je peljal sinoči okoli 10. ure. Danes zvečer ob istem času se odpelje iz Miramara njegova soproga vojvodjnja Hohenberg. Velikonočni praznik« so potekli v miru in zadovoljstvu. Ugodno vreme je bilo oba dva dneva, kakor tudi v soboto. Prazniki nrično pravzaprav v soboto popoldne. Tjudje se oblečejo praznično, vidijo, se že spomladanske obleke, vse hiti ven, v prodajalne še kupit to in ono, zlasti so natlačene ta popoldan klobučarne, kakor da bi se ne smelo kak drug dan pred prazniki kupiti klobuk, vse hiti gledat oro-cesjfe pr.otf večeru. Polno ljudstva je bilo zlasti na Travniku pri procesiji iz cerkve sv. Ignacija, istotako pri oni iz Stolne cerkve in zvečer na Placuti in pri kapucinih. Na Kostanjevici ie bila procesija v nedeljo zgodaj zjutraj, letos brez mestne godbe. Oba praznika je bilo obilo meščanov v okolici. — Včasih smo videli o Velikonočnih nra^nikih obilo t:ujcev v Gorci. Dandanašnji je tujec redek, vse hiti k morju, v Trst, Opatijo, v Benetke itd. Obilo navduševala!« člankov smo či-taltzja Velikonočne praznike: o vstajenju, 0 naši bodočnosti... Vse prav in dobro! Navdušenje mora biti, da ne omagamo. Ali pfi samem navduševanju in navdušenju ne smerna ostati. V-intenzivnem gospodarskem delu je naš spas! i?o navdušenju previdno na gospodarsko Mol #! Razne narodne prireditve, ki so se vršile včeraj, so uspele na sploh jako dobro, V P o d g o r i je bil obisk jako dober. V $ en č a h' Je vspela gledališka predstava prav dobro. Sestanek v Opatiji. — Danes se se-stanefa v Opatiji naš zunanji minister grof Berchtold in italijanski zunanji minister marchese Dr San Giuliano. Slednji ima dospeti v Opatijo ob 12.28 danes; v Tržiču je bil ob 9.35 dop. V spremstvu »Berchtoldovem je grof Forgach, ki haje temeljito pozna Balkan, kakor se tudi tako poznanje Balkana pripisuje baronu Machio. Govorilo se bo torej obilo o Balkanu, zlasti o Albaniji. — Primorski Lahi pričakujejo, da jim ta sestanek prav gotovo prinese vseučilišče v Trst. Goriški tatovi na delu. — Za velikonočne praznike so se goriški tatovi pošteno potrudili, da si priskrbe vse potrebno za vesele praznike. Kar na treh krajih so vlomili in sicer vedno v istem policijskem rajonu, kar pač jasno kaže, da je Koren in bližnje ulice po noči premalo zastražen. Ulica sv. Antona se itak ne ponaša z veliko obljudenostjo, po noči je pa včasih skoraj izumrla, če je ne ožive razni pijanci, ki z glasnim krikom oznanjajo svoje veselje. To ulico so si izbrali goriški tatovi kot svoje prvo torišče in sicer trgovino z jestvinami nasproti Kopača. Imeli so uspeh in ukradli vrednosti za okoli 200 K. Na veliki petek so poskušali svojo srečo pri g. Korenu v Gosposki ulici. Pa so se pošteno urezali, ker dobili so le 3 K. V noči od velikonočne sobote na nedeljo pa so imeli goriški tatovi svoj veliki dan. V glavni trgovini pekovskega mojstra g. Draščika na Kornu so izvršili veliko tatvino, ki se jim je dobro obnesla. Zadaj skozi delavnico so vdrli v hišo, odbili vrata in vdrli v prodajalno, kjer so z dletom odprli tri predale in pobrali okoli 700 K denaria. Pozabili tudi niso na steklenice likerja in potice. Tatvino so opazili šele v nedeljo dopoldne, ko so šli domači nekaj iskat v prodaialno. Tatvina ie seveda naznanjena policiji, a do danes še ni policija nobenemu na sledu. Če se po-nove še v taki meri tatvine, potem se nam v resnici obetaio aidne razmere. Umeščenje goriškega župana. — Tz mesta: »Letos bo umeščenje goriškega župana jako slovesno — ako bo namreč župan naš preljubi Jurij Bombičev. Opoldne bo to umeščenje, zvonovi bodo zvonili: galerija polna najetih kričačpv, ki bodo vpili: »Evviva Bombig!« »Evviva Gorizia... italiana« in zraven se bo culo hitro »Hoch das deutsche Gorz« iz ust najetih »gnochov«. ki bodo z LahonČki skupno polnili galerijo v slavni mestni dvorani. Za župana delajo uniformo, neko laš-ko-nemško zmes: ta uniforma bo jako šnasna. vzeta po laški in nemški monduri ali primerna bo zvezi med edinima kulturnima narodoma na svetu. Župan Jurij bo imel na glavi laški širokokrajnik in prav ginliivo pozdravi navzoče mestne očete »Onorevoli signori«. Spusti na nje, ves objokan, bomb astičen govor, seveda v laškem jeziku nainrvo, notem bo moral der Herr Biirgermeister šraiati tudi po nemško. Ne bo drugače. Odkriie se. laški širokokrainik položi na mizo in glejte, na glavi pod širokokrainikom ie imel zvito slovito čepico nemškega Mihelina: čepica se mu lepo povezne na glavi in cofek bo počival za vratom, doli proti laškemu hrbtu Jurjevemu. Prizor nenopisljiv. zgodovinski prizor. Tlfustrissimo nodešta di Gorizia s čepico nemškega Miheljna na glavi odnre usta in govori no nemško: fTochgeehrf* Tferren!___ Evviva! rfeil! Zvečer <*odha. bakliada, fora i ščavi! Viva Garibaldj! Pest, steM und treu die Wacht am Phein.... Srečna Gorica! Slava vladi, ki vstvarja tako lene pač Prav nvstrHs-ke razmere v obmeini Goriški trdnjavi!« V Gorici je bilo v Času od 29. pr. m. do 4. t. m. rojenih 13: umrlo je v tem času 15 oseb, med temi 1 nad 90 let. Za Narodni muzej je daroval g. Josip BaJte, učitelj na Vrhu sv. Mihaela, kot 38, dar: 1. pet bakrenih novcev, 2. osem slovenskih propovedij iz časa od 1730 do 1743, 3. Drexelius, Coelum Beatorum Ci» vitas 1743, 4. historično-geografski atlas, 5. Proprium Sanctorum goriške nadško« fije, 6. Pertout, Der betende JUngling, 7. Catechismo Elementare, a. Die Katholi-sche Kirche, 9, Stritarjev Evo« iz 1. 1«76. Odbor. Svojo delavsko knjižico je ponaredil nevaren regnicolo Anton Simonetti, in sicer si je zbral čisto drug »meštlr«. Zato je bil obsojen pred tukajšnjo aodnljo na 3 tedne strogega zapora. Ne zoperstavljajte fje redarjem! ^ Kolikokrat smo že svetovati, naj se ne zo-perstavljaio mladeniči pri aretaciji. Kako je nespametno tako zoperstavljanje, bo premišljeval v ječi cel mesec Josip Pavlin iz Št. Petra, rojen leta 1894. Današnja številka obsega samo 2 strani, ker je moral iziti list dopoldne; popoldne danes imajo tiskarji prosto. Podgane so odgrizle 3 mesečni deklici Hermini Gasparutti v Krniinu kos nosa in ušes. Mati je za hip pustila dete v posteljici in šla no svojih opravkih. Ko se je vrnila, je našla dete objedeno od podgan. Strašno! »Corriere« gode po volitvah v vsaki številki jedno in isto pesem: hvali Nemce, da so kulturen narod, ki hoče Lahom samo dobro, da nimajo Nemci nikakih agresivnih namenov. Slovenci pa so tisti nevarni element, ki hočejo spraviti s sveta vse Lahe in se polastiti njihovih mest in njihove zemlje. Vsevedni Corriere ve tudi* da bi Slovenci ne držali besede, ako bi oni v. njimi kai sklenili itd. V vsaki številki jednako. Na CoraMer.ovo godiljo m drugega odgovora kakor: Bog daj norcem pamet! Na Vogrskem bodo plesali dne 26. t. m. m sicer v prostorih Iv. Gregoriča na Dombravi. Svirala bo godba iz Pr vačine. Začetek ob 3. pop. Tržaški aviatik Vidmar v Campi-doglio v Rimu. — Znani tržaški aviatik Vidmar je priplul s svojim aeroplanom iz Pirana srečno v Rim pa šele po raznih nezgodah na italijanskih tleh. Prinašal je v Italijo pozdrave iz neodrešenega Trsta, zato so ga precej slovesno sprejemali. V Rimu je izročil kraljevemu komisarju Anhelu pismo župana iz Pirana in prinesel je ustmene pozdrave tržaškega župana. Aphel se je zahvalil in napisal v.odgovor pozdrav županu v Trstu »aH' illu-stre rappresentante della piu grande citta italiana deli' Adriatico«. Srčen pozdrav je došel iz Rima tudi v Piran. — Veselje pri »neodrešencih« velikansko! — Drzna tatvina se je zgodila v Trstu. Neki mlad človek je ubil s kamnom veliko steklo v menjalnici »Union« ter pobral iz izložbe denarja 2700 K. To se je zgodilo pri belem dnevu. Tat je bežal. Priiel pa ga je v Miliah redar Peter Koblač. Tat je 21 letni G. Stenico iz Tridenta — »Piccolo« je vabil te dni Tridentovce v Trst, da preženejo Slovence. Eden je že prišel... pa ne nregnat Slovence! Boj angleških zdravnikov proti muham. — 125 angleških zdravnikov ie izdalo na angleški narod manifest, v katerem ga vspodbujajo na uničenje muh. Uničevanje je mnogo važnejše nego se to misli, ker muhe napadajo otroke in slabiče in razširjajo nalezliive bolezni. Na Kubi in Panami se je z ubijanjem muh doseglo siiajne uspehe v zdravstvenem pogledu. Rumeno mrzlico in malarijo so tam skoro ndnravili vsled uhijania muh. V Kairu ie leta 1909. umrlo v dveh mesecih 30°0 ofrok iznod 5 let. in to vse vsled muh. Podučuie nai se otroke v šoli. kako škodljive so muhe. kako se insekti hitro mno-žiio in kako Hh treba pokončati. V kinematografih bi bilo treba kazati nevarnost, ki nam preti od muh. Ameriknnske žene zmaeaie v boiu proti alkoholu. — Rezultat občinski«! volitev v mestih države Illinois kaže. da ie glasovalo žensk 73%. Rezultat voVitev ie ta. da je bilo takoj okoli 1000 točilnic likerjev v okolici Čikaga zaprtih brez vsake odškodnine od strani oblasti. Volitve so se vodile na podlagi vprašanja o prodaji alkoholnih pijač. Jubilei Elffeloveea stolpa. — Poteklo je te dni 25 let, odkar stoji v Parizu Eiffelov stoln, zgrajen povodom svetovne razstave. TroŠkov za gradnjo stolpa je bilo 6,500.000 frankov. Albanska himna. — Kakor pri iiovent gospodarstvu marsikaj manjka, ctakb tucJr y novi držtivi. Albanci šrfiirnajp n.arodt|e slavnostne pesmi, V tej zadregi jim je prišel na pomoč neki italijanski glasbenik Rondella in'jim Je napravil p6st'o'čno koračnico za narodno himno. Albanci pa niso navajeni na take reči in. poslušajo1 rajši svoje pesmi s spremljevanjem piščalke in bobna. Dekleta, ki iščejo može, — Po nekaterih krajih Amerike, posebno v Cikagu, je zavladal običaj, da dekleta snubijo moške, ne moški dekleta. Mr. John R Macu, predstojnik ženitbenega urada, je izračunal, da je vsled tega novega običaja na-rastlo število zSikono^ v Čikagu za 15%, neka ugledna damaV^rarik Streser-Reu-ter, pa je izjavila: pri zakonih, sklenjenih v Cikagu zadnjih 5 let, je bila v 9 do 10 slučajih ženska, ki je zaprosila moškega za zakon. Predstojnik urada: Tudi mene ie prosila moja soproga, rekoč mi povsejj^.' odkrito, da je njena želja, da se poroči ž mano in tako delajo dandanašnji vse ženske« .../No,'v iKvropi bo tudi kmalu popolnoma tako. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v LJubljani. -— Sprejme se: 2 potnika, 6 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik žeiezniške stroke, 4 pomočnike manufakturne stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 2 kontoristinji, 6 prodajalk, 11 učencev in 4 učenke. — Službe išče: 3 knjigovodje, 2 korešpondenta, 4 kontoristi, 3 poslovodje, 3 potniki, 8 skladiščnikov, 25 pomočnikov mešane stroke, 7 pomočnikov železniške stroke, 9 pomočnikov manufakturne otroke, 14 pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 16 kontoristinj, 6 blagaj-ničark, 25 prodajalk, 8 učencev in, 3 učenke. •-- Posredovalnica posluje za delodajalce, člane društva, učence in učenke brezplačno, za Sruge pa proti • mali- odškodnini. Listnica uredništva: V K. Dopis prejeli. Priobčimo prihodnjič. ',-¦ Odgovorni urednik In Izdfljntelj Ivan Kavčli v Oorid. Tiska: »Goriška Tiskarna« A. OabtSček (odgov. J. Fabčlfi) Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča«';in »Primorec*. Ala nrnriai ia hita v središču mesta Go na fJlUUdJ jO IIIpa rice, na vogalu dveh ulic. Ista je prostorna in pripravna za trgovino. Natančneja pojasnila* daje Rajko^ Sinek; v Šempetru pri Gorici, dvorec Mullitsch. . 8(5—3 pristni |Haučukov podpetnifc Edina primorska tovarna dvokoles : --------------- »TRIBUNA« —----- Gorica, Tržaška uL 26. prej pivovarna Gorjap. Zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov i. t, d. F. BATJtL GORICA ^Slolna ulica št. 2-4. i- |ProdaJa Ha obroke; Ceniki fraiko. »Hotel Union" restavracija prve vrste 0. Gorici fllE-dallfikS Ulica it. 10, dunajska in italijanska kuhinja, izborna namizna in boteljska vina, originalno plžensko in bavarsko pivo v sodčekih, lepo kegljišče, obširen senčnat vrt, cene zmerne, postrežba* točna. Za obilen obisk se priporoča 45-3 Oi< Hanmfinrtfsir.