276. številka.                          Ljubljana, v sređo 2. decembra.                    XXIV. leto, 1891.
oliUVIilMl Mnllli.
Ishaja vtak d»n tvefier,  izimfii nedelje in  praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstro-oge r sk o   deželo   za vse leto  15 gld.,   za pol  leta 8 gld.,   za Mrt   letu   i gld.,   za jodea BMec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnhljano bržz pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec  1  gld. 10 kr.   Za pobiljanjo na dom računa se po  10  kr.
na mesec, j»o 30 kr. za četrt leta. — Za tu je dežele toliko vefi, kolikor pogtnina znaša.
Za  ozuanila plaftuje se od četimtopne petit-vrste po »i kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po B kr,,   Ce Be dvakrat, iu po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izTol* frankirati. ~ Rokopisi se ne vraćajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Gospodskih   ulicah fit. 12.
Dpravniltvu uaj se blugnvolijo puSiljuti naročuine, reklamacije,  oznanila,  t. j.  vse administrativno utvari.
Vabilo na naročbo.
Nlavno p. n. obllnntvo uljudno vabimo n» doto naroibo, »ture gospode naroenlke pit, kn-terlm Je potekla koncem metiecn nuroinlnu, prosimo, dn Jo o prarem cnnn ponovi, tln poni« ljan)e ne prene|m tn tla dob« %**' Ntcvilke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja sa L|Bk!j»nNkc uaroenlke Itres po Milja*
n|n un doiut
V»« leto . . . Kld.l»*— I t'etrt leta . . gld. 8-BO Pol leta ... ,, tt'5O | Jeden nieneo. ,* 1*1O Ka poiilljaiije nu dom se računa IO kr. na nie»pc,
»O kr. sa cetrt let«. 8 poftlljanjeui po pošti velja i
V«e leto . . . gld. 15-— I t'etrt leta . . . «ld. 4 — Pol leta ... „ 9*— | Jeden meaee . „ l*4O 0^"~ Naročuje Me laliko s Vftaklm dnevoin, a li kratu ne mora poslati tudl naroenlaa, drugače ■e ne osiranio na dotično naroeilo.
Upravništvo „Slovenskega Naroda". Caprivijev ekspose.
Ubogi evropBki mir, za katerega obranjenje se trudi toliko zdravnikov, je res pomilovanja vre-den. Vsi veljavni državnik) izjavljajo se zaoj ugodno ; ža optimističnim angleškim premierora, lordom Sa-Haburyjem, prigel je italijanski ministerekt predsed-nik Rudini, a za njim nafi miniater vnanjih zadev grof Kalnoky, katerega ekspozo so je toliko komeu-toval.
Zdaj pa je spregovorit tuđi nemške države kancelar, pl. Caprivi, a tuđi njegov govor, akopram se mu ne more odrekati pomirljiva tendenen, posebno v prvem delu, nafiel je glede druzega dela mnogo pesimistov. Nezaupnost ukorcninila se je tako globoko v narodih, da v očigled neprestanim in vedno rastočim oborožovanjem vseh evropskih velesil le težko verjemo, da ima vse to, narode uoi-čujoče tekmovanje jedino le to blago svrho, da so obrani mir. Očividno je, da se že mnogo let pre-veĆ grefti »a znano prislovico: „Si vis pacemt para belluni".
Kar daje obSirnemu okaposo u uemškega držav-nega kancelarju Se posebuo važnost, je, da se je baš njegovo delovanjo pogled«ji čas čestokrat kriti-
kovalo od take strani, ki je mnogim netnSkira držav-Ijatiom še vedno merodajna. Nad leto doij napadali »u organi bivSega kancelarja vsak korak njegovega naslednika, kajti preveriti 80 hoteli neraški narod, da brez Biemarcka ni spasa za NeinCijo. Razneslu se je bila mej drugim tuđi vest, da Be je sedauji kancelar že naveličal vladanja, da bode skoroj od-Btopil. Tu pa je bila seveda le brumna Želja ne-katerih krogov, ki bi radi na ta način ugladili pot, po ka ter em bi doSel zopet na krmilo Đismarck, ki je do zdaj le iz varnega zavetja po inspi-riraoib časuikarHkth organih napadat svojega naslednika. Akopram mu ponuja državnozboraki mandat priliko nantopiti kot poslanec proti do-Edevnim pogreškom in hibam, katere so se očitale Capriviju, se Bisinarck do zdaj ni poslužit te prilike in je pustil delati le Bvoje tasnikarske pomagače.
V Bvoji celoti bil je govor Caprivija, ki je ob-širno pojasnit vso notranjo in unanjo politiko, poziv na zaupanje nemAkega naroda, ob jednem pa tuđi odločen odgovor na vse napade na unanjo politiko, katere je prenašal skoro poldrugo leto molfe*. Akopram ni imenovat imena svojega nasprotnika, govori! je vender dosti jasno o „časnikarjih", posebno o onih, ki svoje informacije in inspiracije dobivajo iz Friedricbsruhe-a. Poldrugo leto puBtil je novi kancelar to veselje staremu pu&čavniku v svoji šamoti, od koder je poŠiljul oštre pusice mej svet, v poalednji spji pa je odgovoril krepko in povedal, da nikakor ni že opešal, da se S e ni navelital vladanja tor da bode ostal na krmilu, dokler bode to želfl  njfgov kralj.
tiegajoč nazaj do poseta uemSkega kralja v Narvi, omcnjal je posebno že to, da po njegovem inuenji tuđi Ktonstadtski sbod ni nevaren ev-ropskemu miru, kajti znane so miroljubne intencije ruskega carju. Ako je trdil, da se vse vlade bojo pričeti vojno, povedal ni baš nič novega, pogrešalu se je pa pač to, da niti on ni omenil z nobeno be-sedo, da bi se bilo ntidejati konca že skoro ue-znosnih oboroževanj. Po udar ja I je nasprotno, da je lK'inSku .ujna kos svoji nalogi in da je orožna eila trojue zveze za nkrajni studij pripravljena in za-dostua.
Si cer   te v poslednjem času   ni   pripetilo   nič
tacegu, kar bi nevarnost za vojno imelo v sebi, vender pa se srne 3e vedno reci, da evropBki mir počiva takorckoč na oštrini meča, kar nikakor ni tolažilno, taku vsaj  sodiino mi.
S izjavo Caprivijovo dopolnjen jo kvartet najmerodajnejših državnikov, ki se tako radi po-stavljajo pred svet kot zaščitniki miru. Glede harmonije ugaja ta kvartet prav dobro in ni želetl v tem oziru ničesar. Povoljni utis, ki so ga naredile izjave v uvodu tega članka navedenih državnikov, popolnil je eksposu nemftkega kancelarja, ki je V svoji celoti bil aojen ugodno. Ćelo franeoske novine izrazile so se povoljno o njem in naglašale njegovo miroljubnoBt, kar smo že imeli  priliko konštatovati.
Z druge strani pa moramo prietuviti, da je potovaDJe ruBkega ministra Giersa mnogo pripo-moglo, da se je bojiizen vojne vsaj za blržnjo bodoč-nost zopet nekoliko potisnila v ozadje, da se je svet preveril, da ni Rusija ona velevlast, kutera želi kaliti mir, a tuđi ne nje zaveznica Franc ja.
Z govorom nemSkega kancelarja, ki je odi očno stopil nasproti vznemirjajočim časnikarskim poroci-lom, ki tako radi pretiravajo nevarnont vojne, 80 je zopet povrnilo nekoliko zaupauje v mirno bližnjo bodočnost v srca driavljanov evropskih. Kako dolgo pa bode moglo trajati to zaupanje, tega pač nikdo ne ve in ne more povedati.
Politični   razgled.
\oiraiij<k   <lt'/tkl4*.
V  Ljubljani,  2 decembra. FbljsK-i klub
poBvetoval se je v nedeljo o sedunjem političnem položaji. Naglašalo Ke je baje, da «e položaj od Bpomladi som še ni spremeuil in da bodo veliki klubi, Hoheinvartovci, Poljaki in levica, Se nadalje vkupno pustopali na podlagi začaBnega dogovora. Ustanovitev Ktalne vfčine je torej neraogoča, akopram bi bilo to želeti. Vztic zmedenosti, katera se je [»ukazala pri glasovanji o Plenerjevem predlogu bode treba izhajati Ae nadalje tako kakor do aedaj, dokler se ne najdejo pogoji, na podlagi katerih bode mogočH ustanoviti stalno večino, osnovano na političnih priucipih, ali pa vbuj kakov kartel. Po-udarjalo se je, da je treba vzdržati \\ o h e u \v a r t o v klub, kor bi se gicer u 8 t a u o v i I sI u v h n s k klub, ki bi vzel Poljakom s e d a u j o v e 1 j a v o.
LISTEK.
Kneginja Ligovska.
(Odluoitik romanu M. J. Lernuintov«, jioslov. Vr banov.)
iDtiljo.)
„Seveda, čas je vsemogoč ... še ćelo našo obleke ho spreminjajo z muni namirni — vi sedaj nosite čipkusto čepico, jaz pa uamesto fraka mo-skavaki'ga nedorasloga fuutaliua ali dijuško suknje, nosim uniformo i epoleti . . . Naj bi ž sem baS zaradi tega tako srefieu, da vam bolj dopadam . . . Piivadilt ste so sijaju!"
Kueginja   hotela ae   je osvetiti   za to pušico.
— Lepo! -— zaklicala je. — Uranili ste . . . in res . . . uam ubogim Moskvičankam je gardaka uniforma zures redko čudoviSče.
Porogljivo ee je nasmejala, baron so je pa zahohotal — in Pečorin ae jo nauj razsrdil.
„Vi imate tako gorečega za veznika, knegiuja", reket je, da moram priznati, da sem premagan. Prepričan Hem, da me na dano zuainenje baron podere z vso svojo težo."
Baron je slabo razumel po ruski, četudi ae je roiil v Rusiji: zahohotal se je že bolj kakor popred, meueč, da jt» to poklon, ki velja njemu iu Vieri Dimitrijevi. — Pečoriu ju zmajal z ramama in pogovor Be je z nova ustavil. K sreči pristopil je knez,  ponosno časopis v roki držeć.
—   To se tiče  tebe — reket je ženi : — nova prodaja!nica otvori   so na Nevskem.    Pokazati vum hočom — rekel je obrniv.'i   se   k gostoma:  — Pe-tfi-bui'Ako darilo,  kutero sem kupi! včeraj ženi:  vsi govore, da so uhuni   po uovejši modi,   ali   žena pa pravi, iisi ne. Kako pa ugajajo vam?
Set je v drugo sobo iu prinesel shijunusto škatljico. Pogosto ponovljena beseda žeue je surovo iu neprijetno doueta na ušesa Pečorina. On je pri prvi beBeili spozual, da knez ni posebno bistroumeu, sedaj je pa tuđi spoznul, da sveta ni prav vajen. Uhani Sli so iz rok v roke. Baron ju nad njimi malo začuđeno vgklikuil, Pečoriu jih jo pa o^ledaval melianičuo.
—   Kako   mislit«  — vprasal   je Stefan SUfa-novič, i jedno roko popravljaju^ ovratnico, z drugo pu naskrobljen   ovratutk — koliko   sem dui  žanje V uganite!
Uhani ho stali k večjemu 80 mbljev, ali bili so dobro plačani tuđi že s 75, PeČorin je pa oalaSč rt'ki'l 1.10. S tem je kneza spravil v zadrego. Ni-česu knez ni odgovoril, sram ga je bilo povedati regnico in eel je na zofo in jako nevoljno pogledoval Pečoriua. Govorili so potem sploh o mestuih no-vicah in o poročilih iz Moskve. Knez ee je malo razveseli! in mlkritosrčno povedal, da bi ne bil ostttvil Moskve in angleškega klub«, da ni bil prisiljen zaradi nekih tožeb. PeterburSki ungleSki klub ni uič proti moskovskomu. Pečoriu je VKtal in po-slavljal ae, prišel je že do durij, kar je kneginja skočilu po koncu in ga presrčno prosilu, da naj zaujo pol)ubi Barbko stokrut, tisočkrat. l'ečorin hotel je opaziti, da ne more izročati Hlovesnih po-ljubkov, pu ni se murul Anliti, teiuveč ponoBtio se je poslovi!. Kueginja st> je nasuichnila, z onim tučena ne izražajočim amehljajem, ki se razviju ua UHtib  jtlesalke,  končitjoč pirui.'t,
Z britko slutnjo od^-l je u uobu. Lloč Bkozi sobuno, se je nazaj obrnil; kne»inja stala je v duiih. (ipuziv^i, da so  nazaj  obruča,  je iz^imla.
„Oudnu je", iniblil je Pečorin, «cd&i na suni, ,bil  ju cuh,   ko   sem   čitat  nu obruzu  njeuein vse
Tirolski Italljani.
Ko je prišel lani v deželnem zboru tirolskem v debato pred log italijanske stranke, da je deželo razdeliti v dve upravni skupini, naznanila je vlada nepričakovano, da je zasedanje končano. Italijanski postanci sklenili so vsled tegu, da ne pojdejo več v deželui zbor, vsled česar so bili njih mandati razveljavljeni. Ker 86 bodo v kratkem vršile nove vulitve, Hklicat je vudja stranke italijanake dr. Dordi volilen ahod, na katerern se je jednoglasno skleuilo, da ostanejo poslanci italijunski še uadalje doma in da ne gredo v Inotnost. Škof Tridentiski skuša na V8o moč sestaviti vladi poslušno atrauko, a vero-jetoo ni, da bi se mu to posrećilo. O rof Appony I
najuevarnejši nasprotnik sedanjega ministerskega prcdsedotka, kateri se ponaša, da je vrgel 8 fotelja eelo Tiszo Kalmana, eklical je bil te dni velikansk ehod v Miskolez, kateregu sa oe udeležili jako muogi in odlični pristali stranke njegove. V svojem govoru napadal je grof Apponvi aedanjo vlado tako, kakor še oikdar poprej. Zlasti je oštro kritikoval upravno reformo m jej napovedal boj do skrujnoati. Zbor je govoru Apponyija burno pritrjal iu občuo se niiali, da su je grof Apponyi o tem hotel fie bolj pribiižati drugim opozicijskim strankam.
Viianje di/aie.
Gro/ Kalnokt/ 'tn Italija
Govor grofa Kalru.kvja v delegaciji, v katerern se je izrazil o ZtUiingerjoveui napadu, vzbudil je v političkih krogih itaiijauskih mnogo nejevolje in mnogo senzacije. I'oal. Lio vio iuterpelovai je v zbornici takoj miuisterskega ptudsedmka, ki je ob-Ijubil odgovoriti takoj, ćim nm dojde oficijelno be-sedilo Kaluokyjeve izjave. Italijani sodijo, da pri-trja grot Kaluoky ekspektoraeijam Zallingerjevim, česar pa ni moguće potrditi Klerikalni listi Rimski so seveda jako veseli, ker mislijo, da bode Avstrija podpirala njih aspiracije ; da je to upiiuje brez pod-lage,  ni treba posebe naglašati.
Iredenta*
V Riinu BoSel sa je te dni miroven kongres delavcev. Zaatopaniu je bilo 3000 pol tičnih društev, iu sicer po 155 odposlancih. Generala lialdissero proglasili so za narodnoga sovražuika. Iredentovci 80 zahtevali, da je izraziti kongresu, da pripozoava samo in izključiio narodno pravo, ua podlagi kate-roga uaj bodo ostavljene evropske državo. Neka-teri 80 zahtevali občno revolucijo, drugi so zopet predlagali, da je dovolj ćakauja in da je zadnji čas, du se Avatriji odvzame Trst in Trideut. Ouduo, da ni nihee uprašal,  je li bode Avbtrija te tuđi dala.
li uski listi
80 z zadnjim govoru tu numškega državnoga kance-h»rja jako zudovoljui in ga skuSajo toltuačiti v tem zuriš! u, da se bode Avhtrija ćutila vsled tega primorana odstopiti od svojega nasprotstva proti Rn-8i|i- „Novosti" juvljajo ćelo, da je poset Gieraov ta uzrok imel, da «e ođstranijo izvestua in jako ne-varna nesporazumljenja niej Nemčijo iu J/rancijo, a da na Duuaj ni $el le zaradi krajšega pota, in ker je od uemških diplomatov pričakovuti, da bodo po-Bredovali uatvariti boljke razmerjej inej Rueijo in Avstrijo.
Dopisi.
Iz Zagorja za Savo 29. novembra. [liv. dop] Kako opravioenu so pogoste pritužbe, da slavoo vodstvo južne železnice ne uvažuju zarfostao narodnosti slovenske na progi, držeći po slovenski zemlji, Bvedoči nam  naslednji dogodek.
V torek, 24. t. m., prosil je neki duhovnik na tukaj&njem kolodvoru karte, hoteč so i>eljati zvečer z mešanim vlakom. Ker pa je odgovarjal tistega dne uradnik slovenskim upvašanjem le nemški, ome-
nil je slovenski duhovnik, đa se bo pritožit radi tega na pristojno mesto, — no to je tuđi deloma storil takoj, obvestivSi gospoda načelnika postaje. To pa je bilo preveč za oholega Švaba! Dasi je mladi uradnik preje sam oineuil, — ševe vse drugim, nego dostojnim načinom, — đa se je smeti pritožiti na vodstvo, besnel je potem vea raz-jarjen: Rdass ein Pfait nicht deutsch kenneu soli!* čutil se razžaljenega ter grozil gospodu duhovniku — pomislite si! — grozi i, da bo u loži I tožbo radi razžaljenja časti, ker ga je silil govoriti slovenski. Besedo „Pfaff* pa, meni gosp. uradnik Friinzel (tako se baje zove), sme rabiti napram katoliškemu svećeniku, ker je Bam protestant in protestanti imajo  „Pfaffe".
Slavno vodstvo južne železnice nara re» lepo streže, pošiljajoč na slovenske postaje neniške urad-nike — in pa take, kakeršnega kaže navedeni dogodek. Nimam nameua, baviti se z osobo drznega švabskega uradnika, kajti le-ta bo razširjal Svabsko svojo kulturo le tam, Mjer bodo hoteli predstojniki njegovi. Urivajo pa se mi upašanja do si. vodstva južne železnice: Smo li Slovenci radi železnice tu, ali je žolezoica radi nas? Ima li „mejnarodno pod-jetje" tuđi namen germanizovati? Ali je veljaven lu naš denar, ue pa tuđi naš jezik? Ali imajo gg. uradniki „viSji" ukaz, ne znati jezika, s katerim jedino občevati morejo? In napoBled, kaj misli sto-riti si. vodstvo, da se ne bode Žalilo »lovensko občinstvo, upotrebljajoč južno žoleznico?
'£t DoleujNltegM dne 26. novembra. [Izv. dop.] V državnem zboru padle so jako oštre  besede
0  agentih,   ki prodajajo srećke na obroke; žal!   da vlada doslej   še   ničesar storila ni, da bi zabranila nečisti ta posel.    V poulednjem   času so si agentje raznih Budimpeštanskih   židovskih bankirjev izbrali zlasti Dolenjsko za svoje torišče, ker si mislijo, da se   bode   sedaj,   ko kmet  lahko vino prodaja, dalo izžmeli  kaj iz njega. Kes se marsikdo da preslepiti prilizljivim besedam in bleatecim obljubara, da vzame upisni list   in   plača   zaoj   prvi   obrok, ki izgine v žepu agentovem.   Navadno je s tem stvar končana, kajti   mulokdo    plačuje   pogojene   obroke   nadalje; kdor pa to vender stori, plača za malovredno srećko „dobrega   srca"   (wjo-szivu) toliko,   da   utakne   žid poleg tega,   kar   je   plačal  agentu, vsaj  Še  r)0°/0 v svojo malho.    Najraje   pa se uplacila proglaSajo za propala,  kajti pri tem  ima žid  največ  dobička, ker mu še ćelo srečka ostane. Ako kdo le par dni kas-neje posije   pogojeni   obrok, že dobi iz Budimpešte naznanilo, da so vsa uplacila zapadla, ker ni točoo
1 /po! nj e val sklenjene pogodbe.    Vse reklamacije ne pomagajo ntČ;   uboga ovca je ostrižena,   zid   pa se veseli   obilne   volne. — Glede   na   tako Irezvestno počenjanje židovskih pijavk dolžnost je Rlovenakega časnikarstva, da ljudstvo poufiuje   ter je svari,   naj ne verjamo  medenim obljubam agcntov s srečkami, ako neče, da se bode kesalo.  Apelujem  pa, tuđi  na vse ono,  katerih beseda pri  narodu velja, zlasti  na duhovnike in učitelje,   ki so v vsakdaujem   obćeva-njpm z nažimi kmeti, naj ne zamude nobene  prilike poučavati jih v t^ori označenom zmislu.
Mej zavarovalstvom in prej opisano nečisto židovsko Spekulacijo je sicer velik razloček, vender ai ne morem kaj, da ne bi o tej priliki i/prcgovoril nekoliko besedi   tuđi o zavarovalnib agentih, zlasti
zato, ker se nekatere zavarovalnice poslužujejo tuđi prodajalcev srečk, d/^im pridobiva jo članov. Zava-rovanje je tako plei^eJtta in človekoljubna naprava, đa bi bila vcčna 5ko\ja, ko bi imela zaradi nepo-fitenega ravnanja nekiterih njenih propagatorjev priti ob zaupanje. Na čast poštenim zavarovalnicam — imenujem tu zlasti ,SlF«pj<y" ia BGra8ko* — bodi rečeno, da ae one ne poslužujejo gori ome-njenih subjektov, teraveč, da poslajejo žanje vedno le vseakozi zanesljivi možje; utegne se pa zgoditi, da ljudstvo tuđi odposlancem tacih zavodov ne bode zaupalo več, ker ono ne ve Iočevati vselej zrna od plev.
Koliko jeze, kletvin in koliko denarne izgube zftkrivili bo nevestni ageutje „Ogrsko francoske za-varovalne družbe", ki so se klatili tod pred kacitui dvema letoina, ne ua se popisati. Res, da je začelo posegati vniea državno pravdništvo in da zasleduje kazenskim potom nekatere teb subjektov, a kaj to pomaga ubozemu kmetu, ki je moral mhrsikedaj kravo prodati \z lil^va, da je zadostil tirjatvara, za katere ae obvezal ni.
Naj bodo te besede v svarilo pred agenti vsake zavarovaluice, ka ter a ni znana kot popolnoma trdna, solidna in zanesljiva.
Prosveta.
Bosansko- dalmatinska železnica.
Kakor poročajo novine, zvezala se bode vender po tolikem odlašanji Da 1 ni aci j a po železuiški progi z drugimi deželami nušo monarhije. Naj poprej so nameravali izpeljati železoico iz Ogulina čez Liko v severno Dalmacijo. PoBtajo Kninsko so tako postavili, da se iz nje lahko naduljuje železna proga ali proti zahodu, ali proti severu, ali pa proti Be-verovzbodu do Pri odora in Si Bka. Kor bi se po poslednji Crti najpoprej prišlo do železnične drage, zato se je aploh mislilo, da se bode ona tuđi v reenici zidala. Ali ta proga ne vodi naravnout v Budimpi'Što, u^go bolj v Zagreb, zato je vlada sama iztuhtala novo crto, za katero nihee ni prosil. Po poročilih „Đosnisch e Post" izdelala je bosanska vlada že nacrt za železnico „Janjio" do dalmatinske meje, ki bode s stranako progo v Jajce \red okoli 300 km. dolga in stala 12 inilijooov goldi-naijev.
Po tem nacrtu odcepila bb bode bosansko-dalmatiuska železnica pri postaji Janjić (južno od Zenice) od Bosna železuice v nadmorski visini 3i)l m. in pojde ob pritoku Lašva navzgor v Travnik (532 m) Zahodno od tega mesta prekoračiti bode morala nad 1000 »t. visoko sedlo pri Gorenji T rebusi in potom spustiti bo zopet v dolino Vrbasa pri Dolenjem Vakufu (535 ?n.) od koder pojde bržUoue struuska proga v Jajce. Iz Vakufu pojde železnica ob Vrbasu uavzgur v Bugojno (554 m), od todi pa se bode morala popeti do Kup resa, in na Mala van (1190 m.) Od todi pojde ali ob reki Šujicu ua Vukovsko polje iu čez Sedlo v Župaajac (903 m.) na Duvanjskem polji ter fez Budko blato v Aržanovo (645 m ) ob dalmatinski raeji. Po dru-gc-in projektu pa bi tsla z MalovunuDiLivnu (808 m) ter čez Livanjsko blato ua Buško bluto ia Aržanovo.    Od te mej ne  točke  izpeljala bi se dalje
B$f Dalje v prilogi. "^8
njene misli z isto gotovostjo, kakor svoj lanten rokopis; ali sedaj je pa ne razumem, prav nič ne razumem."
Peto pogl a v je.
Do devetnajstega leta Živel je Pečorin v Moskvi. Z otručjih let se je preseljeval iz odgojaliSča v odgojališče, naposled je \m po želji matere svoje ustopil v vaeutilišče. Dobil je bil tako veselje za Bpreminjanje mest, da bi bil postal dijak klatež, da je bil v Nemčiji. Pa povejte mi, kako je mogoče v Uuaiji postati klatež zapovedovatelju treh tisoč duš in nećaka dvajset tisoč moskovskih tetk. In vender so vsa njegova potovanja bila le potepanja z jedmikimi malopridneži, kakor je bil on sam. Ž ujimi se je vozil v PotroNsk, Sokoluike in Marijin gaj. Misliti si morate, da neso je mu li a »ehoj knjig in zvuzkov, da 86 ne pokažejo za pedante. Prijatelji Pečorinovi, katerih pa ni bilo posebno veliko, bili so vsi mladi Ijuilje, ki so se Ž njim sezuanili v družbi. Tedaj so bili dijaki skoro jedini kavalirji moskovskih krasotic, zdihujočih po epoletih iu na-ramuicah, ne inisleč, da so dnodanašnji taki pri veati zgubili svojo veljavo.
Pečorin s tovarili se je videl na vseh spre-hajališčih. Držeč tovariša za roko je hodil mej vrBtami kočij v veliko jezo redarjov. Će si zagledal jednega teh Ijulij, stavil ai lahko, da pridejo tuđi drugi. V Moskvi, kjer so priimki v navadi, so jim duli priimek Ia bundo joyeuse.
Približal se je za PeČorina čas izpitov. Mej letom ni skoro nič hodil postulat predavanj in je sedaj nameraral nekaj noči žrtvovati znanosti in z jednim skokom dohiteti druge. Nakrat se je pa pri-petilo nekuj, kur ga je oviralo izvršiti to junnško djjanje. Pri materi Pečorinovi, Tatjani Petrovni, bili so Ženski otroSki večeri za malo hčerko. Na tu večere prihajale so tuđi že dorasle gospodične in pa odcvetele deve, hrepeneče po kakeršnih si bodi ve-eerih. Otroci so Sli spat ob desetih in ua parketu so jih zameuili odrasli. Nh te večere sta pogOBto prihajala oče in hčer U—v. Bila sta stara znanca Tatjane Petrovne in'i?> njo ćelo nekoliko v sorodu. Hčer gospoda U—va imenovali so priprosto Verico. ZorŽ se je navadil pogosto videti se ž ujo in ni videl na njej nič posebnega, ona bb je pa izogibala razgovora ž njim. Nekoč se je napotila več ja družba
v Simonov Bamoatau k večeraicam molit, poslušat pevce in sprehodit se. Bilo je pomladi; seli so na dolf»o vozove — v vsak^ga jej bilo upreženih ftest konj. Vesela karavana je 31a mimo Arbata proti Vorobjevim gorani. Večer je bil jako lep.
Po nekaki nuključbi Bedel jo Žoiž poleg Ve-rice. Sprva ie bil on s tem nezudovoljen. Njena BfdemnaJHiletua svežost in skromnost se mu je zdela gotovo znamenje hladnosti in prezoprn« srčne ne-dolžnosti; kdo izmoj nas ni v devetnajstem tetu gledal za kako odcvetujočo koketko, katere pogledi bo bili polni obetov, srce pa podobno svetopisemskim grobom. Vnanjost njih je mična — notranjost pa smrt in prah.
Ko so prišli iz mesta ia je hladni večerni zrak osvežil pottiikt*, je Žorž zatel se razgovarjati z Verico. Razgovor bil je priprost, živ in svobođen. Ona je bila malo sanjarska, pa ni kazala tega, teiuveč se je sramovala le slabosti svoje. Žorževi nazori bili so oBtri, polni naaprotstev, pa jako originalni, kakor so uploh nazori tuladeničev, odgojenih v Moskvi iu vajenih razvijati svoje misli brez vsa-c^ga upliva družili ljudij.                         ^Dalje prib.)
Priloga „Sloveiiskemii Narodn" St. 276, dnć 2. decembra 1891.
ob nekdanji r'mski cesti k Blatu na Cetini, na Za d var je (Duaru) ia Pod grad je v Poljicah ter akozi Poljice dalje k Spletu.
Severni Dalmatinci pa si žele frto L ivno, Prolog, Sinj, D i crno iu Klis na Solin. To progo pa bi bilo zelo težavno izpeljnti, ker leži aedlo na Prologu v D narskih Alpah (1157 m) nad inorjem, a na zahodni njegovi strani Rpnšča Be ob ronek zelo strmo k petini pri Hanu (289 m.) Tuđi s KHho doli na Solin bilo bi silno težavno že-lezoico izpeljati, dočim bi z Aržanovega do Spletu pulagoma iu jednukomeruo padala. Vrhu tega m bode vlada bržkone ozirala tu li na pridelovuuje tobaka na Imotskem polji, ki leži prav blizu poslednje proge.
Iz mestnega zbora Ljubljanskoga.
V Ljubljani,  1.  decembra.
Predseduje župan gosp. GrasBcili. — Nu-vzočnih je 23 nu'btuih odbornikov. — Overovute-ljema zapisnika današnju seje imenuje goup. župan m.e^tua odbornika Uri bar ja in dr. Tu vćarj u.— Tukoj začetkom seje povzame. gosp. župun besedo in pravi: „Slavni občiuski avet! Jutri ju 42. teto, kar je nnS presvetli vladar, cet>ur Franci Jožef, na-stopil vJudo naše av»*tiijbke carevine. Kuko veselo eruu pruznovuli 40 letnico vladanja nušeg.". presv. cesuija in koliko be je storijo mnogobrojnih' dobrotnih činov o tej izredno veseli pnliki, kutero bodo So tisori naših potomcev v ,'pominu obranili in našega bla-gega, pieavitlega eesarju blugosluvljali. Prenvetli ct-aar ne bode letos praznoval 42 letnic*; svoje vlade, kajti v c*iHurnk\ ruUuviui dugtuin se je žalostili »iu čuj, da sta unirlu nadvojvoda lle tirik iu njegovu euproga barunica Waideck. Vse prebivalstvo atol-n«'ga iuesta žuluje zuradi tegu in zato proy.ui, da me slavni občinski svet deželuega ^toluega menta pooblatsti, da izrazim gospodu deželuemu predaed-niku baiouu WiDkl«r|U unjuduuejše tmćutje pre-bivalstva ter ga prosim, da to aporoči Njega Vele-čanstvu piesvetlemu cesarju. (Oć'inski svet, kateri je govor županov stoje poslušal, mu pritrJi z živah-nimi „Živio!" in „Siavuu-khci na presvetlega cesarja jednoglasno.)
Novo  vsprejeta   meščana   Stefan  Fraucot  in Janez Benudikt   storita   obljubo in se jiina izro čita medčan&ki diplomi.
Pri volitvi dveh flanov v niestni šulnki avet, izvolitn se z većino glasov met-tna odbornika G o-gola z  18, dr. Iv. Tavčar s  17 glasovi.
V imenu policijskoga odueka poraća dr. vitez Bleivveis-Trsteuiški o patrijoti^nega deželnega poniočnega društva prozuji, dr. se mu prepusti o vojuein čunu niestua bolnicu /.a silo. Poroci* valoe naglaSu, da so se temu drufttvu že od kraujske hiumlniee prepustili prontori v »turem streliSkem puslopji. Bolnico /a silo bode mestuo eture&inBtvo ra\no o vojne in času nttjbol| potrebovaio, kajti tukrat se uajruje širijo kužne bolezni. Poročevalec ttdai naavetuje, da se me»tnti bolnica za silo prepuMi pmnočnemu društvu rudečega križa, a s pr držkoin, da se ista takoj izprazni, ako bi nastale kn lit* na lezljive bolezni.
Mestni odbornik Hrasky nasvetuje, naj bi se v inestno bolnico za silo uvedel vodovod i u tnest-nemu magistratu narotilo, da stori potrebne pred-priprave.
Mestni župan Grasselli opomni , da bode mestni magistrat opozoril, da tukoj izvrši dotične naći te za upeljavo \odovodu v bolnico za silo. Od-Bi'kov predlog 8e na to^ vsprejme.
Mestni odbornik Zagur porotu v imenu po Hcijske^a odseka, o kožmliica Ljubljanski ga proSnji za določitev pristojbinu od onih ujetih psov, kateri ae vrnejo K<iHpodarjem po narobila magisti »tovriii. Poročevulec Žugur pravi, da ima kožedirec le 400 gld. inezde. iu da inu treba slabi zuslužek pod-kiepiti z drugimi dnhudki. V Ljubljani je tuko prevoč psov in po gostilnicah in kavamnh nudlegujejn g<»ste, posebno velike angleAke doge. Znttije zadnji {■hh, da se odpravijo iz iiivmli lokulov. Poročevulec naHvetuje po vzglt du ZagiebAkc^n nn'Btn imenom polic. odseka : a) Od vb»kega do^konca februvarja v. I. 8 Htaro marko uluvljenegu psu, rešeuega v ziiuhIu § 7. paBjega reda tekom 48. ur po pred-idof'i dovolitvi magiBtratovi, plakati mora njega laatnik konjaču odkupno takso v zneBku jednep« goldiuurju. b) Od psa pa, ki bi se do kouca decembru v. I. ulovil s staro marko, uli pa tuoz marke, uli ćelo s poimrejeno marko, placuti mora ujegu lastnik konjaču odkupno takso v znesku 2 gld — Seveda treba tuđi v tem drugem slučaji za reSitev psa predidoče poatuvne dovolitve magistratove. c) Mestui magintrat se pozivlje, da to polieijnko naredbo pnmernim po tem objavi občiustvu.
O teh predlogili prične se skoro nad tri cVtrt ure trujajoča debata, katere so se udeležili prijatelji psov pro in contru. Govorili so gosp, mestni odborniki Kune, dr. S t ure, Hribar, Velkovrh, ValentinčiĆ in poročevalec Žagar ponovljeno. Gotovo bode vse sovmžuike psov po gostilnicah in kavarnab razveselila izjavu g. župana Grassellija, ki je reket, da se bode takoj po novom letu iz dal strogi ukaz, da pse ne gre voditi v gostiloice in kavarne.
Potfim 80 se Tsprejeli odsekovi nasveti.
Mest. odb. dr. Maj a r on poroća za policijski odsek o samostalnetn predlogu mestnega odbornika A. Kleina glede skladišč za drva, ki se pripeljejo v Ljubljano na prodaj. Poročevalec izjavi v imenu odseka, da so opravifiene pritožbe občinstva zoper kakovost iu nezanesljivo mero div, ter priznava hvatevredni uamen predlagatelja Kleiua. Toda vpra-šunje je, uli je Hploh moči 8 kako policijsko naredbo priti v okom dotičnim prevaram in za kakšno ceno. Dr. Majaion razloži, da nobeua policijska naredba ne moru zaukazuti producentom, naj le naj-lepda drva privužajo v Ljubljanu, in tako tuđi noben red ne moro garantirati za pravo mero, ker se drva Hploh dvakrat jeduako zložiti ne dujo. Nacrt tuđi piedpisuje le tuka drva, kat on ti polenu so dolga po 1 j ali 1 meter, vender pa praktična potrebe zahte-viijo različnih dolžin, katere tmii izrecuo dovoljuje uiinisterska naredba iz 1. 1375. Nučit nadalje hoče, tlu bi se v&a drvu morala najprej zložiti ruz voza, putem lučiti v dobra iu slabu in nazaduje zmenti, vse to pod nadzorstvom poaebuega magiatratnega organu. Će se ta red uvede, se neizogibno morujo pod ružiti drva vsemu občiuatvu, to pa zutegadelj, ker odkladunje, Bortirunje in meritev drv povzrofi premuogo zamude, katero moru povrniti prodaja'cu jedino le kupee, kateri moru tuđi pristojbino za meritev plačati. Najhujše pa bi bilo to, da bi prvotni produjultc ne hotel imeti novih situosti], am-puk bi h (lo blago prodal prekupovaleu. Občiuatvo bi potum kupovalo iz druge roke, torej dtužje, tuđi bi imelo fii« posebno troske za uakladanje in vožnjo, katerih seduj nima. Po vsem tem predluga dr. Ma-jaron, naj ae o predloženem nacrtu v specijalno debato ne preide. Temu predlngu, kuteri je mestui odbornik Velkovrh podpiial, pritrdil je zbor jednoglasno.                                                 (Konce pnu.)
Domaće stvari.
—   (Slovenska M a tica) v Ljubljuni začela je  razpošiljati članom svoje letoSuje knjige namteč: 1. Letopis za  I.    189 1, uredi!  A.  13 a r t e I.   2 Zgodo vina   Novega   Mesta,  sestavil Ivan Vrbovec.  3.  Zabavne knjižnice VI   zvezek: Pe-gara in Lambergar,   povest, spi^ai   dr. Fr.  D.    Vse tri knjige so   prav  lično   tiskane in   obsezujo   54Va tiskovnih pol.  Obširaeje spregovorimo o njih, ko jih prečitamo.
—   („Glaabena Matica".) Novi pevovodja in učitelj, absolvirani konservatorist gonp   Hubad, nastopil je včerej svoje mesto in pričel svoje delo-vanje na zavodu.
—   („Soknl Ljubljanski") priredi, ka kor smo   že   naznanili,   v   soboto   5   t.  ra.    „Mikliužev večer", pri  katerem bodeta sodelovalu pevaki   klub „Sokola" in vojaška godba.   Program priobčimo jutri.
—   (Pozor Sokolski strelci!)    Pri /.ud-njeni streljanji se je določilo,   da bode  namesto ob sobotih    vsako    sredo   stre 1 janje.    Streljanje bode torej  danes v  sredo dne 2. t   m.  Tuđi bratje Sokoli nt'strelci so dobio došli gostje.
—   (Družba   s v.  C i r i I a   i n   Metoda)  je prejelh 225 gld.   20 kr.  kut  donesek za  leto 1891. čČ.   družbenic   „prve   Šentpeterske   ženske podružnice v  Ljubljani".   —  Zajedno   nas je vzrudostilo  poročilo, daje število družbenic naraslo na IH,   tako   da   je sedaj  16  ustanovnic,   71  lemic iu 4 podpornice.  — Lej»o so se odzvale vrle Ljub Ijanske Slovenke   svojini   sestram   na  zelenom Štir-skem.    Slava  jim !
Vodstvo družbe sv.  Cirilu in  Metoda.
—   ( Šo n t j a k o b s k o -t r n o v s k a   podružnicu s v. Ci rit a  in   Metoda v  Ljubi jun i) je imelu dnu  2S).  novembra   s\oj   občni   zbor   pri   Vi-rantu.   Prvomestnik dr.  Frau  Papež   po/druvi   nav-zočue ter oinenja uzroku, zakaj že poprej  v smislu društvenih   pravil  ni bil   sklical   obČnega   shoda  --to so bile politične   numere,   ki   so   kolikor   toliko uplivalo tuđi   sploh   na   društveno   življenje   v   naši prvostolnici. —  NazDanja, da ne je dan poprej  po družničui blngujnik g.  Kalan odpovedal odborniStvu ter predlagu,   uaj bu mu izreče zborova zahvala za dosedanjo   tiudaljubivost, kar   se   je   tuđi   soglasno vsprejelo.  DanaSnji zl»or ima torej nalog  izvoLti   nu-čelnižtvo, oziroma popoluiti ga ;   istotuko mu je \i-brati dva pregledovalca računov,  ki naj pribodnjemu zboru poročata o dosedunjem   denarnem   stanji   podružnice.  -~ Dr. Kapler in drugi člani po krutkem razgovoru nasvetujejo,  naj se dosedanji stari odborniki zopet izvolijo iu   kot   nova še gg. župnik   Vrhovnik in okr.  tajoik Pichler.    Načeloižtvo je torej sestuvljeuo   tako :   Prvomestuik   odvetnik   dr.   Fran Papež, podpredsedoik   Aolski   vodja   Audrej   Žumer, zapisnikar okr. tajnik Josip Pichler, njega namest-nik hišni puaestnik Karul   Labajuer,   blagajnik  Tr Dovski župnik Ivan Vrhovnik, njega namestnik stolni
vikar Mavrilij Šarabon. — Pregledovalca računov sta deželni blagajnik Drag. Žugar in šolski vodja Lavoslav Belar. Pri sledeči domači zabavi je slavno druStvo „Slavec" pod vodstvom gosp. F. Stegnurja prav primernu komade izvrstno pelo. Sploh se mora priznati, da to društvo narodne stvari prav izdatno podpira. Slava mu ! Tuđi dražba za lepe dobitke se je vkljub nepreobiini udeležbi dobro obneela. Konečno izrckamo željo, da slavno načelništvo bo-doče shode bolj objavi in osobito družbenike na pri-raeren način povabi.
—    (I z p r e d   p o r o t n e g a   s o d i š č a.)    Pri drugi   včerajšnji   obravnavi   zatožen   je   bii   1G let Htari   pekovski   vajenec  Anton   Bežek  hudodelstva tatvine.    Zutoženec  je rojen   v Gorici,  a ko mu je bila umrla muti, vzeti ga je morala mestna  občina Kranjsku   v svojo   oskrb;  občina   spravila je   zato-žeuca v Collegiurn  Marianum, kjer je bival tri leta, iu   kj;-r  se  je   dobro  držal in   pridno  učil.    Ko je postul dovolj star,   prišel je k pekovskemu mojstru Sterle tu, da su uči pekovske obrti. Tu pa ni ostat doigo in šel k   pekovskemu   mojstru v   Goričah pri Kranju.    KaznaJal je kruh   in ukral tekom  mesecu avguđta   in   septembra   letošujega   leta     Francetu Novuk-u v Jumi iz zaprte škrinje 4 srebrne tolarje in dva srebrnu goldinarja, drugikrat  10 goldinarjev in hramluične bukve zu 400 gld , Janezu Ćebašeku iz Mož 10   gld.   in  Jakobu   Ovčijaku iz  Jame   sre-brnega denarju  1 gld. 20 kr.   Založeni ne taji teh dejanj.    Onih 5 gld.,  katere je ukral Cebulurju, je bd  vruil, drugi petak pu trdi, da gu je zgubil.  Tuđi Fraucu Novaku dal   je ukradeno   hranilmćuo   knjižico nuzuj, a Sele potem,  ko ga je Novak   privezal ua kol iu ga pustil v tem položaju tako  dolgo, du ju povedal,   da ima   hranilnične   bukve   »krlte   pod streho.    Drugi   ukradeni   denar je   deloma   zapil in zujedel, deloma  „zafueal".    Oče zntoženca je tat iz nuvude iu Sele pred kratkim  je   prestal   zaradi  hudodelstva   tutviue   večletuo   kazeu,   Bedaj   prebiva v prisilni   delalmci.    Zagovornik   zatožeuca dr.   Maks pl.   Wurzbuch   nasvetuje v   očigled tega,   da je oče zatožema tat iz navade in nišo samo duševne   moči dedue, umpuk tuđi  hudodelna svojstva, nagojenje k Blabemu, ua|   bi se  zatoženec   zdravui^ko   preiskal, ali    ne   boleha    na    „kleptoinimiji".    Sodišče   je  ta predlug odklonilo,  kakor   tuđi nuevet   zagovornikov, da se jJočijo   vprašanji zaradi   ukradenih   400 gld. in  5 gld.  kutere je   vruil zatoženi   Jastuiku, pred no je  zvedla sodnija za   hudodelstvo, v smislu   §.   187. k.  z.     l'orotuiki   (načeluik   c. in kr.   stotnik   g.   V. Nolh) so stavljena jiiu  vprašunja  jeduoglasno po-trdili  in   Bodišče je   olisod.lo   Antona   Bežek a   na petnajst   mesecev   težke   ječe,   pooštrene   z jednim [tostom na mesec.
—   (Nurodua   čitalnica v Kranji)   priredi due  5. decembra  181)1   v društvenih   proatorib „Miklavžev   večer"   z   Miklavževim   sprevodom in gleduliako igro:   „Sretno novo Jeto! (Ž^Jjiva igra v  1  dt-janji.)   UntopniiiH določeua je nu 20 kr. odraslim,   otr< ci so prosti.     Pristop   imajo   društveni Mani in po istih ujpeljaui gostje.   K obilni  udeležbi vabi  uljudno                                                    odb(»r.
—  (Nova kmetijska podružnica.) Tu kajSnji kmetski   posestniki   sklonili so ustanoviti za „PivSko dolino" kmetijsko podružnico, ki hi  bila za uaAe«a kmeta zares zelo   potrebna.    Pozivljemo   vse razumne  Pivske   posi'Stnike,   da  izvolijo  U8tanovitev to koiintne družbe  podjiiruti   v  besedi   in z dejauji.
—   (Slovenska zmuga ua  Koroškem.) Iz  Pliberka   ee    nam   piše:    V Lihačnh   pri  Pli-berku so   pri   občinnki   volitvi   po   kruti   borbi zmaguli   Slovenci,   dusi   je   ves   Pliberk  na nogah bil in  po  vsej sili hotel imeti   občino   5e   za naprej  v svojih   rokah     Zahvaliti   se   je   le   dobri organizaciji in uzorni disciplini  pri Slovencih,  da so prenutgHli sovrtižniku
—   (Cituloica   v  Brežicuh) jpriredi   duo G. decembra   1891    v   probtorih   hotela   „Klembas" ob polu osmih zvečer veselico s sledečim vsjioretlom:
1.   „Šolski uadzornik", veseloigra v jedneiu  dejunji,
2.  petje iu godba, 3. prosta zabava,  h kateri uljudno vabi  ude in goste                                           odbor.
—   ( P r e š e r n o v o sluvnoat) priredi ukad. druStvo  „Triglav"   v Gradci dne  5. decembra   1891 s   prijaznim    sodelovanjem    nkademičuegu    društva „Hrvatske". L^kal: Dauifl — Auuem-iilo.   Vspored : A.  Pozdrav predsednikov.     1.  Dr. B   Ipavrc:   „Slo-vansika pusem",  rnoški zbor.    2   Iv.  pl. Zuje:   Pot-pourri iz opere „Nikola Šubic Zrinjaki", u>larja tam burafiki zbor   3  Slavnouttii govor, govori gosp. cund, iur. Ja itko 2ulg«r. 4. Jod. Ntšura: »Ukolebavku«
»vira gudftinilki zbor. 5. Gj. EiBenhut: „San", omno-snev. (i. Dr. G. Ipavtc-Švab: „Mrak", udarju tamburaški zbor. 7. F. S. Vilhar: „Mornar", samospev za bariton, poju gosp. stud. med. Bćla Štubec 8. i.}. Jl'ivlusa: „Davorija na Kosovu", svira gudački zbor. 9. A. Netlvt'd: „Ljubezen in poralad", moSki zbor s tenor-solo. li. Prosta zabava. Opomba. Tamburaške in gudahtčke točke izvajajo ukupno Čliuii „Hrvatske" iu „Triglava". Zafcetek ob 8. uri zvetrer.
—    (TržaŠka   posojiiuica   i n   hranil-nica,) registrovaua zadruga z umejunira   poroštvom (Via Molin piccolo št.  1, I.° nadutropje), razposlala je uaulcdnje nazuauilo:   Poaojiluice ho postali: tako važui in  konatni zavodi  v Slovencih, da bi bilo od-vtč, če bi jili  hoteli na dolgo in široko pripoi očati; vsaka zuri 8 'koristna atvar   M) oama najbolje pripo-rofa.    Leta  itiOO. poslovalo   je 37   Bloveoakih   po-sojilnic, ki   ho to leto imele   19.812 uilov, 3U0-680 gold.   zadiužuib   deležev   vplačanih   od udov,   naredile   prometa   za   8,828.0U0   gold.,   dalu   poaojil   v ttkupueu)    /.neuku   4,216.228   gold.  in koncem   leta ubreBtovaia   3,802.331   gM.   lujth   hranilnth   ulog; priflospodarile so v kratketn  času svojega  obstanka rtiaerv»e   foude v   skupnim   zncsku   244.875   gold. in v pretečenem letu lb'JO. Cistega dobiCka 58.123 gld. Gotovo lep UBpeb slovenskih posojiluic, stojećih in delujočih   na trdni   podlagi   pošteursti,   pridaosti iu vari'nobti sloveuskega naroda.   K temu pol tično-goapodurakt iuu   uspeuu,   primorski posebuo   tifcaški Slovenci do »udaj  nismo bUoihj  ulć pripomogli.    Ko so na   Št-a.ei'Bkt'in,   Koruškutn iu   Krattjskein   u-ta-nuvljuli posojiluice,  smo v Trstu in Bosednih ukra-jih prepustili   nuSe  kredita potrebno   Ijudstso tujim zavodom tu ne majbueinu števiiu uderuhov,  iu mirno gledali,   ci.' tuđi   težko   eutili,   odvisnost   od   lujrga kapitala,   ki se je   kakor   deoar   širila   uicj   uaSini ljudstvom  v   Tiatu   iu   stmt'dnih   okrajib.    liei je v Trstu kttd.t raisv>t in  mnogo kreditnih   zavodov, a to samo za trgovce  iu druge   preujožue   statiuve, a hižje   Ijudbtvo   v   Trstu   iu   kinetovalci  v   Pi itnorji bili   bo   sedaj   v svojo škodo   brez pravn   kreditne intimizacije iu glede kredita v jako neugodnih raz-merah.    Iu ti uižjt   Ktuuovi  v Trstu in   kiuutovalci v   okolici   &o   veftiuoma   vsi   Blovensk^   narodnosti. Kadi tega je  „Tržaška poaojilnica iu hranilnica, re-gistruvuua zadiugu z omcjenim  poroStvoiu", katera li oče   kredita   potrebne   iužje   stanove   v   Trstu   iu kiuetovalce v   M)8t'dnih   okrajih   s   kreditom   podpi-ruti,    pri  njih   varćursti   širiti,   v  Trulu goto o   na pruvuiu  UK-stu   Da tu numen doseže, treba je slož uega delovanja ISkoveucev  v Tr&tu  iu okolici.   Biez livumbe, Oe so na&i premožueji stanovi iu naše kre ditu  potrebno   ljudstvo,   vaak   v   avo;o   konat   V Tr žuški  posMjilnict   iu   Inanilnici   zdiužijo,   bo ona to, kar   moia   postati,   uamreć:   produkti veo   denaren zavod,   plodonosna   pudpora   našemu   ljudstvu,   trd-iijuui naže   narodnosti.    V. Matej   Živic,   civ Ini niženir,    ra\natelj.    Dr.   Matej    Protu er,   odv. kai.tlidat,    uaiuebtuik    ravnatelja.    Ivau   Abratn, tigovec z lesom ; Kr isti j an Dejak,   veletr^ovec ; 1- ran DdIciic, sudar ;  Ivan Š a b e c, velep isest-mk;   Ivau   Valeućić,   trgovce;   L'rau   Žitko, poHi.'simk;   udje   načelništva.    Alojzij Grebene, trgovee •, Maukoč Ivan, trgovec z lesom; J i k o b l'erhavc,   trgovee;    Ivan   Naborgoj,   državui po.iluiiec in posentnik; Os kar Po llcv, c   kr. obrtni ua<izornik ;  uadzoroiki.
—   (Znižauje tovorue voznine.) O zni žanj-  tovorue voznino, katero je dovolilo e. kr.  rh-UL'iulno vodstvo avstr. dr?:. fcde/.nic   za   letu   18'J1, in ki  )o razglašeno v naredbenum listu c. kr. trgo-viiiHkt'ga inimaterstva   za   železuice   in   brodarstvo, uazuaD|anio to-le: Za svi učeno rudo je, ako se plaču vozninn uajmanj od toliko   blaga,  kolikor  ga rabl,t'iii  vagoni uiorejo nositi,   nadalje,   toda   Io   do konta junija  18'J2, tovorna ceua   lokalu«   tarife   na progi  l*udklodter - Ljubljanu /nizana   od   20 kr. od 100 ktj na 15 kr., na progi Vrata—Megvarje—Liub-ljana od   11) kr. od  100 hj na 14 kr.  Pod jedbakiiui pogtiji   in   za   isto   dobo   je za surov sviuec to voiur cena lokaluo tanfe na progi Ljubljana —Pod-klošter  znižaiia od 30 kr. od  100 hj na  23 kr. iu na   progi Ljubljana—Bdjak   od   33  kr. od   100 hj ua 24 kr.    Pripornuiti pa je,   da 8e mora svinfceua iuilu pošiljnti  v Litijo in surovi avinec iz Litijo. Za cinkovo rudo je, ako bh plača voznine   od   naj-nianj  10 000 hj za rabljeni voz   in   vozni   list,   od 1. januvaiija   1892 do preklica, nadalje pa do konca dt-Ci'iiihru 1892 tovorna voznina   lokaluo   tarifo   na ^iogi Ti bi£— Celje zuižana od 48 kr. brei mnoi-
pulicijske priatojbine na 37 2 kr. brez rnanipula-cijskf* priMtojbino, torej za 5"8 kr. Zuiža se v vseh blučajih potom kartiranja. Za špirit je, če se odda, oziroma f.e se plača voznine od najmanj 10 000 kg za vozni list in voz, uadalje, toda Ie do 31. decembra 1891 lokalna tarifa, oziroma dotična za vezna in skupna tarifa znižtina od vseh železnićnih tovornih postaj ua Češkeui, Moravskera, Slezijskem, Galižkem iu v Bukovini, potem od poar.aj G. K. L. ž. in lokalnih železnic Jaroslaw—Sokal in Dembica— Rozwadow do vseh žeiezničnih tovoraih postaj na Kranjskem na izjomno tarifo II. lokalne tarife c. kr. avatr. drž. železuic z dne 1. julija 1891. Zuiža se potom  puvračila.
~ (Nov hrvatski roman.) IluBtrovani hrvatski list „Dom i Sviet" pričel bode z novim letom prijavljati najnoveje delo znanega hrvatskega pisatelja Evgena Kuni'čića „Urota Zrinjsko Frati-kopanska", veliki historični roman iz povesti hrvatske. Bogato iiustrovani list velja samo 6 gld na leto in bi ga ue smelo mankati v nobeui bolji slovenski hiši, ki so Ie prevoC še preplavljene z jednakiini nemSkimi časopisi.
|f      JTutri   „Joup«fixe".     j||
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Peterburg 1. decembra. Giers posetil po povratku nemškega veleposlanika in bil nad jedno uro pri njem.
Derpet 1. decembra. Zaradi lakote pre-mestila bode Rusija zopet dva vojna kora na zapadno inejo, jednega v južno Livonijo, dru-zega v Kinlandijo.
Rim 1. decembra. Finaučnega ministra Luzzatija eksposii naznanja, daje za 1. 1891/92 primanjkljaja jeden milijon, ki se bode pa po-kril s prihranitvami in z dohodki novih riuano-nih odredb. Prihodnji budget bode imel pre-ostanka devet milijonov. Ekspose vsprejel se je a pohvalo,
Berolm 1. decembra. Nemško belgijska trgoviiisko-carinska pogodba se je danes para-tirala v unanjem ministerstvu.
Dunaj 2. decembra. Avstrijska delegacija pod predsestvom Sclionburgovim izrekla najgloblje sočutje o snjrti nadvojvode ilenrika.
Dunaj 2. decembra. „Wiener Zeitung" prijavlja cesarski patent od 30. novembra, ki sklicuje dolenje-avstrijski deželni zbor na dan 9. decembra.
Dunij 2. decembra. Vojni minister od-govoril na uprašanje Heilsberga glede vojaških izgrtdov v Brucku v juniju t. 1., da je pre-iskava dognala, da so se pregrešili ćastniki in vojaki, ki so bili primerno kaznovani ter izražaje željo, da bi se  zrnanjšale  provokacije.
Hazne vesti.
*   (Praški   mestni   zašto p)   sklenil   je v svoji zadnji seji,   da se   bodu vabila za ueje,   ki so se doslej izdajala  v ft'Akem in   nemškcm   jeziku, <;du!ej  i/.iht|alii samo  v čfškem jeziku.
*   (Hepetirke  v  Rusiji.)    Nove   puške  iz-delujfjo   ho v  ruskih  oto?.nih   tovarnah tako  n-dno, da se  bolo   zaćule   že   deliti    mej   vojsko    z  novim letom,    l'rvi   dobili   jih   bodo   vojaki   peterburftkega vojuega okraja.  Do kolica bodočega leta bude imelu Vbt-h deset vojnih korov  peterliurškega, varšavskega iu kievskega vojDHga  okraja nove puAke.
*   (Pet   žebljev    v   lohauji.)    Na    I)unaji zabil ai je neki umobolni,  70ljtni krojač M.i ior  pet po dva   palca   dolgib  žebljev v  lobanjo.   Zubljo   so mu izvlekli fte le v bolnici,   kamor   ae   je   pripeljal s tramvajem.    Profesor Mosetig   izjavil je,   da   jed-nacega slučaja ne pomni.
*   (Velik  požar)   nastal   je   mej   delom v predilnici Pechere   v Geutu.    Nad   300 delavk   bilo je  v tovarni,  ki  so deloma poskakalu skozi okna ia He težko poftkodovale.    Jeduajst   deltivk   se pogrefia ter se je bati,   da   so ztforele.   Tovarua   je    pogo-rela popolnoma   in   se ceui Skoda na več milijonov ftankov.
*   (Živa pokopana   od   svojih   roditeljev.) V obciui Gyurok  priSli bo na sled groznerau zločinu.    Pred  letom   duijj zginila je  141etna hc<?rka nečega Hodarja.    Roditelji  preselili   so se  v Biidiin* peSto.   Te   dni   naSli   so v kleti   nekdaj   sodarjeve hiše zakopauo   truplo   hčerke.    Sodarja    prijela    je policija in obstal je,   da   je   s pomočjo   svoje žene nesrečuo deki« živo  zakopat  v kleti
*(Berolinski „kraeh") zahteva vodno novih žrtev. Ustrelila sta se veletigovca Paarman in Chon v svoji prodajalnici. Uzrok sauiomoru je izguba 100.000 mark, katero »ta utrpala pri ban-kerotu FriedUwnderja Ia Sommetfelda.
*  (RazruSen vodovod.)   V Novem Jorku je veliko pnmankunjo vode.    Žudnja deževja so po-škodovala Hrooklynski vodovod, ker bo se cevi  raz-pokaln.  Mnogo  tovaren in delavn;c  je moralo ustaviti delo in ]e   na tisoče delavcev brez zaslužka.
*   (Hudi viharji) napravili ao veliko  škodo v severni Anieriki   posebno   okrog  Washingtona   in Haltimora.   Voč mest   je  hudo   poškodovanih   in je ranugd ljudij naSlo smrt. Škoda ceni se na veft rai-lijonov.
HfnoKoleCuik op»»»¥Mu|ife. Pri slubem prebavljc-uji in pomankanji slasti do jedij, sploh pri vseh želodć-nih boleznih se priatni Moli-ovi „Seidlitz-prftSki" zolo odlikujejo k«kor nobeno drugo sredatvo a svojini žo-lodeo krepčujočim ter kri čistefira uplivom. Cena Akatljici 1 gli\. Po poŠtnom povzetji razpošiLja jih vsak dan A. Moli, tokurnur, c. in kr. dvorili založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnuh po deželi zahtevaj vedno izrecno Moli-ove preparate z njegu var^tveno znamko iu podpiBotu.  1 (4-16)
RTa stotisoc>e in mllljoiie je
ljtidij, kut ori ?.bnUS začetkom zime za unliortotn, fc»ft-IJeiu uli katnroui itd., no da bi na to piizili ali kaj ptoriti proti temu; nnviidno so misli, da preidejo te bolesni ravno tako hitro, kakor so prišle. Toda koliko todnov in ćelo mi'sucuv muči nas kušelj in vso ono, kar prouzroča: hripavost, lirakelj, glavobol, pomanjkanje tuka in spanja! In vendir a« jo vsenni toinu lahko o^niti, ako se v kaki It'karni kupi Skatljico slavoznanih lekarja W. Vocsa na-tiodnih svalkov in so je rabi po prudpisti. V nekaterili uri«h, Ie ve^Jeiuu v uckuterlli dnek prešla ju bo-iezen, kajfi ti svalki, v kuterih jo tuđi nekoliko kinina, odpravijo ucrolc unliodu: vnetje »Insulo« In »A|»-nikov, s tom pa tuđi bolozon sauiu, a tuuevnu je, da vaa tlrugn zdravila, bonboni, soluo paatile itd, jo sieer polaj-Hiijtfjo, todit buluzni Ukorekoć s koruninatni no ino roj o oilpr.iviti. Lokarja W. Voss-a nahodni »valki, prevlefioni a čokolado in totvj za otroko in odrasle jako ukusni, «e dobo v vfloti Itkarn di. C'on;i đkatljicu 70 kr. OIutuh zalogu v <»ra<lol; l*urt(leiincr-Jeva Inkama ,I*rl Jelenu*. _____                                                                               (1050)
„LJUBLJANSKI ZVOH"
za vse letu 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za cetrt leta 1 gld. 15 kr.
Listnica uredništva:
Gosp. dopisniku iz 5 mar ja pri Jolšah. Prosimo, da malo potrpite, porabili bodemo  prilično.
Gosp. dopisniku u Gradca. Za danes ni bilo več mogoče, priđe jutri.
ruje i:
1. decembra, Pri   MHll«ij  Belz, Markovskv,   Foilhuber is   Dunnjfl.
—    Povšo iz Kibn;ci\ —    Kelte z   Vrhnike.   —   Averonu  iz Trsta.  —  Bock \7. Jsi^tMiiJurta.
Pri Momi: Ednlstein /. Dunuja. — Stant« iz Fran-kobroda. — Schonch vt, Op.tije. — Domladift \z Ilirske Hiatrico.   —  Glubodnik iz Vcl.  Lafte. — Stumpfer iz Prage.
—   Lerch ie Gradca.
Pri   liiiiHiNktiii   dvoru: Cvek i/. Kamntka.
Pri  MtHlrl|t»l<<'iit cetiHrjI: Trnuhcrz, i/,  Ljubljane.
—   Feilakar i/. Trbiža.
Pn Jiižii«*ui kAlodvorut Sc1iwhi7, ij, Linča. — Lewiu iz Burolina.   --    Suguic i/, St. Jerneja.
t)i»rli so  *   aj4iS>lj»nl:
30. novembra: Marija KrJe, gostiju, 78 l«t, Kožno ulicu  at. 33, marasmus.
1. decembra: Julijan* JakuŠ, dolavćevt ženu, 59 let, Florijuuske ul.ee št.  17, kap.
V d e ž u I n i bolnici:
30. novembra: Marija DcmSar, pekova £en», 42 let, rak.
1. decembra: Iv*n Kodur, trgovski pomoćnik, 17 let,
grdu  liilm.
Meteorologično  poročilo
f.                   Stanje          „,               ,T                         Bio-9   Caa opa-   blu.omJetrft      lem-         Ve-      Nh      fc. (5    zovanja    u v mm      peratnra    trovi                   1UU1 o   7. zjutraj ! 7:»8'4 nm.       W C     si. szhj   obi. -a    2. popoi.    738 4 mm.       f»14° C     bI. zah.!   obi.    000 mm. _;    9. zveCer    73» 0 mm.       4 2U C     si. zah.    obi. Srednja temperatura 4*1", za 2'7° nud norumlom.
dnć 2  decembra t. 1.
divimo  f.i|.(jran6no   poro^iU).)
vfioraj     —             dniio«
l'Aiiln.H   .onu.....tflil.    91-10      -   <l.l.    !H-S»
Srebrna renln           .....       9080       —     ,       »0 iK)
ZIkU renta.......     uJ7 65       —     n    10765
f>°/0 marom roj.t*.....101 80       —     „     10185
Akcijo narodnu bnuku     .    .       ,   lOOi-   -       —     „   1002 —
Kreditne ahoij«......274 40       -     „    27f> f>0
London........117 85       -     ,     117-85
Srebro.........         -   —       —                -*—
Na.iol..........         9 34'/,   -     .        y-34'/,
C. kr. <:okiLii......       ,          r60       —     ,         5 «0
NiMiifiko marku.....       „       f)7 85       —     ,      57 85
i°(0 dilavnu siuoke it I. 1854         '250  «ld      183  ^ld  75 kr.
DrlHVue areCke iz I   1H«4                  »00     ,        177     „     —    „
0^er»ka zUta  renta  4*/o.......     *O3     „     —    n
Of^orHltt; papiiii:i  rentu ;«"/„        .....    1**0     ,     60    t
l>unuMi  .cg. urečku f)0^    .     .    .       l»;0  gld.    181     „     50    „
/ijuilj. ob£. uvHtr. 4V|"/0  x1h(i   *.h»i. listi .    .     115     ,    60   t
Krculituo »roćke......100 «1.».     184     ,    50    ,
ttiulollovo arećko.....        10    n         lJ     „    50    ,
Akcijo niglo-avitr. banke    .    ,      IUO              148     ,    75    „
Truuiw*y-dru*t. voO« 170 gld. a. v.    ,    ,    .    SJ17     ,    —   ,
Mlitava m Božična flanla!
Štefaiil-iuođcrcl, rofocl Iz clie-
nlllje  In  volue,   eeplce,  pretl-
pasiftlkl vsake velikosti.   (io26-i)
M. Podkrajšek v Špitalskih ulicah. Kje se dobiva
dobro crno istrsko vino?
in aicer neposredno od viuogradnikov, po\6 naš rodoljub Vlljeiu 44 mm, urar in zastopnik banke „Slavije" v I*nljl, kateri ve za dobra vina po poftteni ceni. Kdor želi kaj izvedeti, obrni se do njega pismeno ali osebno.                             (loofl—5)
Mejnarodna
PANORAMA
v Ljubljani na Kongresnom  trgu v „Tonhalle".
Odprta vsak dan od 2. ure popoludne do 9. ure
zvečer. — Ob nedeljah in  praznikih od 10. do
12. ure  dopoludne in od 2. ure popoludne do
9. ure zvečer.
IJfttofmlim za osebo 2<> kr.   O ustopnic se dobi za DO Kr.    Otroci IO kr.
Oil Metrika «ln« II. t. iu. «lo niktete
isobofe dno J5. decembra:
VII. serija:                 (98G-15)
Egipet, Amerika, Kalifornija.
9000 podob
16 avez. vai. a 10 mark, ali 256 snop. a 5O pfen.
16000 stranij
Brockhaus-ov
Konverzacijski leksikon
14, nat/s.
šOOšlikl
1300 kart
120 barvenih podob in 480 podob v črnem tisku
Dobi  »  pri J. OIONTINI-Jn  v  LJnblJanl.
WElSER-jevo
učilišče in vzgojevališče za deklice
Dunaj, I, Weihburggasse Nr. 10.
rravic.'i javnosti               (10'24—2)
za zasebno ljudsko in meščansko solo, 2 nadalje valna kurza; penzijonat.
Voliki sveti i prontori z izborno ventilacijo, pro-Hkiidcno učiteljsko moH, h opi ta zbirka ličnih priprav. Iivirttnii hrana iu nkrbno nadzorovanjo gojorik.
5B^*~ 1'nivovcljavne Nvculoćbe. "^H|
Ugodna lega blizu meitneg^a parka.       Fen-zljonat Je   urojon  z velikim   komfortom. |       Za telovadbo In ple« posebne dvorane.
Prospt'ki i  pnšiljujo s»» hivzplarno  iu  i'raukovano.
Magdalena Vollrath,            Dr. Karol Weiser,
upraviteljicu   pi'tr/.ijonata.                     ravnatelj.
Primera št. 7
(nlkaka tontina):
Polica   guvernerja   države  Novi  York.
Leta 1850. zavaroval bo jo Mr. Lucitia Robinsoo, o svojem čaau guvernOr Novega Yorka( n:i življenje pri
največja in najbogatejša zavarovalnica na sveti.
Osnovana na goli mejsobojnosti.
(iarancijski zaklati         (ior>4-i)
36734 milijonov goldinarjev a. v.
Skoro TO  milijouov   j£-<>lcll«ut*i4?v  vtč,   kakor vsnka drugti druga zavurovaluicft.
Todanja starost: 3L let. ZnvarovalriH vsota: .r>000 dolarjev. Letna premija: 155', dolarja.
Ko jo Mr. Kdhinson pred kratkim umri, dobili bo njegovi riediči vsled priklopljenih dt:ti'Ž.ov o<l dobirita na-nientii f-OdO dt»larjov 1-1.15» ilolHrjfv. *»U Hkoro tri-krut toliku, kollkor j« blln prvotno zuviiruviiuii vnoIk.
Tu polica ni bila niknku popoltiu toutinu — katero rezultat ntijavlja sedaj noko liniji amoriAko dniStvo — Iu I*kuI>» vaelt prcuilj, \ Nliit*»ji, tlit no |e UNiavilo plHi'ovrtuje, je bllu lzUljii^vao.
lieueraliio ravnateljstvo za Avstrijo: nD-a.n.etj,   I-.   ILiolols:o-^7-Itz;plstt2i   1-
Glavni zastopnik za Kranjsko: v Ljubljani, na Sv. Jakoba trgu.
puškar
v Horo v Iju li (l'oi'Iaoli) nm lioroNkem
izdulujc  in prodaja   vsukovr.stno   novo   pnAke   i ti  r «'><>!-verje ter vnb IovnUc prlpruve,   ptktronc   trr «lriif;*»
»ftrfljlvo po n a j n i žj i li   ceu a li. — Piljke so vst!   pr«>-
NktiHeuit   na   cea. kr. izkušavaliČi'ti   ter   zrtztmmt'iiovHiio   t.
znainko tega  zavddn.                (175—7ti,i
Za izbornost blaga jamči izdelovatelj. Stare piiške popravljajo ae ceno. Ceniki pošiljajo se brezplačno.
Zegljišče.
Pri jiovst'iu {lonovljeui komIIIiiI
uri.  ~W iiiif-jlci   <M*s-«l.i  **t.  t^O
(nekdaj nPri lovru"), kjer so toči pivo. pri*tiio <lolcn|Nku vJno in kjer sv. dutnvnjci <lc»l>rt* H«rk*» in mrzlo Ji'tti, ot\<irjen<> jt> tndi pro-notl|«»no, u nt«*kl«»iu krilo iu obilo in po zimi  kurljlvo
»*~ kegljišee -vm
ter b« da v pornbo posutu ni in partijnm in drnžrvoin. Mnogobrojuega obi»ba prosi
(1039—2)                             A. Lindtner.
V  Ljubljani, dno \!\\. novi>nil»i*;»  1>-!U.
Zoncipijenta
v neprepirnih in prepirnih poslih izurjenega, — VNpreJDieni z novini  letom.
Ivan Fischer,
(1035—3)                 c. kr. notar, (lornjigrad.
Tri <lohro izurjeue (»«-i*J-8)
dacar]e
vsprejme a 1. juiinvarjeiu IHOii zakup rilima v l'riionilji. Phu'-rt mesečno '35 g[<l. in proato {stanovanje. Kavcije zuhteva se 100 gld. — Prijave, v katerih botli niivodeno doscclHiije s'užbt)-vanjc, (lo[)OBlati jo «lo Ili. tlt'ceiuUi'Jt IHO1 predsedniku   Androjil   Liirkncr-jii   V   Ćriiomlji.
Odvetniški ali notarski pisar ni
v mostu ali na de/ei ponudi se zancsljiv in poston, v to/bcnili, pogodbenih in dmgili za-devah saniostojno dt'lujor. sluvcnsko-nemžkoga uradovanja tur  već jezikt>v  znio/.en
solicitator
kati'ri zna posebno dobro s klijenti ravnati. Toloži lahko vcfji znesek kavcije ter ne sili na  posebno  veliko plačo.
Cenjeni   dopisi   pod  „20OO"  na   uprav-
ništvo   „Sloveiiskega Niiroda".                 iio«—-j)
Prememba  lokala.
i         £c. :Ut li>l  obstojei-ii.  in  dobro  zhiinu
| prva avstrijska anončna pisarna . !         A. OPPELIK
ju od.sli^j   TiHprcj
J>iiiidJ.  iiicHlo.   €Nriin»iix4kr^»KNe   12
i im  opiti l«karru\ Sin^cr.straHse  l.r>'
in **e pripnriH^a v tot'no oakrhovanje inseratov vsake
vi.^te /..i vmp  ninnijsko. tu-  in ino-fonitku listo,   kole-
d.irjt'  idi. itii.   po  iii/.kih  rt'nali.
L        "*~~ 4't'iilki in proračuni /.nslonj. ----■         a
KAROL TILL
Špitalske ulice 10. Ljub\jana. Špilalske ulice 10.
IMkiiI ptkptr in znvifki \- kaaetali in zavoj ih. (\>-t rt i u k h ali usnici ka 7. n;i^ia\ imiii (»kratki tili nupi8>. Visltiiice, lit.o^rato1 ane ali tiskii'M' majliolj tno-dt>ma obiikif VHiikovrNliif potrt'liA^'iii«* tu pl-siiriiirt* i*ll piHiiIiit* inixt': ptiilln^if za pisanje, (intniki. poiUtavki /.a diA:tla, olttc/.iiiki, ravniki, nn-šilui 7,vitki, ptM'iitiia i/, prožovine, .snAilni kartoni ittl. it(i. TrK<HdUik kii|l»£e, kopirno kujig''« •»*'-Io/uir4> glavne knjige, o/.k« «*tra/./.f, t'ohjo knjigo, kvHi-t-knjigt', knzala, iipiHiie ali povz«itiM> knjizi«, knjigu licli iiiut', Im li'žnicis /.a perilo. IJikKUI kol<>clur|l, pisni in atenski knlcilarji, kolodarji /a ln'lf/.ki.1, ko-ifiljirji /. ItHtki in /a listinci», /opni iu (lenarnirui kuictiiiji, patoi)t«iva:ii HtobritMii kotedarji, (iija^ki ko-lularji in  skladni  koli'darji  v   Vrliki  i/.tn-ri.    (l.p><» 17
Gostilnica „Pri Triglavu"
_______v Kranji._______
i           Usojam se p. n. častitim stalnim gostom  in  Častitemu ubiMnstvu
iz   nn'Ktu   in   z   dežele   uljudno   nazuaniti,   da   seui   s   1.   decembrom t.  I. prevzel
gostilnico „Pri Triglavu",
Skrbel   boilem   za   «lol»ro    pljaeo.    iil&iisiia   je«lili»    in točnu poMirozbo.
Za mnogobrojni  obiek se pripoioCa
z odliČuim npuStovanjem
Ignacij Kleinstein.
j                 V Kranji,  iliie 1. decembra  1891.                           (1044—2)
Za lillaf^ ta Božić J
1'. n. slavueniu obCinstvu in trgovcem pripororam svojo veliko zalogo raznih sladčičarskih izdetkov, od navadnih do najlinejših shidčic, dalje druga Času pri-merna darila; vsakovrstne predmete za okrašenje božičnih drevesc lastnega izdelka prodajam na drobuo in debelo po jako ugodnih cenali.                           (tom—4)
Naročila izvršujejo se najhitrejše. Nepoznaniin in privatnim naročnikom pošiljum Ig prot^ povzetju.
sladčičarska   obrt   v   L-jubljani
na Kongresnem trgu (v Zvezdi).
I i-#^f\ci    irl-diM I ci
za Miklavža in Božie!
Jurčičevi zbrani spisi.
1.  zvezek:   Deseti  brat.  Roman.
2.  zvezek:   I. Jurij   Kozjak,   slovenski janičar.   Povest   iz   15.  stolotja   domaće   zgodo-vine.  —   II. Spomini  na   deda.    IVavljice   in
povesti   i/,   sIovcMiskogu   naroda. —   III. Jesensko
noč mej slovenskimi polharji. (Utiče iz živ-
ijcMija   našega  naroda.   —   IV. Spomini Starega
Slovenca ali crtice iz mojega življenja.
3.  zvezek:   I. Domen.  Povest. —   ti. Jurij Kobila.   Izvirna  povest  iz  časov lutrovske  refor-nuu-ije. —  III. Dva prijatelja. —  IV. Vrban
Smukova Ženite V. Humoristična povest iz narodnoga živi jenja. — V. Golida. Povest po resničm dojjodbi. — VI. Kozlovska sodba V Višnji   Gori.    Lepa   povest   iz   stare   zgodovine.
4.  zvezek:   I.  Tihotapec.   Povest iz   donui-rega  življenja  kranjskih  Slovencev.   —   II.   Grad Rojinje.    Povest   za   slovensko   ljudstvo.   —   III. Klošterski   Žolnir.     Izvirim   povest   iz   18.  sto-letja.   —   IV.  Dva   brata.    Resnienu,   povest.
5.  zvozek:   HČi   mestnega   SOdnika.    Izvirna   zgodovinska   povest   iz    15.  stoletja.   —   II. Nemški  valpet.   Povest.   —   III.  Sin kmet-
skega Cesarja. Povest iz Ui. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini.  Povest.
«J. zvezek:   I. Sosedov sin.  —   II. Moč in pravica. —  III. Telečja pečenka.  Obraz
i/,   našega   inestnega   življenja.    —   IV.   Bojim  se
te.    Zgodo vinska   povest.   —   V.   Ponarejeni
bankovci.   Povest  iz   domaČuga  življenja. — VI.
Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. —- VII. Crta iz življenja poiitičnega agitatorja.
7.   zvezek:   1.   Lepa   Vida.   Roman.   —   II.
Ivan   Erazem Tatenbah.    Izvire.n  historičen
roman iz sedemnajstega veka slovenske zgodovine.
H.  zvezek:   I.  Cvet in sad.   Izviren roman. II. Bela ruta, bel denar. Povest.
i».  zvrzek:   Doktor Zober.   Izviren roman. II.   Mej   dvema   Stoloilia.     Izviren   roman.
-==- Zvezek 6o kr.,   eleg. vez,  i gld. -=-
Dr. Val. Zarnika zbrani spisi.
I-  FripoTT-eđjoi  spisi,
i. zvezek: Životopis dr. V. Zarnika. — Ura bije, človeka pa ni! — Maščevanje usode.— Kazni spisi: Iz državnega ^bora. — Pisma slovenskega turista.
Eleg. vezan i gld., broš. 30  kr.
Zbirka avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku.
l. zvezek:  Kazenski zakon. V platno vezan 3 gld., po pošti 3 gld. 10 kr.
Kazensko-pravdni red
z dne 23. maja 1873 štev. 119 državnega zakonika z dodanim zvršitvenim propisom in drugimi   zakoni   i 11   ukazi  kazenski   postopek  za-
devajoČimi.
Trdo vezan 2 gld. 80 l^r., po pošti 2. gld. 90 kr.
Blodne  duše.   523  str.      .     .     .   Cena  70  kr. Otci in sinovi.   357 str.       .    .      „50   „
Undina.   143 str......            20    „
Vilenski Brodnik.  82 str.   .    .      „     15   „
Dnevnik.   05 str......„     15   .,
Ukrajinske dume. H4 str.   .    .      n     15   „ Časnikarstvo in naši časniki.
304   str..........,      40    „
Dubrovski.  122 str.....„     25   „
Nov.   T)12   str.........70    „
Razne pripovedke.  (Najgrozo-      „           .. „
vitejša     muka     peklcnska.      —        „              „
Ulomci. —   Silvestrov   otročieck.        „              „
—  Uničeno življenje)        ...       „      40
Pariz v Ameriki.  535 str.      .      „     50    „
Ivan Zbogar.   198 str.....,     25   „
Junak našega časa. 204 str.   .       „     40   „
Selski župnik. 20;i str.....,     25   „
Knez Serebrjani. 0()i> str.   .    .      „     70   „
Za dragocenim korenom. 141 str.      „     20   „ Dve povesti.   (Med  kujigami in    . „
ljudini.   —   Doktor Holman.)      .        „     25
Prvi slovenski dijaski koledar
elegantno vezan 80 kr.
Navedeni zvezki dobivajo  se pri  vseli IteCLjig'Otržcil^  ter v
„Narodni Tiskarni" v Ljubljani.
l/Atajatelj in odgovorui ureduiU : Josip N u 1 li.
Laetuina fn tisk .Ndiodr^e Tiskarne".