druži) jc namreč pripisala meščanstvu položaj nekje na sredini družbe, vendar pa je to skozi svojo učinkovitost v ekonomski (trgovanje, proizvodnja) in politični (meščanske revolucije) praksi |X)stavilo ilružbena razmerja na nove temelje, ne glede na babitus, ki bi tu moral delovati omejujoče (Münch, 1994: 154-155), Pri tem je za nas pomembno očitno dejstvo, da je iitoracija v sferi prakse spremenila družbeno strukturo in s tem se\eda posletlično tudi babitus družbenih razredov, kar je ravno obratna sek\enca tlogotikov, kot jo na načelnem nivoju v svoji teoriji ])ostavlja Bourdieu.
Sklep
Na tem mestu se bi bilo nesmiselno spuščati v naštevanje v.seh pomankljivosti, ki so jih kritiki na.šli v Bourdiujevem delu. Takšno početje .se nam zdi precej jalovo, .saj |>o na.šem prepričanju teorija, ki nima nobenih slepih peg. verjetno ni več teorija o realnosti, am|)ak neselekti\iu) podvajanje realnosti same". Izliajajoč iz te po.stavke smo iz(X)stavili zgolj tisti jjroblematični segment Bourdieuje\ega dela, ki kaže na to, da ta avtor, kljub .svojemu eksplicitnemu prizadevanju, ni u.spel oblikovni ieorei.ske sinteze na način, ki bi .se izognil etiostranskeimi poudarku (na strukturah). V tej luči lahko torej oblikujemo na.slednji zaključek: Bourdieu je us|>el korektno in nadv.se zanimivo prikazati en, strukturalni segment družbene dinamike (predv.sem simbolne boje med razredi)", ne da bi ga pri tem uspel povezati s korektno konceptualizacijo drugega pola družbene resničnosti, člo\ekovega delovanja.
LlTER-VrURA:
IJerger, R-ter. 1.. in l.uckmann, Tliomas. 1991. The .social Construction of Reality. A Treati.se in the .Sociok)gy of Knowledge. London: Penguin Books.
Bourdieu. Pierre in Pa.s.seron. J.-C. I97H. Reproduait)n in I'ducation. .Society and Culture, l.ondon in Beverly Mills: Sage publications.
Bourdieu, Pierre, 19K5. "The .Social Space and the Genesis of Groups". .S(Kial .Science Information 24, 2.
Bourtlieu. Pierre. 1992. :>to znaCi govoriti. i:konomija jezičnih razmjena. Zagreb: Naprijed.
Bourdieu. Pierre. 1994. IHstinction A .Social Crititjue of the Judgement and Ta.ste. London in New ^'ork: Routledge.
Bourdieu. Pierre. 1995. "StKial Space anil Symbolic Power". V: McGuire (izd ). Readings in Contemporary .S<Kiol<)gical Theory From Modernity to Post-modernity l-ngle\vood Clil'ls: Prentice Hall.
' l.eji /irimer uikiiiegei iieivdjiiisbegti In neselekliniegd Širjenja kiiiice/Hor Jc /mi nail oceni CMitensofa slriibuiradjska Uurlja. filej na /irliiier: Sumbiirič fj^d.
' Anilivj :iberlel> silijo razfinit o o Himnlleiijn (v naivzari s/inMeiiil MiiCenili //aherniasnriti bon-ce{>liiiillzaciJJ zablinčiije i:/Mmieiiihiio ngoloiioirljn. tla je morila bislivn liiis/H-ivb njefiiiiv teorije r lem. ita Je iKibaztii babo iiiiti v aferi iiiljenjsbefia nimamo o/mn ba zkoIJ s CMim rtidoiialnlm s/nh raziimeivinjem. saj liitll la sfera '/mfiosio luMnjia bol /nitje ailrlli boiifllblor. bi Izhajajo iz rna/irejSiije red-nosil'(.<tki-iie/i t<J<J7. J4HJ.
»ounlicii, l'icrro. in l>arlx.-l. A. 1997 Tlic l.ovc ol Art OxI'orI in CanibriclRc: hdity I'ress.
Dawu. Alan. 1978. "Theoric.s ol'Siiiial Aition". V: »oiU)nK)rt:. T. in Nisbct, K. (izd). Hi.story ol .Socio|o)>ical Analysis, l.ondon: licincniann Kducation l)<K)k.s.
Kowlcr. Uridgci. 1997.1'icrrc lioiirdicti and Cultural Theory. I.onilon. 'Iliou.sanil Oaks in Niw Delhi: .Sage IHiblitations,
Oiiklen.s, Anthony 1989. Nova pravila .stKiolo.ške ntctotle. l.jubljana; .'^KIIC in Filo/.ofska l:ikulteta.
Giddens, Aanthony 1995. l'olitifs. Socicty and .Social Tlieory l-nc()untcrs with Cla.ssical anil Q)nteniporary .Social Tliought Canihriilge: l'olity Press.
Harre. Kall'. 1981. "Philosophical Aspects of the .Micro-M:icn) Problem". V; Knorr-Cetina, K,, Circourel. A V. (izd ). Advances in Social Theory and .Methodology Toward an Integnition of Micro and Macro .Sociok)gic.s. lioston. I.ond<in, Henley: Koutledge & Kcgan Paul.
Jenkins, Richard. 1996. Pierre Mourdieu. I.<md<)n in New York: Routlcdgc.
.Münch, Richard. 1994. .Sociological Theory Dc\elopenus Since the 19C)0s. Chicago: NelsonHall Publishers,
Kitzer, George. 1996. .Motlern Sociological Tlieory (I'ourth l-dition). New York: .McGraw-Hill, Inc.
Stankovič, Peter 1995. Tt»e Probien» of Human Agency in Contemporary .Sociological Theory. Magistrska dizertacija. Central l-uropean University, Prague College.
StankoviO, Peter 1996. "Nekaj asixrktov problema delovanja v sodobni .sociolo.ški tej)riji". Teorija in Pr:iksa XX-XIII, 5:739-74«.
.škeriep. Andrej. 1997. Komunikacija v družbi, družba v komunikaciji l.jubljana: Fakulteta za ilružbene wde.
Tiirner, Johnatan H. 1991. The .Structure of .Sociological Theory Helmont, California; Wailsworth Publishing Company.
Tomaž KRPIC *	izvrnsi
ČlANEK
PERSONAI.ISTIČNA SOCIOLOGIJA'
Pov2etek Avtor se poglablja velelo dveh klasičnih teoretikov sociologije: očeta simboličnega interakcionizma G. IL Meada in tvorca fenomenološko nsmerjene sociologije A. Schiitza V prvem dein članka se posveča teoriji sw ialnega delovanja Opredeljnje ključne pojme kot ,vo gesta in dialog jaza z menoj v meni. Drngi del članka je namenjen fTojas-nitvi fenomenoloških konceptov v Schiitzovi sociologiji. Zanima ga osebna in družbena zaloga vedenja ter enostavna in kompleksna distribucija vedenja. Na koncn sklene mzprat.'o s primerjalno obeh avtorjev. Ključni pojmi: (] II. Mead, socialno delovanje, gesta, A. Schütz, socialno razumevanje, včdenje, personalistična sociologija
Teorija delovanja: simbolični interakcionizem G. H. Meada
Za temeljno delo Georga Merberta Meada štejemo knjigo, ki je izšla pet let po njegovi smrti. Knjigo je uredil C. .MorrLs iz nekaterih .Meadovih zapiskov, narejenih za predavanja in množice drugih še neobjavljenih del (A. Giddens 1993)'. Za teoretsko misel v prehodu iz 19. v 20. stoletje velja, tla se je pogumno lotevala obrata txl spekulativnega k praktičnemu umu. V takšno odločitev je filozofe pehala izguba enotnosti spekulativnega uma. Menili so, da edino skok v sfero praktičnosti lahko zaceli globoko ranjeni' um (Rutar 1995,40). Meadov napor lahko razumemo kot poskus v tej smeri. Čeprav se Mead pri svojem tlelu navezuje tutli na teoretske koncepte najpomembnejšega predstavnika ameriškega behaviorizma J. B. Watsona, seže v .svoji ideji o dinamičnem razmerju meti posameznikom in njegovo okolico onkraj behavioristične togosti. Zahteval je: -.,. pristop k študiji posameznikovega izkustva iz perspektive njegovega včdenja; še posebej pa vendar ne izključno, kot vedenje, kot ga vidijo ostali posamezniki..." (Meatl 1936, 2). i:)elovanje posameznika moramo razlagati kakor se nam kaže s svojim obnašanjem, toda razlaga naj vsebuje tudi perspektivo samorazumevanja .svojega lastnega vedenja {Jary 1991, 386). Mead ne zavrača introspekcije, le bolj smiselna se mu ztli zahteva po vztrajanju na objektiviranju zavesti. Vsi pretimeti so gletle na svoj obstoj tiružbeni predmeti. Dokler niso postavljeni v doseg posameznikovega
• Tonmi KrpiC. not i nnlsktimlec lui tVV
' Itigliirje Iz (li/)lomske luiloge fCtiU-dnile duha. za kalem Je avtor [nvjet freSeriiom iiagnido lliiuvrze v tjiihljaiil leia t'J9H
' Iz .Mornsoi ena m od<t k Meadoi i kupni .Miiut. Sel/and Sociely. sir: I'
pcrcepcijskcga aparata, so zgolj hipotetični predmeti. Večji del drii/.benih odno.sov temelji le na predpostavljenih situacijah. Šele v |>olju delovanja po.stanejo za |X)sameznika realni. Senzorni aparat po.sameznika je predmet fizičnega sveta in .se nahaja zunaj opazovalca. Notranjost posameznika ima .svoj smisel le v odnosu do okolice, v kateri .se odvija proces delovanja (.Mead 19.38). Ti.sta doživetja, ki so dostopna le po.samczniku, naj preučuje psihologija (.Mead 19.36, 5). Toda tam, kjer |xjsameznik .seže onkraj sebe, s svojo nepo.sredno prisotnostjo sodeluje pri formiranju socialnih skupin in družbenih struktur, je potrebno upo.števati tudi znanja drugih discii)lin, predvsem sociologije. Z zavračanjem solipsizma posega Mead v temeljno družbo.slovno epistemološkcMuetodološko vpra.šanje, kako naj preučujemo družbo.
Mead je bil eden tistih, ki .so po.sku.šali podati rešitev tiružbeno - kulturne dimenzije lega problema. V tem smi.slu moratno razumeti naslednji citat iz Meadove knjige:
"V socialni psihologiji tie izpeljujemo t edeuja družbeue skupine iz rede-nja posameznikov, ki Jo sestavljajo; nijii izhajamo iz kompleksne celote skupinskega delovanja, v kateri posebej (kot elemente) analizinimo vedenje vsakega sodehtjočegaposameznika.'(Mead 1936, 7).
V izrazu socialna psihologija se morda skriva rešitev za iratlicionalno sociološko prf)tislovje. Tradicionalno v naturalistično razumevanje nagnjena .socit)lt)ška analiza se lahko zaluča v |)er.sonalistično paradigmo le, če se približa psihološki analizi po.sameznika. S tem izpriča .svoje zanimanje za preučevanje posameznika, ki ni več le 'nemočna igrača' v rokah tiružbenih struktur (.Scheibe 1995). In prav to je vodilna mi.sel .Meada. .Ne gre mu le za običajni psiholo.ški pri.stop, ki si jemlje posameznika za enoto razlage in .šele txl tod krene na pot k družbenim .strukturam. Ne pripisuje pojma družbe le po.sameznikovi stjlipsisiični utvari niti enostavno ne .sešteje delovanja posameznikov in tako ponesrečeno izpusti uviti, da .seštevek posameznikov kot družbenih elementov ne more tlati celote, ampak je celota nekaj povsem drugega, neka nova kvaliteta. To kv aliteto si Meatl vzame za izhodi.šče in jo poimenuje kompleksno .skupinsko delovanje, v kateri posamezniki sicer zavzamejo .svojo vlogo, a skupina ne zahteva popolne odpovetli posameznikove avtonomnosti. Gre le za to, tla analiziramo ix)samcznikovo \<^de-nje v odnosu do delf>vanja celotne skupine, ne pa kot izoliranega subjekta. V tej teoret-ski perspektivi .sta sociologija in psihologija siamski dvojčici personalistične sociologije.
Meatl je postavil osnovo za tlružl>eni model, ki zahteva visoko stopnjo gibljivt>sii, kajti edintjle vi.soka dinamičnost zagotavlja njegovo kontinuirano vzpostavljanje skozi otinose meti posamezniki. Razumevanje položaja ptjsamezni-ka izhaja iz njegovega položaja v skupnosti, ne pa zgolj iz tlražljajev in reakcij posameznika na te dražljaje. Gre za premik, ki pa ga mnogi njegovi nasledniki ni.so
znali j)rav dobro izkoristiti'. Ker .Mead postavi družbeno dogajanje v prostor interakcije nicd posamezniki in hkrati tudi v posameznika, .se moramo vprašati, kateri je tisti medij, ki omogoča posamezniku integracijo v družbeno skupnost. Takšen medij mora omogočati opisovanje zelo kompleksnih dinamičnih odnosov meti ptwamezniki in hkrati zelo enostavno in hitro uporabo. Pt)membno je, tla tak.šen medij kot strukturni element pripada tutli notranjemu svetu posameznika in ne le odno.som med po.samezniki. Zato mora omogočati tudi dovolj vi.soko stopnjo samorefleksivntjsti. .Najbtilj t)bičajcn način .socialnega stika je govor. Poleg neposrednega .stKialnega .stika vzptj.stavijo po.samezniki tutli razumevanje s svojim sogo\'orcem. Z gov orom sporočate in na spregovorjene besede z govt)rom reagirate. Govor je indivitlualna izbira in aktualizacija v dani situaciji, z njim posameznik izrazi svojo .subjektivno misel, jezik je nasprotno družbena in.stitucija, ki jc posameznik sam ne more u.stvariti in je nekakšna družbena pogodba. Pt)sameznik lahko uporabi jezik v obliki govora samo, čc .se jezika nauči. Povedano nekolikt) drugače: ko jx)sameznik govori, uporablja verbalnt) obliko simbolnega jezika. Za dvojico jezik - govor velja dialektično razmerje. Ločevati jezik od gtjvora je zaradi tega možno le v prtxesu vzpostavljanja smisla (Barthes 1990). Ker je gtnor nekaj zelo partiktilarnega. hkrati pa po.sameznik izreče trditev na tak način, da izrečeno lahko razumenio kot .splošno, lahko postane jezik tudi družbena in.stitucija. Družbene institucije pa imajo neko zelo zanimivo lastnost: posamezniku pomagajo objektivizirati družbeno dogajanje (Berger 1988). Za družbeni pomen jezika pravi .Mead. da je jezik sredstvo v procesu, v katerem bolj ali manj kooperativno sodeluje posameznik. Z jezikovnim sredstvom si posameznik pridobi vedenje o deltnanju drugih po.sameznikov (.MeatI 196.?. 335). Velik del .Meadovih misli o vlogi jezika nakazuje lunkcijo jezika in njegov potek, mnogo bolj pomemben pa je tisti del, kjer .Mead gtwtjri o neposredni obliki, v kateri lahkt) jezik zavzame .svojo t)bliko, pri tem pa uporabi pojem geste'. Tisto, kar .MeatI imenuje gesta, je sposol> no vzbuditi v posamezniku reakcijo, na potllagi katere si pt)samcznik razloži delo vanje in mišljenje svt)jcga sogovornika. Izraz za obliko človekovega simbolnega tlelovanja je .Mead povzel pt) ustanovitelju prvega psiholo.škega laboratorija \V. W'undu. Prt)ti koncu 19. stoletja je tekla huda epistemološka bitka v tiružbo.slovnih znanostih za prevlado objektivnih metod znanstvenega raziskovanja. Do spopada je pri.šlo delnt) z.aratli uveljavljanja mladih družboslovnih ved v rigidnem univerzitetnem in širšem tiružbenein prt)storu, delno pa zaradi tega, ker fenomenologiji ni uspelo najti enostavne metode intro.spekcije, katero bi bolj ali manj enoglasno sprejeli v znan.st\ cnem .svetu (Rutar 1995; Dcnnett 1991). Pot stran od metode introspekcije lahkt) votli le onkraj posameznika, v zunanjo situacijo, toda na način, ki posameznika ne izvzame iz takšne situacije. Stališče je peljalo Wundta v paralelizem tistega, kar .se dogaja znotr:ij človekf)vega telesa in tega, kar .se odvija zunaj njega (.MeatI I9.?6, 42).
Ce se ozremo |jo .Meatlovem delu in poiščemo mesto, n;i k:iterem opredeli pojem geste, naletimo na na.slednjo delinicijo. Ge.sta je:
• X<i lo Iitis o/iozarfii iiti firimvr T /.lu tituniii (1<J<J7). ti Meiii/ti lirimvrjii s Ki-broiii. Tako ctfeii toi drugI lilij hI hllii Kishiinti m fire/irviHlei' /Hi/Ktliiend zdrsni druihostovne znniiosil f rvdiikcloiiizcni (iMcbmiiiiii I'J<J2J.
"... situacija, v kate/iposamezni deli delovan ja jxistanejo dražljaji za druge oblike delovanja, jmvzroCijo reakcijo pri drugi obliki delovanja tako, da le ta postane dražljaj za prvo obliko delovanja... '(Mead 1936, )■
Pojem govorice MeatI nadome.sii z elementi delovanja, ki postanejo spodbujevalci Gesta je za Meada več kakor le preprost zamah z roko ali zmigovanje z rameni, kar pomeni, da je govorica .samo ena od oblik gestikulacije. Je morda najpomembnejša, toda ne edina oblika sporazumevanja med ljudmi. Govorica je predvsem kompleksen si.stem vokalnih ge.st, s katerimi človek vzpostavlja .stik z drugimi posamezniki. Govor ima še eno zanimivo lastnost. Omogoča po.samezniku reflek.sijo v .svoje lastno delovanje. In to ne .samo vpogleda v delovanje .svoje lastne zavesti, omogoča mu tudi nadzorovanje lastnega zunanjega delovanja.
\'pra.šanjc pa je, kolikšno stopnjo samostojnosti od .snnbolnega jezika premore posameznikovo mišljenje, .saj ni nujno, da bi vedno mislili misli na .simbolen način. Seveda je mišljenje lahko neodvisno od simbolnega jezika, le da ima v.saka avtonomija tudi svoje o.stre meje, ob katerih .se njen vpliv ustavi. Težave nastopijo .šele kasneje, ko moramo izkušnje mišljenja, ki niso pridobljene s pomočjo simbolnega mišljenja, prenesli v družbeno situacijo in jih moramo posredovati tudi drugim jxxsameznikom v komunikacijski situaciji. .Vleadovo stališče je lukaj povsem jasno. Ni mogoče komunicirati, ne da bi pri tem uporabljali simbole, za katere smo ugotovili, da so univerzalne narave in ne da bi pri tem u|X)števali, da bo mišljeni simbol vzpodbudil pri naslovniku i.sto reakcijo kot v na.šem mišljenjskem ustroju. .Mead trdi, da mora posameznik v aktu izgovarjanja nasloviti .svoje sportJČilo ne samo svojemu sogovorniku, ampak mora sporočilo povedati tudi samemu sebi. V nasprotnem primeru ne more razumeti tnlitve, ki jo izreče (Meail 1936, 117).
Po .Meadu emocionalna stanja niso tista stanja, ki bi jih lahko v simbolni obliki podajali med posamezniki. Govor vsebuje vrednostne nian.se, ki pa nimajo simbolne oblike (Mead 19.36, M7). Mead ne trdi, da takšnih stanj ne moremo podajali. Trdi le, da je za kaj takega potreben napor ilrugačne vrste. Kot primer navaja umetnika, katerega naloga je, da izbere takšna umetniška .sredstva, s katerimi bi lahko pri svojem občinst\'u vzbudil umetniška občutja. Ne more posredovali emocionalnih občutij neposreilno, ampak le po sredstvih umeini.Skega izražanja. V di.skurzu moremo nizali ideje eno za drugo, ne glede na to, ali si ideje dejansko sledijo v takšnem zaporedju. V to nas prisiljuje struktura jezika. Posledica tega je, da lahko izrečemo .samo liste mi.sli, ki jih lahko z jezikom nizamo. Misli tlrugačne vrste ne moremo izreči. Nedi.skurzivno posredovanje simbolnih form je namenjeno prenašanju emocionalnih stanj, občutij in posameznikovih želja. So simboli notranjega človekovega življenja (Langer 1967, 142-119).
'Simbol vzbuja pri {losamezuiku skupino reakcij, prav tako kakor jih sproža pri drugih, toda tu je ie nekaj, kar ga naredi za signijikantni simbol: reakcija znotraj posameznikovega sebstva na besede kol sta stol aH pes'je prav tako za jxjsameznika dražljaj kakor tiuli reakcija. To je tisto, kar imenujemo pomen stvari ali njihova signifikanca.' (Mead 1936. 72).
Posebna oblika siniboUn- so signilikantni simboli, ki ne samo, tla pri sogovornikih vzbudijo enak odziv kakor pri sporot'evalcu. paC pa sprožijo enak odziv pri naslovniku, kakor bi ga sprožil objekt s svojim dražljajem zunaj posameznika. \'elja, da se sintboli v človekov i du.ševno.sti ne morejo pojavili, ne tla bi tibstajali tlražljaji, ki jih .sprožijo. Predpostavke o nepovezano.sti simbola in njegovega pomena, ne .samo v smislu samovznikltjsti, ampak tudi nepovez:inosti oziroma osamo-svojitve simbola od dražljaja, so neosnovane. Sicer je res, da je tnlnos med znakom in označenim, med simbolom in gesto arbitraren ( Barthes 1990). veiular je hkrati tudi resnica, da ima arbitrarnost svojo omejitev. V odno.su do iste realnosti je v.seeno s katerim imenom imenujemo neko žival. Kljub temu pa je za komu-nikacijti med ptjsamezniki stabilnost njunega t)dnosa velikega pomena. Arbiirarno.si .socialnega določanja pomena be.setl je v protislovnju z arbitrarnostjo meti znakom in označenim (Benveniste 1988, 59-65).
Ključnega pomena za razinnevanje po.sameznika kot tiružbenega bitja je Meadov koncept sebstva (.self). .Sebstvo je listi tlel po.sameznika. ki .se vzptxstavlja v .socialni izku.šnji. Pri tem moramo upo.števati zmožnost, tla selxstvo eksistira kot samostcjjna entJia. V procesu izgrajevanja sebstva ne more biti gt)vora o zaprtem samoizgrajevanju, izgrajevanju brez izmenjave gest med rastočim sebstvom in drugimi posamezniki. Sebstvo naslaja tako, da po.sameznik interaktivno deluje nasproti drugemu po.samezniku.
na.stajanju .sebstva moramo ločili tlve njegovi razvtjjni stopnji. 1'rva .stopnja je značilna za zgodnjo .socializacijo posameznika, ko selx' kon.stiiuira v .socialni situaciji, kjer mu tlrugi posamezniki predstavljajt) le specifično organizacijt> deltv vanja. Po.sameznik sprejema nekatere elemente dcltivanja tlrugih po.sameznikov in gletla na metlsebojna tlelovanja teh posameznikov ne kot na celoto, ampak kot na njiht)vo parcialno tlelovanje (.MeatI 19.36, 158). Posameznik na tej sttjpnji razvoja pretiv.sem sprejema geste iz okt>lja. V .sebi jih kopiči, iz enostavnih razmerij rastejo strukture. Na začetku o.sebnega razvoja je sebstvo pasivna struktura. Ventlar mora biti tak.šnega enostavnega nept)sredncga motlela kmalu konec, saj mora pasivna naktjpičenost struktur dobiti aktivni 'epilog'. Posameznik se na neki stopnji razvoja počasi zave, da ne obstajajo samo konkretni ljutlje in njihove medselxjjne interakcije. Izhajajoč iz nakopičenih mentalnih struktur pripisuje prostoru onkraj sebe simbolen pomen in strukturo. .Mead je uvedel koncept sekundarnega tjbdtjbja v razvoju .sebstva, v katerem pritle tlo veljave celosten razvoj posameznikovega sel> st\'a. Sebstvo se izgrajuje ne le na podlagi ne|X)srednega uzrtega delovanja drugih po.samezniktiv, ampak ludi zaradi simbolno reprezentiranega deltnanja genera-liziranega tirugega oziroma družbene skupine, ki ji posameznik pripada (.Mead 1936, 158).
Posameznik posploši delovanje drugih oseb v simbolni obliki pomembnih tlrugih (generalized other). Enostavno poveilano je s pojmom pomembnega ilrugega opisano stanje, ko si posamezniki med seboj posreilujejo takšne vrste sig-nilikantiuh simbolov, da si na |x>dlagi tako pridobljenih izkušenj posameznik pridobi zaveilanje enotnosti sebstva. Posameznik v pomembnem drugem lahko vidi obnašanje celotne tiružbe.
Pojma, s katerima ponazori Meail razcepljenost sebstva, sta jciz in mene. Prvi se nanaša na posameznikovo možnost, da reinterpretira geste, ki jih v neki socialni situaciji sprejema. Drugi pojem pa označuje vplive družbe' na posameznikovo vedenje. .Mead ima pri tem v mislih le tiste vplive, ki jih posameznik sprejme kot take. Torej gre za nekakšno komuniciranje znotraj sebe, znotraj posameznikovega .sebstva. Subjekta komunikacije sta jaz in mene, iz česar sledi, ila sta hkrati tudi objekta. Mead loči meil zunanjo komunikacijo in notranjo komunikacijo, ne tla bi pri tem izigral eno obliko komunikacije proti drugi.
Pomembno je, tla MeatI ne samo postavi v polje jaza reakcijo posameznika na delovanje posameznikov zunaj njega .samega, ampak nam pove, tla za razlikt> od mene, velja za jaz večja stopnja negotovosti. Posameznik se znajtie v situaciji, ko mora o|)ravljati simbolno interakcijo z drugimi po.samezniki. Le ti tvorijo s .svojim delovanjem za naSega izbranega posameznika signilikantne geste, na potllagi katerih posameznik v sebi vzpostavi mene. Posameznik zaratli zimanjosti gest razimie mene kot nekaj, kar je tam preti njim in ne more tivomiti o njegovem obstoju in determinističnem delov anju tlrugih posameznikov. Zaratli tega bi lahko tutli rekli tutli. da posameznik pripiše konceptu mene določeno .stopnjo gotovosti. Nekoliko tlrugače pa nastojsa koncept jaza; tam posameznik ne more biti pov.sem prepričan, da botlo njegove odločitve o načinu reagiranja jaza na tlelovanje mene, pripeljale do točno določenega in zaželenega delovanja posameznika in ne .samo posameznika, marveč tudi skupine, kateri |X).sameznik pripada.
K;idar .se v po.samezniku odvija dialog jaza z menoj, takrat lahko rečemo, tla .se posameznik pogf)varja sam s seboj. Egtjcentrični govor se pojavi v zgotinji stojinji |X)sameznikoveg;i razvoja. Gre ent>stavno za to, tla .se otrok ne zavetla tlobro, k:iko botlo njegovo govorjenje šliš;ili njegovi bližnji. Otrok lahko sam s seboj govori gla.s-no, pa se pri tem sploh ne zavetla, tla ga sliši še kdo. S tem. ko otrok otlrasie in .se .socializira, naj bi egoccntrični govor pri odraslem tt.sahnil, natlomesti naj bi ga .socialni govor.
Čeprav gre pri diadi notranji/zunanji govor za nekoliko drugačno videnje problema, kakor ga predstavlja dialog jaza z menoj, pa vseeno postavlja na.še razmišljanje v neko novo dimenzijo. Zunanji, družbeni govor, uporablja posameznik, kadar neposredno komunicira z drugimi posamezniki. Signifikantne vokalne geste so nosilci sporočil zunanjega govora. Kadar pa mislimo in smo pri tem prisiljeni uporabljati jezik, takrat največkrat mislimo z notranjim govorom. Takšen govor je izrednega pomena za posameznika, k:idar mora opravljati kognitivne operacije. S pomt)čjo notranjega govora pf)sameznik načrtuje in izvaja mi.šljenje v svoji glavi, hkrati pa mu omogoča tudi zunanje delovanje (Benjalield 1993, 262-263).
Vsega lega ne bi izpostavljali, če se ne bi kol del posameznikovega okolja pojavljali ludi drugi jKisamezniki. Rekli smo že, tla se v posamezniku nujno skupaj s samozavedanjem vz|>{>siavi ludi zavesi o ilrugih individuumih. Ce se posameznik pojavi v naSem zaznavanju le kol objeki sam, poiem lahko govorimo le o pasivnem komuniciranju z njim. Pasivno vzpostavljanje komunikacijskega .stika ne zahie\a pri posamezniku sprožitve mehanizma samozavedanja. Pač pa mora samozavedanje biti nujno prisotno, ko govorimo o komunikaciji v pravem pomenu be.sede. V situaciji aktivnega komuniciranja si posamezniki delijo predmet komunikacije, na katerega je usmerjeno sporazumavanje govorcev.
.Samozavedanje omogoča po.samezniku izvajali kontrolo nad .svojim vedenjem. V komunikacijski situaciji po.sameznik internalizira vlogo drugega, pri tem mu samozavetlanje pomaga preseči slučajnostno reagiranje na sogovorniko\o gesto, ("lovoriino sicer kot da bi komuniciranje potekalo zunaj po.sameznika, vendar bi bilo bolj pravilno, če bi rekli, da v aktu komunikacije po.sameznik pravzaprav izvaja v sebstvu dialog jaza z menoj. To \elja ludi v primeai, ko se jpogovarja neposredno s posameznikom, ki .stoji pred njim. Razlog za to lahko iščemo v vsaj minimalni .stopnji anonimnosti, ki mora nastopiti v vsaki socialni situaciji. Iz odno.sa v dialogu med jazem in menoj sledita d\e skrajni situaciji: po prvi možnosti prevlada jaz nati menoj; v drugi situaciji pa gre za nadvhido jaza nad menoj. .\1e;id .še po.sebej skrbno |wudari prvo možnost, ko v dialogu mene idealno tipsko nativlada jaz. Po.sameznik razvije samoz;ivcst, a hkrati .s .samozavestjo razvije ludi samokritičen otino.s. Kadar pos;iiiK'znik sprcjcm;i konvencije iz okolja in se jim podreja, takrat ima sam n;id .seboj kritičen odnos. Primera, v kateren» jaz nadvlada mene, Me;id ne ilustrira kot primer družbeno kritičnega jio.sameznika. ki s prstom kritičnosti kaže na družbeno kontrolo n;id posameznikom, ampak opiše \oditelj:i. Pravi, da se lu in tam pojavi posameznik, ki je s|X}solx.'n večje aktivnosti v procesu dialog;i j;i2;i z menoj kot .so jo povprečno .spo.sobni drugi posamezniki. Z lahkoto navezuje stike s celotno skupnostjo ter tako postane vodja (Me;id 19.36, 256).
Omeniti moramo, da ob.staja še tretja možnost: zlitje jaza z menoj. V takšni situaciji im;i |)osameznik občutek identifik:icije z drugimi posamezniki, kajti vsi po.s;imezniki v neki situaciji reagirajo na enak način. V primeru skupinskega dela .se posameznik identiHcini s skupino, ki ji pripada, vendar pri tem ne gre nujno \cdno za zlitje jaza z njenoj, .saj lahko posameznik zavz;ime znotraj .skupine različen položaj, pa čeprav mu t;ikšen pok)žaj predpi.sujcjo drugi posamezniki v skupini (.Vlead 1936, 273). Spajanje jaza z menoj ojača čustva, ki .se poj;ivijo ob doživetju t;ikšncg;i izkust\a. Bolj ko je .socialno izkust\'o obsežno, več akterjev .sodeluje v njem, bolj intenzivno jc doživetje spoja jaza z menoj. Verjetno ni potrebno po.sebej poudarjali, tla .se religiozno občutje v polni meri nashinja prav na zlitje [KP.sameznika .samega v sebi.
Obstajajo družbene strukture z univerzalnimi lastnostmi, ki se n:i nivoju pos:i-meznika pojavljajo v obliki in.stitucij. Kaj je in.siitucija, opredeli Mead s pomočjo geste. Institucija predstavlja splošno reakcijo na delovanje, tleki prip;idnikov neke skupnosti v primeru posebne sitiuicije. .Manifestacija institucije se seveda kaže otl |X).s;imeznika do pf).sameznik:i razJičnt). .Mcad podpira mi.šljenje, da in.stilucije .same na sebi ni.st) nujnt) prisilne, da so lahko tudi sptxlbujevaliio usmerjene in to
svojo trditev iiteiiieljii)e / ilejstvoin, da l>rez pozitivnega ličinka institucij ne bi bilo zrelih odraslih osebnosti Utemeljeno nas hoče prepričati, da brez ponujenih družbenih konvencij razvoj posameznika v normalno osebnost ne bi bil mogoč. socialnem smislu so najpomembnejše institucije tiste, ki se tičejo vretlnol in norm. Običaji in navade .so neposredne materializacije vretinot m norm. Konvencije ni.so že kar običaji in navade, ampak so izolirane družbeno predjii.sane forme delovanja po.sameznika v neki socialni situaciji.
Dejali smo že, da posameznik v razvoju .sv<ijega .sebstva ])rehotli tive etapi. Kot prvo .se nauči v socialni situaciji sprejemati posamične vplive neposredno predenj po.stavljenih po.sameznikov V ilrugem. zrelej.šem obdobju, pa se jKi.sameznik nauči reagirati tuili na .ibstr.iktnej.še impulze bolj ocklaljenih člano\' družbe, .\lead označuje te ilruge impulze iz socialnega okolja na po.sameznika s jKijmom sig-nifikantni tirugi ali s piijmom generaliziiani drugi. Prvi izraz bolj kaže na pomembnost, ki ga takšnim impulzom iz okolja pripisuje po.sameznik. Drugi izraz pa nas opozarja, da je generalizirani ilrugi neka ab.strakcija, ki ji ni mogoče najti konkretne oblike. Najlepšo ilustracijo generalizacije drugega na družbeni ravni je na.šel Mead v ponazoritvi pojmov igra in tekma, .še posebej zaraili tega. ker ima njuna ilustracija več kot zgolj funkcijo nazornega prikazo\anja. Je prej koncept delovanja ix>sameznika na družbeni ravni. Igra je .še posebej izrazilo otroška oblika reagiranja na delovanje drugih posameznikov iz okolja. Otrok reagira na dražljaje iz okolja, vendar mu pri tem ni potrebno nujno u|KJŠtevati celotne strukture skupnosti. Majhen otrok .se ne zaveda sebe kot pripadnika neke šir.še družbene skupnosti Ko se igra. prepoznava vloge drugih in .se v te vloge tudi vživlja. Kot primer skupine odra.slih, ki .sodelujejo v igri, da .\leail športno tekmo, kjer morajo tekmovalci dobro poznati pravila igre, če želijo imeti nadzor nad igro (.Mead 1962. 15.-5-15 j). Tekmovalna .skupina predstavlja posamezniku generalizacijo ilrugega.
Teorija raziimcvaiija: fenomenološka sociologija A. Schütza
Čeprav štejemo Alfreda .Schütza v prvi vrsti k socialnim filozofom, ki so svoje občutljive teoret.ske dušice napajali pri vodnjaku fenomenologije, pa .si nikakor ne smemo predstavljali, da je bil .Schütz neobčutljiv za tlriige teoretske tokove. l:den od nii.slccev, pri katerih je .Schütz iskal svoj navdih, je bil tudi Meail. Najdemo lahko tri tak.šna mesta v dveh .Schützovih knjigah. Prvi citat je iz knjige Colleclecl Papers lil: StiuJies in Phenonienoiogical Plnlosophv in kaže na veliko .Scbiitzovo zaskrbljenost nad težavami, ki jih ima Husserlova tran.scedentalna fenomenološka metoda. Schütz mu upravičeno očita, da je ostalo vpra.šanje empatijskih proce.sov v fenomenološki tran.scendentalni teoriji nerazči.ščeno (Schütz 1970, 37). Druga pripomba, ki jo ima .Scluiiz na liu.sserlovo delo, .se dotika Musserlovega razumevanja nastanka komunikativne situacije, v kateri na.siajajo družba in socialne skupine. Komunikativna situacija na.siaja, po Musserlovem mnenju, v odno.sih skupnega razumevanja in strinjanju. Težava pa je v tem. da komunikacijska siuiacija že predpostavlja .socialno razmerje med udeleženimi po.samezniki,
zalo nc pridobimo s takSno razlago ničesar. Schütz v nadaljevanju uporablja •Meadove pojme, kol so: 'xigiiißkaulne gexle. znaki. snnt>o/i. jezik' (Sclmi/. 1970, .58), ila bi |>onazoril. kako .splo.šna siiuacija sicer omogoča komuniriranje, vemlar pa ni nujno .sestavni elemeni komunikacije. Ce bi pristali na to, da moremo pojasniti posameznikovo psiliično stanje izključno s pomočjo njegove okolice, bi po mnenju .Schiitza imeli težave, saj pri tem ne bi upoštevali avtonomnega ilelovanja drugih posameznikov kot za po.sameznika relevantne okolice. Vidno razočaranemu .Schiitzu celo uide strogo kritičen stavek, v katerem takole |-H)kara praočete lenomenologije:
-Poskn.ii opisov socialnih kolektiviiel. ki so jih opravili Siitnnel, Ma.v Weber in Scheler, kol družbeno interakcijo med posamezniki, so. vsaj tako kaže, bližje diihn fenomenologije, kakor pa kljiične izjave njenih ustanoviteljev' (Schütz 1970, .i9J.
Schütz bi rad premaknil interes lenomenologije iz posameznika, k razumevanju interper.sonalnih odno.sov. .Schütz priznava .Vleadu za.sluge, d.i je usmeril pozornost na |x>dročja neposreilnega delovanja Za potiročje neposrednega delovanja velja ncposredno.st percepcije. Preilmeti. ki mu pripadajo, .so nam neposredno vidni, lahko .se jih dotaknemo, če lahko oddajajo zvok. jih tudi .slišimo. Področju nepo.srednega <lelo\anja lahko pripišemo atribut re.sničnosti (.Meail 19.58, 151; .Schütz 1970, 42).
.Sedež mišljenja ,sc nahaja v tistem, kar je predznanstveno in kar Schütz razume kot konsirukt prvega red;i (Atlam 1988). Konstrukti drugega reda .so izpeljani iz kon.struktov prvega red;i in .so kot taki domena znanosti in ostalih sistemov (kot sti na primer religija, umetno.st. itd ). Delitev na dve vrsti kon.struktov hihko utemeljimo n;i pojmu življenjskega sveta: konstrukti prvega reda so produkt življenjskeg;i .svei;i. N;i eni strani imamo torej življcnj.ski svet, vpnišanjc p;i je, kaj imamf> na <lriigi .strani meje življenjskega .sveta in kako .se konstrukti tlrugeg;i retla k;ižejo ter v k;ikšncm odnosu .so le ti ilo življenj.skega sveta. V zgoilovin.skem obdobju, ki g;i običajno imenujemo modern;i doba, prepoziuivamo znanost za takšno obliko kulturno potrjenega znanja, ki .služi organizaciji in upr;ivljanju z družbenimi strukturami. Odnos meti znano.stjo in kulturo ni nek .statičen odnos, p;ič pa gre pri njunem razmerju za dinamičen odno.s. Znano.st preučuje svet življenj;i. ventlar pri tem vetlno nekolikt) zaost;ij:i. Schiitz opretleli življenjski s\et kot tisto provinco realnosti, kjer povprečen odrasel posameznik v budnem stanju jemlje tlejsrva kot enostavno dana (Schütz 1974, .5). Posamezniki, s katerimi ima stike, so predenj pt)st;ivljeni kot neposretina realnt)st, v katero ne more dvomiti, p;i ne zato, ker se vanje ne d;i dvt)miti, ampak z;iratli tega, ker je takšen tivom neproduktiven v neptwretlnem po.samcznikovem tlojemanju .sveta.
V svetu živ ljenja im;i posameznik trdno stališče o prostoru in času zunaj sebe. Posamezniku, s k;iterim komunicir;i v \sakotlnevnem življenju mtjni pri]>isa(i potencialno enako zavest, kakor je njegova lastna. Zaradi tega Schütz pripisuje -svetu življenja temeljijo lastnost intersubjektivnost. Življenjski svet je tisti svet. ki .si ga vsi, vsaj načeloma, lahko tlelimo med .seboj. Schütz na-šteje celo vrsto pred-
posiavk, ki se jih posameznik tirži v vsakodnevnem življenju. Vse iziiajajo iz razunievanja |X)samezniko\ef"a delovanja nara\ ne drže. Posameznik zaupa v li-zični obstoj drugih posameznikov, verjame, da imajo ti posamezniki tako kot on zavest, ki je podobna njegovi, prepričan je, da je okolje za v.se posameznike v fizičnem smislu isto, ter da si drugi posamezniki z njim delijo razumevanje okolja, prepričan je, da ga lahko drugi razumejo in obratno, da jih tutli sam tlobrt> razume, zaupa, tla nam je vsem dan .socialni in kulturni svet in sicer kt)t svet sam na sebi v naravni drži. Posletlica tega je, da je le manj.ši tlel .sveta, v katerem živim, u.stvarjen z mojo ptjmočjo (Schütz 1971, 5).
Schütz si je .spo.sodil pri \V. Jamesu pojem |X)dsvetov. Po Jamesovem prepričanju zaradi .subjektivnosti določevanja realnosti, lahko gtnorimo o realntjsti v množini. Ventlar Schütz ni tlirektno prevzel Jamesovega pojma, .saj je poudaril, kako .se oblike realnosti ne konstruirajo zaradi ontolo.Ske strukture objektov, ki sestavljajo tak.šne .svetove. V resnici .se vzpostavljajo zaradi ptimena, ki si ga j^ritlobi po.sameznik v izku.šnji znotraj leh svelf)v. Zato Schütz raje kot o različnih oblikah realnosti, govori o končnih področjih ptmienov, s katerimi lahkt) t>cenjujenu) realnost. Kt)nčna potiročja |»njenov ,so sestavljena iz izJ<u.Senj, ki jih je po pt)menu lahko primerjati. V.se oblike provinc realnosti .so primerljive z nekim kognitivnim .stilom, ki posamezniku ptMiuiga, tla vzpostavlja z t>stalimi posamezniki skui>nt) harmonijo (Schütz 1974, 23).
Ce .se James naslanja v svoji opredelitvi na objekte zunaj človeka, ki naj j>osamezniku opredeljujejo prostore .sveta, znotraj katerih se giblje, .Schütz v tlobri veri prenese otiločitve v zvezi z mejami ptisameznih svetov meje njiht)vih pomenov tako, kot .se le ti kažejo posamezniku. Končni .s%elovi pomenov .so prostori, znotraj katerih se poNezujejt) ptjsamezni pomeni izkustev. .Seveda .sf> to le listi pomeni, ki so tlejan.skt) povezljivi med sebf)j. Ker so pomeni znotraj po.sameznika, gre pri njihovem povezovanju tudi za specifično obliko tloživetega izkust\a. Realnost razpatle na mnogo .svetov končnih ptimenov. vsak tak svet ima svoj kod, na katerem temelji njegov t)bstoi in s katerim se loči otI drugih .svettn-. Vsi ti sveitjvi .se, vsaj v načelu, lahko znajdejo v posameznikovem kognitivnem si.stemu. 'Ibda kako ptjsameznik v konkretni situaciji meti seboj povezuje pomenske svetove, če pa so lahko tak.šni svetovi utemeljeni tudi na različnih, morda celo protislovnih kotlih?
Pretlpostavimo lahko, tla je tak.šen prehod mogoče oj5ra\ iii. kajti v nasprotnem primeru bi imeli opraviti z razcepljenostjo posameznikove osebnosti. Takšna razcepljenost bi tlo skrajntxsti zakomplicirala tutli odntpse meti posamezniki in v samem jedru načela eno txl predpo.siavk .sveta življenja: prepričanje posameznika o itlentičnosii njegove zavesti z zavestjo sogtivornika. Schütz se zavetla težavnosti takšnega prehoda, ko pravi, da posameznik, ki je v neki situacij prisiljen opraviti prehoti meti pf)men.skimi .svetovi, pri lem občuti .šok. PrehotI meti .svetovi pomeni zamenjali obliko kognitivnih procesov, ki so vezani na specifično obliko zavesti. Posameznik .se zaratli izkušnje šoka prehodu btxlisi raje izogne ali pa razv ije celo vrsto ravnanj, ki takšen šok nektiliko imiirijo, ne morejo pa ga povsem od;>raviti.
Schütz se pri opredelitvi njunega otlnosa naslanja na Berg.sonov koncept usmerjenosti k življenju, po katerem je zavest v svoji aktivnosti usmerjena k real-
nosii. Usmerjena je na objekte spoznavanja. To pa je že ena otl lastnosti, ki jih Schlitz pripisuje otinosu meti obliko neposrednega doživljanja in zavestjo po.sameznika: I) zavedanje je pri.soino v vsaki obliki pragmatičnega delovanja; 2) lui.sletinja hi.stnost oblike tlelovanj;i v svetu življenja je dominantnost s|X)ntano.sti tlelo\anja; .-5) v naravni tirži posameznik ne |XHivomi v obstoj .sveta preti selx)j, lahko .se le vpra.š;i, ali bi bil .svet Lihko drugačen otl tega, ki stoji jired njim; 4) oblika nepo.sredne izku.šnje ima tutli s<3ci;ilnt) koin[X)nento, ki .se giblje od o.sam-Ijeno.sti tlo različnih oblik tloživljanj;! tlrugih; 5) zraven spatla tudi specifična oblika samotloživljanja; 6) z;itlnja hi.stnost tioživljajočega .sveta .se osretlotoča na tloživ-Ijanje ča.sa (Schütz 197». 26-27).
P(}.s;imeznik je pt)stavljen center, s;imcg;i sebe doživlj;i ktit usredi.ščeno o.sebo, okrt)g katere se vrti ostali svet. Z drugimi besedami lahko komentiramo osredinjenje posameznika kot zmožno.st posameznika, d;i edinole iz .samega sebe lahko opazuje .svet okoli .sebe. Neposretlni prostor in čas, v katerem biva posamezik, .Schütz imenuje svet tlejanskega tlo.sega. Znotraj tega .sveta posameznik dtjloča meje sveta dejanskega tlo.sega glede na smi.sel, ki ga pripiše objektom, ki jih v.sebuje .svet tlejanskega tltxsega. Lahko pa rečemo, tla velja, da so objekti dani po.samezniku le zar.idi perspektive s katere gleda na .svojo tiružbeno okolico. Proces vra.ščanja v družbeno okolje poteka preko o.svajanja signifikantnih sim-Ik)Iov, ki teče zaratli komunikacije v jeziku in poti pogojem, da je posameznik f)premljen z ustreznim kognitivnim aparatom.
lina t)d tlimenzij premagovanja gole neposrednosti je sposobno.st posameznika, da si pretl-stavlja preteklost takt), kot jo je že nekoč tloživel, in prihodnost tako, kot jo bo nemani lahko tloživel. Pretistavljanje preteklosti ali prihodnosti opiše .Schütz s |X)jmom .svet v potenci;ilncm dosegu ter ga raztleli na .svet priklica in .svet v mtJŽnem tlo.segu. Za .svet priklica velja, da nam ga pomagajo vzpostaviti mentalne itiealizacije in tako dalje ter to lahko slorim redno znoi a in se nanaš;i n;i preteklost. Ugotovimo lahko, tl;i se izkušnja, doživeta v svetu neposredne danosti, hihkt) vzpostavi v tem .svetu le t;iko, thi .se pt)sta\ i v zglajeno razmerje dt) .sveta priklica. Za .svet v možnem dosegu p;i velja, da po.seduje prostor, v katerem nikoli ni.sem bil, ki pa prav tako temelji na idealitetah lui.šljenja. Za tlrugo obliko .sveta je ziKičilno, da je njena pojavitev odvisna ne samo otl subjektivnih txen možnosti, da .se projekcija v prihodnosti izpolni, ampak tudi od zunanjih tleierminant, kot je tlejstvo o tlelovanju fizičnega svet;i ;ili tehničnega zn;inj;i, ki ga pti.seduje človek v tistem trenutku.
Schütz poveže pojem anonimno.sti s še dvema druginui pcjjmoma, ki pa ju v naši interj^retaciji .še nismo srečali. V .svoji knjigi pravi, tla je anonimno.si tipifikaci-je obratno sorazmerna v.sebin.ski raz-sežnosti tipifikacije. Ker pa .se raz.sežnost tipi-fikacije navezuje na splošno.st. Schütz v nadaljevanju pravi, da gre v tem primeru za r;izmerje meti pt)sameznikovo zaltigo vetlcnj;i ter svetom, ki nam jc pred-|X)Stavljen kot dan. Ali če opretlelimo stopnjo anonimno.sti s pomočjo težavnosti pretvorbe posameznikove relacije do ]iretlmet;i obravn;iv;inja: stopnja anonimnosti je tem manjša, čim lažja je pos;imeznikova kognitivna pretvorba otinosa tlo objekta kognicije, in sicer od tini-relacije k mi-relaciji. V kakšni stopnji anonimno.sti .se bo znašel |X)sameznik ni odvisno le od okolja, v katerem .se nahaja po.sameznik.
pač pa liicli od kogniiivne sinikiiirc posameznikovega vedenja. Bolj ko ,se sinikiii-ra po.samcznikovega včticnja ujema z okolico, lem lažji je zdrs iz anonimnosti v intimnost Schütz |)onazori strukturo posameznikovega včtlenja s pojmom zal(){>n redenja. kateremu da poseben naglas v njegovih izix-ljankah dnižhmn za/oga redenjn in osebna zaloga redenja.
Individualna zaloga \cdcnja v življenj.skeni s\eiu je .sestav ljena iz .sedimenti-ranih subjektivnih izku.?enj po.sameznikov. Po.sameznik se v družbeno strukturi-ranem .s\etu giblje iz enega .sveta v tirugega in pri tem naletava na različne družbene .situacije, v katerih se bolj ali manj avtonomno otiloča, katere situacije bodo pustile v njegovi o.sebni zalogi vedenja trajne vsebinske sledi. Katere izku.šnje se bodo .sedimentirale in katere ne, pa je v največji meri odvisno od diferenciacije .sveta življenja, v katerem se posameznik nahaja. Zato moramo trditev, da gre za avtonomno odločanje posameznika pri .sedimentaciji izkušetij, vzeti nekoliko z zadržkom (Schütz 1971, 262).
Naslednja poniembna lastnost o.sebne zaloge vedenja je, da morajo biti različne osebne zaloge vedenja med .selv)j vsaj nekoliko različne. Vsekakor morajo biti v.saj toliko različne, da .se o njih sploh splača govoriti s teoretskim jezikom. I Ikrati nam Schütz ponudi dober razlog za različnost osebnih zalog vedenja;
'Kontekst delovanja in doživljanja hi bit enak za vse pripatlnike neke družbe le vj)rintern, ko takiua družba ne bi poznala nobene delitve dela, nikakršnih razlik med družbenimi vlogami. Takšna družba ne bi poznala drii žbene strukture v pravem pomenu besede. Samo v takšni skupnosti bi bila drnžbena zaloga vedenja distribnirana /x)polnomn homogeno" (Schütz 1974, 251).
Če pa ne moremo razumeti o.sebnih zalog vedenja kot dovolj podobnih, tla bi jih bilo mogoče vse dati na enostaven način v isto posodo', potem bi bilo smotrnt) preučiti zmožnosti, da to .storimo. Hna od možnosti je, da posamezne zaloge ved-ntjsti enostavno .seštejemo pa bomt) vitleli. kaj .se bo izcimilo. Žal pa se ne izcimi nič tlobrega. saj je družbena zalf)ga vetlenja vedno nekaj več kot le seštevek IX)sameznih osebnih 7^ilt>g v<?tlenja. Besedice več ne moramo razumeti v kvantitativnem smi.slu večje oKsežnosti, ampak v smislu kvalitativne drugačnosti, ki jo nosi tiružljena zaloga vedenja v nasprotju z o.sebnt) zalogo vtkienja. Za osebno zalogo vtJdenja lahko rečemo, tla v.sebuje mnogo več pripadajočih elementov, kaktjr pa jih lahko v.sebuje družbena zaloga vedenja, saj mora veljati, da element iz osebne zaloge vedenja ni nujno pri.soten v družbeni zalogi vedenja. Se več, morda sploh niktiar ne bo v.sebovan v tiružbeni z;ilogi vedenja. Medtem ko obratno mora veljati za element iz družbene zaloge vedenja, da mora pripadati večjemu številu osebnih zalog včdenja.
Ključni problem, ki ga je moral rešiti .Schütz, čc je želel poskrbeti za to, da naj bi njegova fent)menološko potiprta sociološka teorija stala, je torej naslednji: kako iz osebnih zalog vetlenja nastaja tiružbena zaloga vetlenja? In seveda tudi obratno: kako družbena zaloga vedenja |X)sreduje svoje vedenje posameznikom, ki ga nato integrirajo v svojo osebno zalogo vedenja?
l'ri iskanju reSitvc se je Schulz znašel lako, cia sc je naslonil na Meacia Iti njegovo pojmovanje delovanja. Vendar bi bilt> za Scluiiza, ki je v samem jedru svoje teorije izrazit pripadnik lenomenologije, ne pa simbolični intersubjektivist, nekoliko čudno, če bi si kar neposreilno prisvojil .Meatlov pojem področij delovanja. Schutzov teoretski interes je bil vetlno usmerjen na poglei.1 iz po.sameznika na po.samezniko\o okolico. .Neposredno poilročje ilolovanja je primerljivo s .Scluitzovim pojmom objektivacije. .Na kaj je mislil pri tem Schütz, lahko razberemo iz spodnjega citaia:
'Splošna in temeljna predpostavka sprejetja subjektivnih elementov znanja v zalogo vedenja je njihova objektivizacija'.(...) na isti način moramo nizumeti oblike izražanja v širokem pomenu te besede: geste, obrazno mimiko, itd. Na tej točki nas zanima edinole njihova objektivizacija, ki jo Drugi sprejmejo in interpretirajo kot pokazatelja subjektivnih procesov (Schütz 1974. 264-265).
Schütz omenja več vrst iransibrmacije osebne zaloge \edenja v družbeno za-log<i vedenja. Mi .se v tem na.šcm delu ne bomo po.svečali vsem oblikam transformacije. omenim naj le dve za nas najbolj zanimivi. Najbolj enostavna transformacija zahte\'a neptxsrednost pri prehodu. Nei^osrednost ne pomeni nič drugega kakor to. da morata dva po.sameznika, če želi eden od njiju prenesli .svoje o.sebne izkušnje iz .svoje o.sebne zaloge \edenja na osebno zalogo včdenja drugega, imeti iste izkušnje, zato da bi prenos uspel Oziroma rečeno nekoliko drugače: imeli morata iste izkušnje, zato da bi v njunem odnosu prišlo do empatičnega razumevanja. Takšno transformiranje znanja iz osebnih zalog včdenja v družlseno zalogo \'edenja ima .Schütz za predsimbolno. Poglas itna omejitev takšnega inter-.subjektivnega prehoda znanja leži v njegovi zahtevi po visoki stopnji intimnosti meti dvema posameznikoma. Zato lahko rečemo, da je takšna transformacija znanja omejena le na ozek prostorski in časovni krog v posameznikovi bližini. Kako je potemtakem mogoče, da .se vzpostavljajo velike družbene strukture, ki presegajo omenjeno časovno in prostorsko intimnost? Kajti, če bi bila to edina možna transformacija znanja med posamezniki, potem družba v ilanašnjent ix>menu besede ne bi mogla ob.stajati.
Rekli smo, da človek s ponuK^jo jezika opravlja simbolno interakcijo. To drugo obliko transformacije vedenja Schütz imenuje simbolna transformacija osebnega vedenja v družbeno zalogo \edenja. Simbolno posrcdo\anje znanja nujno ne predpostavlja dolgoročnega dogovora med strukturo izicušnje in pomembnostjo, ki jo po.sameznik pripisuje izkušnji, ter strukturo in pomembnostjo drugih, ki interpretirajo na podlagi predhodnih objektivacij .subjektivnega proce.sa kot indikacijo novih izkušenj. Pomembna razlika od neposrednega preno.sa znanja leži v lem, da je lahko producent takšnega simbolnega znanja prostorsko in časovno oddaljen od situacije transformacije znanja na nekega za sprejemanje znanja zaintresiranega posameznika. Poleg anonimizacije znanja, ki je za .simlx)l-no posredovanje znanja izrednega pomena, moramo omeniti še eno zelo pomembno dimenzijo simbolne transformacije, to je idealizacija. S pomočjo teh dveh
diincn/ij jc mogoče prenašali človekovo znanje skozi prosior, čas in se pri lem izognili konieksin, v kaierem je znanje nastalo. Pretiv.scm je iiomemljno. ila lahko prenašamo med po.samezniki ne samo rešitev problemov, amjpak ludi načine reševanj problemov.
Zanimiva pa je šc ena primerjava med enostavnim prenosom osebnega vedenja na družbeno zalogo vedenja in simbolnim prenosom vedenja. Pri prvem ni potrebno posameznikom imeli .skupnega vedenja o področju, na kaierem .se bo vedenje pretakalo. Toda neko .skupno vedenje mora biti pri.sotno pri .skujjini ljutli. ki uporablja simbolno obliko prena.šanja vedenja s posameznika na po.sameznika. Jezik je lep lak.šen primer, ko morajo po.samezniki, da bi enakovredno vstopali v koimmikacijsko situacijo, poznati slovnična pravila in imeti zado.sien besedni zak-hul. Dokler imamo opraviti z zelo enostavno strukturo menjave vedenja med člani neke družbe, toliko časa velja pretlnosi prenosu včtlenja s pomočjo neposrednih izku.šenj in toliko časa obstaja veliko tveganje na tanki črti. ki deli pjxsamezne člane družbe glede na kriterij izkušnje. .Med posamezniki pride do nesoglasja, če imajo različne izkušnje. Kot možen izhod iz tak.šnega stanja je mogoče iskati v razvoju simbolnega prenosa znanja iz osebne zaloge vč-tlenja v tiružbeno zalogo \edenja. Vendar s tem .še ni konec težav. |X)javijo .se nove. \'ečji mane\ rski jprostor pri interpretaciji vedenja sicer dopušča manjše popravke in prilagoditve med po.samezni-mi z^ilogami o.sebnega vedenja, vendar je lahko zo|X"t \'sc narobe, če so razdalje pre\elike.
V intcrsubjektivnih procesih objcktiviziranja sc subiekti\ nc /.alogc vedenja vključujejo in sestavljajo družbeno zalogo vedenja. Družbena zaloga vedenja nima raz.sežnosti o.sebne zaloge vedenja, zanjo je nujna instituck)nalizacija prenosa na po.sameznika. Iz oblike in načina interakcije jaza z družbenim .s\eiom izhaja družbena zaloga vedenja in njena distribucija. Schütz trili, da obstaja, analitično motreno, razlika med dvema oblikama družbene distribucije vedenja: enostavna distribucija vedenja in kompleksna distribucija vedenja. Pri enostavni družbeni distribuciji vedenja gre za nizko stopnjo različnosti med o.sebnimi zalogami vedenja, Idealno tip.sko gledano pravzaprav ni nikakršnih razlik med osebnimi zalogami vednja, družbeno relevantno znanje jc načeloma dostopno v.sakemu članu skupnosti. Pri tem nastopijo omejitve, vezane na .socialno definiran tip ixasamezni-ka ter .stxiaino ilcfiniran ča.sovno biografski moment. .Nekajkrat smo že omenili, da idealno tipski model enostavne družbene di.stribucije znanja ni možen. Naj sedaj povemo, da poglavitni razlog za to tiči po Scluitzovem mnenju v prcd.social-ni naravi človeka, kateiv detajlnega pix;učcv;in/a si na tem mestu ne moremo privo.ščiti. Popolnoma enotna distribucija vedenja jc nemogoča tudi zaradi tega, ker vse subjektivno pridobljeno vedenje ni tudi že družbeno relevantno, objek-tiviranje vedenja in interpretacija objektiviranega vedenja v procesu komunikacije nista kongrucntna, ter zaradi biografske pogojenosti pridobivanja vetlenja. Pcxl enostavno distribucijo družbenega vedenja si predstavljamo relativno enotnost di.stribucije družbene z:iloge vedenja. Za enostavno družbeno di.stribucijo zaloge vedenja velja |X3časno naraščanje njenega obsega. .Nasproti splošni zalogi vedenja stoji specialistična zaloga vedenja, ki je zaradi nekega pt>sebnega razloga načeloma dostopna le nekaterim po.sameznikom. Za enostavno distribucijo družbenega
\edenja velja p« Scluuzeveiu mnenju izrazito nizka stopnja takšnega specialističnega znanja. Prav takt) ne moremt) govoriti t) usianf)vitvi avtonomnih enklav visokega, specialističnega znanja. V sami strukturi znanja ni mt)goče najti zametkov če.sarkoli, kar bi oviralo tlostop vsem članom družbe. Dostop tit) splošnega znanja jc onemogočen kvečjemu zaradi zunanjih, družbenih ali biolo.ških elementov.
Razvojno gledano je kompleksna tlistribucija družbene zaltige v^rdenja korak naprej. Bistvena razlika meti enostavnim in kompleksnim distribuiranjem vedenja pt)teka vzilt)lž s|)lošncga in specifičnega včdenja. Pojavi .se vi.st)ko specializirano vetlenje, ki v principu ni več tlostopnt) vsakomur, pač pa le pf)svečenim pt).sameznikt)m. Prenos posebnega vedenja se institucionalizira, izvedenci, ki pt)setlujejo takšno specializirano znanje, lahko ptjstanejo za tlružlx) celt) 'nevidni'. To ])a ne pomeni, da po.samezniki lahkti pritlobijt:) od tiružbene strukture vedenja povsem avtt)nf)mno osebno vetlenje. Že res, tla f)bstaja neenakost v distribuciji tiružbenega vedenja, ventlar v omejenem pomenu. Nimamt) tt>likt) opraviti s po.sebnimi t)sebnimi zalogami vetlenja, ampak pretivsem z različnimi rešitvami z za v.se pripadnike neke tlružlx' enako relevantnimi problemi, ki .se v taki družbi pojavljajo. Posebna vetlenja s progresivno tlelirvijt) in specializacijo dobijo relativno avtont)mijo. Kljub temu, da .sti si lahko intlividualne zaloge vč-denja pov.sem različne, še vedno ob.stajajo načeloma dt)stopne preko izku.stva. Tedaj se razlikujejo zgolj na nivoju interesov, v katere je posameznikova intlivitlualna zaloga vetlenja usmerjena.
Prinicrljivo.st Mcadovcga in Schiitzovcga koncepta družbe
Osretlnji pojem pri .Meadu je gesta, z njo stoji ali pa patle Meadova zamisel o .socialnem behaviorizmu. Na tirugi strani vidimo pri Schiitzu izreden poudarek na kt)ncepiu vedenja, kar nas takoj pripelje do prvega razlikovanja: smer njunih analiz jc nasprotna. .Mead krene v .svojih razmi.šljanjih iz prostora zunaj po.sameznika, kjer ima gesta svf)jo prostorsko pravico, proti posamezniku in njegovi percepciji geste. Vmesni pro.stor med posamezniki je pro.stor tlelovanja posameznika, vanj lahko vstopi samo, kadar bodisi sprejme neko gesto bodisi proizvede gesto, s katero nekaj sporoča. Vsekako za posameznika vmesni prostor eksistira le v primeru, ko imamo opraviti z dokaj velikim .številom interakcij med posameznikom in njegovim okoljem. In pa. seveda, le tedaj, ko ptwameznik lahko predpostavi in s .svojim .senzornim aparatom registrira tak.šen vmesni prostor.
Schütz stoji na nasprotnem koncu teoretske perspektive, ko poutlari pomen [X)sameznikovcga vedenja pri [prepoznavanju .sveta onkraj njega samega. Tako je za Schütza tiružba organizirana kot posebna oblika vt^denja, ki si ga bolj ali manj delimo ix)samezniki meti seboj. Strukturiranje družbe .se po njegovem mnenju ustrezno odraža v strukturiranju vtJdenja. Vendar .se moram na tem mestu pridružiti mnenju nekaterih, da Schiitzu preboj v sociološko - kulturološke vtxle ne bi us[)el, če se ne bi naslonil na .Meadovo teorijo delovanja. Hkrati |xi velja tudi ugt)toviti, tla gre [Ki Schiitzu za korak naprej v pojasnjevanju narave tiružbe, kajti