DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH. ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstvu mesečno din 20.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, pošt. predal 22. telef. 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda din 1.—. mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda din 0.50 Stev. 6 • Marlboj^obtta, 18 januarja 1941 Leto xvi Socializem in „socializem a Švicarski socialistični dnevnik >'Volk« piše med drugim: Jasno je, da se beseda socializem od različ. ljudi različno razlaga. Sorod nost nekaterih načrtov in ukrepov, ki se dandanes izvajajo na gospodarskem polju totalitarno, avtoritarno in vojno-diktatorsko ter zadevna propaganda meščanskih voditeljev kaže mnogo sličnega. z idejami socialističnega delavske- N emci na o kali Sred Ji ozemsKega morja Nemci v Italiji — Dlrshtna pomol Italiji — Zasedba Sicilije Reeuter poroča iz Londona, da je 'bi-1 Nemci tudi v Trstu in na Sardiniji. ., , „ j . lo angleški vladi že davno znano, da j Angleška podmornica je torpedirala ga gi anja. *a sorodnost se ne a zam- nem^jia vojska prihaja v Italijo in zlasti dve italijanski pomožni vojni ladji po a 1, toda sončni cilj ima popo nema ^ na Sicilijo, da jo zavaruje pred more-, 5000 ton, ki sta pluli v severno Afriko, rugacni smisel. , Jjitnim. angleškim napadom. Spopad v natovorjeni z motornimi vozili Obstoja takozvani »gospodarski so- Sicilijanskem livu dne 10. t m. je ciahzem«, katerega namen ,et omogoči- sam0 . yiden do.kaz navzočn0sti h vladajočemu razredu nadaljnje v.ada- Nemcev na Siciliji_ Nemci so dol^G ča. nje. Tak »socializem« skusa z državno w žiljatvijo gi ker so silo obdržati v produkciji in porabi to liko reda, da se tla tistega reda, na katerem sloni vladajoči razred, ne udere-10 ob enem s tem razredom. Kakor je nekoč meščanstvo dopustila socialno Politiko kot neke vrste zavarovalno Premijo za nadaljni obstoj svoje vlade, tako tudi danes z načrtno gospodarskimi ukrepi, ki so socialistična zamisel, *n skuša na ta način obdržati svojo oblast. Tak »socializem« ni naš socializem, ker njegovo načrtno gospodarstvo ne odpravlja profitnega gospodarstva, temveč si zasigura dobiček. Naš socializem pa je in ostane ljud mislili, da bodo Italijani lahko pomagali samo posredno in da bodo vso svojo silo osredotočili proti Angliji na seve- Angleži potopili lastno križarko „Southampton“ Križarka »Southampton« je v boju z nemškimi letali v Sicilijanskem prelivu bila tako težko poškodovana, da jo je ru. Razvoi dogodkov pa jih je prisilil, moštvo zapustilo in nato potopilo. Kri-da so svoje sile premaknili vsaj deloma (žarka je namreč v notranjosti zgorela, s severa na jug. Svoja oporišča imajo | Nosilka ladij »Illustriuos« in rušilec »Galant« sta med tem dospela v pristanišče, kjer ju bodo popravili. Reuter. Napadi na letališče Catanijo Reuter. Dne 1. t. m. izvršeni angleški letalski napad na letališče Catanijo na Siciliji, ki služi kot oporišče nemškim letalom za napade na Sredozemskem morju, je docela uspel. Naknadno napravljeni fotografični posnetki kažejo, da je bilo uničenih na tleh okrog 30 do 40 letal. V boju z angleškimi vojnimi ladjami pa je bila sestreljenih 12 letal s tega letališča. Vojna v Libiji v peščenem viharju Bombardiranje Tobruka. Angleško vojno poročilo javlja, da divjajo v Libiji zopet puščavski viharji, ki otežkočajo operacije. Angleško top- iti in delavski socializem, ki temelji mstvo obstreljuje Tobruk. Letala pa u- na socialni pravičnosti, ki je nezdruž- *?ra^a,° 8 pnd°m ?°Pre>sn>a llfh>an- Uiva z medsebojnim izkoriščanjem člo-1*1^ ^tališča za svoTe podvige, ki se- veka po človeku. Naš socializem mora do ?®n*£T' . ^mce javljajo. so Din dne Ib t. m. boji pri Tobruku biti demokratski, saj sta demokracija da Poskušajo Italijani zgraditi obrambno Djarabubu v Libiji. V vzhodni Afriki so in socializem v bistvu eno in isto: dve crt° pn Demi^b lezi< okrog 1d0 km italijanska letala napadla Port Sudan. — Italijanska podmornica je v Atlant- splošnem pa se udejstvuje topništvo pred Tobrukom in Djarabubom. — V vzhodni Afriki so bili zavrnjeni poskusi sovražnih izvidnic, da bi se približale italijanskim postojankam. Italijansko vojno poročilo javlja, da so bili dne 16. t. m. boji pri Tobruku in strani ene in iste reči, politični in go- P™« ^?adu °d Tobruka. Spopadi se *podarski izraz družabne pravičnosti. |VT\ V ' " Evropa gre brez dvoma v Gocialis-1ra AU • tično bodočnost. Ker je Pa več oblik, v .1Anglesk° VOjn° P™**Mavlja, da je katerih se socializem more izražati in fllo,v n(?cl na p?nd* ’ck in 7. ™C1 "a uresničiti, moramo napeti vise sile, da torek Ze!'° bombardirano italijansko bo socializem postal veliki osvobodi-| £°,n° pn* a?“ce, Bengazi Na povrat-telj človeštva iz vseh stisk življenja, k".,so angl*s!“ letala, f li- ne pa mrzlo uniformirano in racionira- mc»la dve ltall’anskl lctah na letaliscu no suženjstvo!. To pa ni samo boj orož- V Bemm' la ampak boj duha, ki ga socialisti ne moremo oportunistično voditi. Francoska vlada ie odstopila Francoska vlada je odstopila, baje, omogoči Petainu sestavo nove vlade, v kateri bi moral prevzeli La val nek no resor, v skladu z nemškimi željami. • — Reuter. Italijanska posadka v Tobruku r.e kaže nobene aktivnosti. Dne 14. t. m. je bila bombardirana italijanska luka Asab v Eritreji ob vhodu v Rdeče morje. Ogenj je bil viden 60 km daleč. Nadalje je bila napadena Asmara v Eritreji v noči na 14. t. m. Učinkovita italijanska obramba. Italijansko vojno poročilo pravi, da so italijanska letala uspešna v boju proti angleškim oklopnim edinicam. V Bombniki napadajo Anglijo in Nemčijo vendar pa jih slabo vreme ovira. Nemci nad Londonom. Nemško vojno poročilo javlja, da je v noči na 15. januar in 15. januarja po-dnevu nemško letalstvo izvršilo samo 12vidniške polete nad Anglijo, to pa za-r&di silnega snežnega viharja nad Kanalom in delom Anglije. Pač pa so v noči na 16. t. ra, letala obnovila silne napade na London in na vojaške objekte v srednji Angliji. Angleško vojno poročilo javlja, da So nemška letala v noči na 16. t. m. metala bombe na London in na neka mesta na vzhodni obali srednje Anglije. Požari v Londonu so bili kmalu po-gašeni; ena bomba je razdejala neko zgradbo in poškodovala več hiš. Škoda ni velika, človeških žrtev ni bilo. 1 aetnškb letalo je bilo sestreljeno. Podrobnosti o napadu na Wilhelmsliafen Reuter. Angleška letala so v noči na 16. t. m. dvakrat zaporedoma napadla Wilhelmshafen, ki je največje nemško vojno pristanišče. Prvi napad je trajal od 20. do 24. ure, naslednji pa od 5. do 6. ure. Pri prvem napadu so letala zažgala z bombami zgradbe okrog pristanišča, ladjedelnice za podmornice in skladišča vojne mornarice ter elektrarno. Ognjeno morje je zajelo več tisoč kvadratnih metrov površine. Odsev požara je bilo videti nad 60 km daleč. Ko so potem v jutranjih urah prileteli novi roji letal, je ogenj divjal še vedno, tako da so letala lahko našla svoi>8 cilje. 1 lovsko letalo se s tega poleta ni vrnilo. skem oceanu potopila angleško 5000 tonsko ladjo »Ardaban«. V noči na 16. t. m. so angleška letala metala bombe na Catanijo v Siciliji. Bilo je nekaj škode, nekaj mrtvih in ranjenih. Te dni je bila zadeta s torpedom ang. matična ladja za letala »Eagle«, Sedaj imajo Angleži samo še eno ladjo za letala. Zgube angleške vojne mornarice od 1. januarja dalje znašajo 1 križarko, 4 podmornice, 2 pomožni ladji; poškodovane pa so 1 oklopnica, 6 križark, 2 nosilki letal, 2 rušilca, 3 pomožne križarke. AmeriSki zakon o po moli Angliji in vsem napadenim državam. je v razpravi pred kongresom. Debato je otvoril zunanji minister Cordell Hull ki je dejal, da je treba nuditi Angliji neomejeno pomoč in ji staviti na razpolago tudi ameriške ladjedelnice za popravljanje angleških ladij. Varnost Amerike zavisi od usode Anglije. Večina ameriškega naroda je za pomoč Angliji. Kdor je proti, ni za svobodo narodov. V pokretu je svetovno gibanje za osvajanjem in zato morajo Zedinjene države seči po samopomoči, predno potrkajo osvajalci na njihova vrata. Finančni minister je izjavil, da bo Anglija v tekočem letu potrebovala samo orožja za 3020 milijonov dolarjev. Ima pa v Zedinjenih državah samo 1775 gotovine v raznih oblikah. Doslej je Anglija plačala vse pošiljke v gotovini. Nek poslanec je pripomnil, da je neslavno tako postopanje proti Angliji, ako je ona prva obrambna linija. Finančni minister je odgovoril, da se s tem strinja. Kljub zimi se nadaljujejo boji v Albaniji Italijanski protinapadi Grško vojno poročilo: Dne 13.januarja so grške čete zaznamovale krajevne uspehe, ujele so nekaj Italijanov, med njimi dva častnika in zaplenile 4 nepoškodovane tanke. Dne 14. t. m. so bili doseženi novi krajevni uspehi; ujetih je bilo nekaj sovražnikov in zaplenjenega več vojnega materijala. Grška in angleška letala so napadla Valono in Angleška letala pa so v mesečini napadla tudi Emden in Bremerhafen v Nemčiji, na Holandskem pa Rotterdam in Vliessingen ter Brest v Franciji. S teh poletov so se vsa letala vrnila nepoškodovana. Nad Anglijo je eno angleško lovsko letalo sestrelilo ponoči dve nemški letali. Iz enega letala se je rešil en pilot iz drugega pa dva, ki so jih Angleži vjeli. Nemško vojno poročilo. V noči na 16. t. m. so nemška letala hudo prizadela London, Dover in še druge kraje v srednji Angliji. Nadalje so tudi minirala luke. zadela razne vojaške cilje z bombami. Dne 15. t. m. so Grki zaključili večje operacije, zajeli sd mnogo Italijanov, 4 topove, več havbic in mnogo vojnega materijala. AR poroča iz Aten, da so Italijani dne 13. poskušali dva protinapada pri Tepeleniju in na planini Mokri, zapad-no od Ohridskega jezera, pa so bili krvavo zavrnjeni. — Pri Tepeleniju so najprvo Grki odbili italijanske napade in potem z bajoneti naskočili italijanske postojanke ter jih zavzeli. Zavzetje italijanskih postojank pri Tepeleniju je po mnenju tujih vojaških opazovalcev ogrozilo ves italijanski sistem pred Beratom in Valono. Grki so napredovali tudi pri Ducati-ju ob morju. Na severnem delu bojišča pada sneg. Italijansko vojno poročilo javlja zadnje dni krajevne grške napade, ki so bili odbiti. Zelo obsežno pa se omenja zadržanje italijanske divizije »Giulia« (iz Julijske Benečije), ki je sama kljubovala trem grškim divizijam in si priborila mnogo lavorik. IPD — dekretlra Trboveljska premogokopna družba je brez pogajanj uveljavila nov mezdni sporazum. Doma up pa weiu Med tem ko so se zastopniki rudarjev pripravljali na nova pogajanja s 'ITD, ker so prva, dne 7. t. m. ostala brezuspešna, je dne 15. t. m. TPD objavila razglas vsemu delavstvu, v katerem pravi, da v okviru lastnih finančnih zmožnosti in upoštevajoč draginjo tako-le zboljša položaj svojih delavcev: 1. Temeljne mezde se povišajo na: I. kat. din 60, II. kat. din 52.25, III. kat. din 47.50, IV. kat. din 45, V. kat. din 35. Temeljne akordne postavke iz junija se zvišajo za 9 odst., funkcijske doklade iz junija se povišajo za 9 odst. Družba prizna plačane dopuste: 2 dni po treh letih zaposlitve, 4 dni po 5 letih zaposlitve, 6 dni po 10 letih, 8 dni po ; 15 letih, 10 dni po 20 letih, 12 dni po j 25 letih. V dopust štejejo samo delovni dnevi. Ker pa je sedaj potreba po premogu velika, si pridržuje TPD pravico, da delavstvu namesto dopustov izplača gosposko dnino. Od maja so se povišale mezde v I. kat. za 50 odst., v II. kat. za 49.3 odst., v III. kat. 53.3, v IV. kat. 73.1, v V. kat. 75 odst. Sicer' pa vsi rudarji zaslužijo več, ker delajo povečini v akordi). Nadalje pravi TPD: V novembru 1940 je znašal povprečni zaslužek rudniškega delavca din 184S, kopača pa din 2240, poleg tega pa je imel vsak še prosto stanovanje, kurjavo in druge ugodnosti. Kaj pravijo rudarji? Postopanje TPD v revirjih je vzbu- nih rudarjev dilo splošno strmenje. Kaj takega ni nihče pričakoval. Vsaj poprej, dokler je bila delavska delegacija piri pogajanjih kompletna, se kaj takega ni zgodi lot Obstoječe strokovne organizacije seveda s tem niso zadovoljne, ker je TPD šla gladko preko njih in njihovih zahtev; zato so objavile za javnost neko pojasnilo, v katerem pravijo: Ker je indeks Narodne banke pokazal porast cen za 7.9 odst. v novembru in decembru, so rudarji zahtevali povišanje mezd za 8 odst. od 1. decembra za nazaj. Glede dopustov pa so zahtevali: 3 dni po 1 letu, 5 dni po 2 letih, 7 dni po 3 letih, 9 dni po 4 letih, 11 dni po 5 letih, 14 dni po 6 Letih. Razen tega naj bi se uredile nekatere zadeve ap-neničarjev, nočnih čuvajev in pa vprašanje sprejema predlanskem odpušče- ter izplačilo nabavnega prispevka. TPD je te zahteve rudarjev na pogajanjih odbila in nudila manj, kot pa so delavci zahtevali. Predstavniki organizacij so sami nekoliko popustili, kljub temu pa do sporazuma ni prišlo, Sedaj je TPD odločila sama. Jugoslovanska strokovna zveza, Narodna strokovna zveza in Zveza združenih delavcev, poleg II. skupine in Delavske zbornice prosijo rudarje, naj se ne razburjajo, ker bo ukrenjeno vse potrebno, da se zahtevam rudarjev ugodi. Rudarji seveda po svoje razlagajo dekret TPD. Zlasti je tudi govora o akciji za sprejem odpuščenih delavcev. Vse pa čaka, kdaj bodo obstoječe strokovne organizacije uveljavile svojo voljo proti dekretu TPD, ki pravi rudarjem, napnite svoje sile v akordu, pa boste več zaslužili. Zakaj NemCija ni Izvedla voada v Anglijo? »Volkischer Beobachter« piše, da bodo Angleži že pravočasno zvedeli, zakaj ni bil doslej izvršen vpad v Anglijo. To je rekel tudi Hitler v decembru na zborovanju delavcev, v neki berlinski orožarni. Ako bi bila Nemčija vpadla v jeseni, bi bil angleški narod manj trpel. Anglija se zanaša na pomoč A-merike. Ve pa, da vsaj šest mesecev ni podmornice in pošiljke iz Zedinjenih mogoče načrtov spremeniti v dejanja. Med tem pa bodo nastopile nemške držav bodo nemogoče. — u ='« Kje bi se moglo spopasti jedro Italijanske armade v Libiji z Angležu Angleška armada je prodrla od Tobruka v smeri proti Derni. Ne ve se pa, ali se bo glavni del libijske vojske generala Grazianija v tem področju spopadel z Angleži, ali pa se bo italijanska vojska umikala še naprej proti zapadu, do Bengazija, * ,•* i« Angl. nspad na NorveSko AP. Angleška letala so dne 15. t. m. v snežnem viharju napadla nemški letališči na Norveškem, na obali Skage-raka in pri Stavangerju. Stanovanjsko vprašanje v Nemčiji. V Nemčiji manjka sedaj 1,300.000 stanovanj. Orade Se nova stanovanja iz javnih sredstev. Dodeljujejo se pa samo takim najemnikom, ki dokažejo: ua so življenjsko polnovredni in politično uporabljivi, da imajo primerno število otrok in niso prestari da so, stanovali doslej v neprimernem stanovanju, da so si stekli posebne zasluge za strankino gibanje ali za ljudsko skupnost, nadalje tudi novoporočenci, ki dokažejo z zdravniškim spričevalom, da so sposobni imeti otroke. Stanovanjki najemniki so pod stalnim varstvom organov gibanja. — Spričo sedanjega razvoja prebivalstva je izračunano, da bo Nemčija v dvajsetih letih rabila še 6 milijonov novih stanovanj. Kako nujna je potreba zgraditve delavskih stanovanj, pa kaže primer neke tovarne v Turingiji; ki je ugotovila, da od 1742 delavcev prihaja na delo iz daljave nad 40 km 5.2 odst., iz daljave nad 30 km 6.9 odst., iz daljave do 20 km 9.2 lodst. iu iz daljave do 10 km 78.7 odst. Gospodarski svet bo poklican v življenje. Sestavljali ga bodo mini,tri, zastopniki banovine Hrvatske in predstavniki gospodarskih organizacij, vi ,. ____ j_._ ... . im »Kruh je v zadnjem času v resnici postal tako slab, kakor ni nihče pričakoval«, piše »Ilrvat-ske dnevnik«, »ali človek, ki je naučen, da prenaša še večje težave, ne bi iz lega delal nobenega vprašanja, ako je manj tečen kruh, Toda vzrok godrnjanju med ljudmi Kot da bi živela ... Kaj pa je to, Foor v Antv/erp-nu?« »To je nekaj takega kot proščenje, razumeš?« »AH boš še kdaj šel tja?« Mjereyntje ga je pogledal, na ustnicah pa mu je obviselo vprašanje, ki si ga ni upal izgovoriti. Točfe. Flirefleter ga je že razumel. Smeje ga je vprašal: »Torej naj tudi tebi prinesem nekaj s seboj?« »O, to bi bilo sijajno!« je vzhičeno vzkliknil Mere-yntje. »Tudi kakšno tako spečo lutko?« Mereyntje je napravil zaničljiv obraz: »O, izgleda, da pri tebi tu notri ni čisto v redu? ...« pri tem se je potrkal s prstom na čelo. »Saj vendar nisem deklica!« »Dobro«, ga je pomiril Flirefleter, »potem ti bom pač kupil kakšnega vapirka.« »Kaj praviš?« »Vapirka ti bom kupil.« Mereyntje se je smejal. Domneval je, da ga vleče in da pokaže, da ga je spregledal, je vprašal: »To je gotovo sapa v mreži?« »Kaj praviš?« je vzkliknil Flirefleter in se začel na glas smejati. . . »Ne, mali norček, to ni sapa v mreži... hahahahaha! ... to je ladja, ali pa lokomotiva, ki sama vozi.« Mereyntje ga je gledal, kot bi ga hotel' preskusiti. To pojasnilo še vedno ni moglo razpršiti njegove domneve, da si ga Flirefleter hoče izposoditi. Obotavljajoče je vprašal: »Prav gotovo zopet slepariš.« »Bog obvaruj, dečko, res ne!« »Kako pa je to mogoče?« je neverjetno vprašal Mereyntje. »Lokomotiva ali ladja, ki vozi čisto sama?... Kaj takega vendar ni mogoče dobiti « »No, pa se vendarle dobi, boš videl, ko ti jo bom prinesel iz Anhverpna s seboj. Treba je samo, da jo naviješ z nekim ključem in že tudi vozi.« »O tem se moram pa še poprej prepričati « TRBOVLJE Najmanjša količina potrošnje električnega taka iz zadružne elektrarne je določena za pavšalne odjemalce na 4 kw mesečno. V kolikor je bila pavšalna tarifa doslej manjša, kot pa znaša cena za 4 kw toka. se bo povišala. Nekateri mislijo, da bodo zato konzumenti-pavšalisti porabili več toka. Mogoče, toda to se ne pozna mnogo. Obrat stane tudi tedaj, ako stroji tečejo prazni. Povišanje cene toku je v skladu s povišanjem, ki ga je odredila banovina za Kranjske deželne elektrarne. HRASTNIK Delavsko zborovanje. Obratni zaupniški odbor steklarne v Hrastniku sklicuje v nedeljo, dne 19. januarja s pričetkom ob 10. uri dopoldne v lokalu g. Pečnika sestanek vsega delavstva steklarne. Na sestanku bodo poročali obratni zaupniki o intervenciji, ki So jo izvršili, obenem se bo pa tudi razmotrivilo o razmerah vsled naraščajoč e draginje in kaj bi bilo ukreniti glede tega. Delavci, delavke: Naš Položaj se dnevno poslabšuje, . - ■> '" ’ -1 - zato ije potrebno, da sedaj, v teh težkih časih, še bol? držimo skupaj, da ■vsaj do neke mere izboljšamo naš položaj. Zlato je potrebno, da v nedeljo 19. t. m. pridete vsi, brez razlike pripadnosti, na svoj sestanek, zapomnite isi, da le v skupnosti je spas delavstva. — Sklicatelji. Steklarji smo prikrajšani pri plačah bolniških zinen in orožnih vaj, ker se nam izplačujejo še po starem, t. i. samo s 15 odst. povišanjem, dočim je že nad tri mesece v veljavi d0 onstotno povišanje. — Treba bo podrezati, da se nam bodo plačale bolniške zmene in zmene za čas orožnih vaj tako, kot je treba. LAŠKO Nujnost uvedbe avtobusa na progi Laško— Celje, Pred leti je na progi Laško-Calje dnev-n° vozil avtobus občine Celje, ki pa je to i ®rogo končnici opustila zaradi štednie. Sedaj j skuša pridobiti koncesijo nek domač avtopod-j letnik in upamo, da mu pristojni čimtelji ne bodo delali zaprek. Laško je tujsko mesto, ima številne urade, v mestu in Mižini 6 industrijskih podjetij, električno transformatorsko ro-stajo, rudnik Hudo jamo itd. Razen tega ima j baško skupno z bližnjo občino Sv. Krištof nad j 10,000 prebivalcev. Celje je 'večje trgovsko in I Gospodarsko mesto, tja zahaja 110 otrok v srednje šole iz Laškega, mnogi imajo v Celju I službo, uporabljajo iv sili celjsko bolnišnico, i mesto Celje radi poseč a jo številni tujci iz laških toplic itd. Ti so pri vlakotvih odhodih navdani na -strtega topliški red! ter morajo biti vedno točno ob 12. ali 7. uri pri kosilu ozir. 1 Večerji, Turnus avtovoženj bi bil le v času, ko ni vlakov in dosledno po želji potnikov. ,edai sta Se niikintena osebna vlaka proti Mariboru št. 518 ob 9.48 in iz Maribora št. 523 ?b 16,11, kar je hudo prizadelo tujski kraj Laško. Tudi vas Tremerje, ki še nima železniške postaje, bi mnogo pridobila z uvedbo avtobusa. Hudi duh po Rečici. Kmalu po Novem letu sta hodili dve kmetski dekleti plo vseh rudarskih stanovanjih Rečice ter povpraševaii, kake 'iste im 'o naročen e. Pravili sta, da neki listi samo lažejo, priporočali pa ista neki list, ki piše soimo čisto resnico. Nekateri rudarji so Ju odpravili na prav resen način skozi vrata, ker še nimamo zakona, kaj na? kdo čita in MARIBOR Akcija železničarjev za zboljšanje pravilnika in draginjskih doklad naroči. SENOVO PRI RAJHENBURGU Občinski prehranjevalni urad se je ustanovil na občinski seji dne 18. t. 1. Izvoljena je bila bledeča uprava: predsednik g. Fabjančič Av-fittst, župan, odborniki gg.: dir. Franc Benedi-Jurak Josip, Kosi Josip, Korinšek Josip, f-adej Josip in Pečnik Maks. Odbor je imel več sej, na katerih .se je razpravljalo o u-r®dbah in je tudi ra/.deljevul dospelo moko trgovinam in pekom'. Pokazalo ise je, da so bile trgovine in pekarne že dalj časa brez inoke. 'udi že odmeriena količina moke je bila za Jtbčino Senovo prepičlo odmerjena. Na podžgi tega je biil na predzadnji seji sprejet soglasni sklep, dla se pošlje 4 članska deputa-?ha prehranjevalnega urada in zastopnika pekov na banovinski prehranjevalni urad v Ljub-bani. V petek, dne 11. t. m. je dmenjena depu-acija predložila podpredsedniku »prevoda« spomenico, v kateri je 'obrazložila v posameznih točkah težave, v katerih se nahaja prehranjevalna akcija v Senovem kakor tudi pred” oge. za občino Senovo je bila določena količina le 13u0 kg mesečno, kar je samo pičla tre-»una po uredbi predpisane moke. S oredlože-n«ni seznami sc je dokazalo, da se rabi naj-‘hani trikrat toliko, kot pa je bilo sedaj predvideno. Na občinskem uradu in v trgovinah so delavci oidiočno zahtevali povišek, ker je predpisana količina za rudarje absolutno prem.aj.h-na' _ kakor tudi rudar nikakor ne ho zmogel svoje naporno delo pri odmerjenih 5 kg moke ^esečno. Župan g. A Fabjančič ter ss, Jurak Korinšek so stavili .predlog, da se mora da-h na posameznega delavca vsaj 1 kg kruha na dan, ker manjša količina nikakor ne zadošča, j tthljuhljerio je bilo, da se bodo za predlog na banovinskem prehranjevalnem uradu takoj za-^zeli in vsa? za rudarje povišali obrok kruha, čohfevalo se 'te nadalje, ker je vsa občina brez Jb°kc, da se takoj pošlje dva vagona moke. ®koj je bil odi »Prevoda« telefonično klican bi, kateri mora odposlati k prej določeni jhnožini še 10.000 kg .moke občinskemu prehranjevalnemu uradu. Tudi zaradi režijskih .roškov ic bila izvršen i pritožba, ker grozdi računajo ,za enkratno posojnino vreč po in 10 od komada, kar zelo podražuje nioko. elavstvo upravičeno zahteva in čaka, da. se *hu zajamči prehrana in to je v prvi vrsti kruh, ar :ie za revno delavstva najbolj važno. Upo-cvajte torej delavca, ker je vezan samo na nakup živil. Četrtek, dne 16. t. m. je odpotovala v Beograd delegacija delavskega akcijskega odbora, ki bo intervenirala pri prometnem ministrstvu za zboljšanje delavskega pravilnika, izplačilo enkratnega nabavnega prispevka in izboljšanje gmotnega položaja železniških delavcev. Akcijski odbor zahteva spremembo delavskega pravilnika, ker sedanja določila nikakor niso v korist železniškim delavcem. Predvsem zahtevajo delavci, da se morajo priznati bivšim pogodbenim delavcem' vsa leta, tako da bi moral postati železniški delavec vsaj po treh letih stalen, dečim morajo sedaj nekateri čakati na .stalnot celo po 8 let in več. Prav tako se mora priznati vsem delavcem merilna pravica za delavske zaupnike, ne pa, kakor se to tobniačii sedaj, da smejo delav-ske zaupnike voliti še le oni delavci, ki so že stalni, voljeni pa so lahko delavci, ki imajo že 12 let plačanega perzijskega fonda. Železniški delavci bi morali imeti v pogledu volitev obratnih zaupnikov vsaj one pravice, ki jih nudijo zakonita določila za delavce v privatnih obratih in nikakor ne gre, da bi bilo tako ogromno število železniških delavcev, ki ki še niso postali stalni, izločenih od volitev obratnih zaupnikov. Od okrog 45.000 delavcev, ki so zaposleni v železniških delavnicah, kurilnicah, progovnih sekcijah itd. ima volilno pravico komaj nekako okrog 18.000 delavcev, j Daši baš oni. ki niso stalni, potrebujejo naj- : več intervencij s strani obratnih zaupnikov. Na prvem predavanju »Vzajemnosti« po praznikih, ki se bo vršilo v pondeljek, dne 20. januarja, bo predavala s. Milica Stupanova o nalogah delavske gospodinje. Vabimo čiane in prijatelje društva, posebno pa delavske žene in dekleta, da se predavanja udeleže, ker bodo cule marsikaj koristnega in podučnegu. Vršilo se bo predavanje ob 20. uri v dvorani na Ruški cesti 7 (na dvorišču). Nekateri trdijo, da ima nek zagrebški trgo-ivec iv1 iMjariboru ubranjenih poleg ogromnih množin drugega blaga tudli 43 vagonov suhih sliv in da z njimi špekulira. Te slive je ta trgovec baje že predlansko leto kupil po din 4, a danes zahteva za nje že din 10 in jih noče niti predati. Mariborsko prebivalstvo je radovedno, kaj je na tem resnice? Kaj takega pa ne zmore vsak časopis. Te dni so delili po cestah Lističe z vabilom na na-nečbo za nek časopis. Kakor je iz vsebine vabila razvidno, hočejo pridobiti naročnike ne saano z nizko naročnino, ampak tudi z zagotovilom, da se za nje bere vsak mesec po ena maša. Tudi staničue volne primanjkuje. Nekatere mariborske tekstilne tovarne so si pomagale, od kar^ primanjkuje v tekstilni stroki surovin, s stanično volno, ki so jo dobavljale iz Nemčije. Kakor se ču.ie, pa- bo sedaj začelo primanjkovati tudi tega nadomestila, ker tovarne v Nemčiji ne morejo več obratovati v polnem obsegu. Telefonski kabel v Mariboru še vedno ne funkcionira, ker menda manjkajo gotovi deli, da bi bilo mogoče izvesti priključek. Nek navdušen oboževalec tujih idej že dolgo časa piše svoje opazke po knjigah mariborskih knjižnic, ki so pisane v bolj svobodnem in demokratičnem duhu. Zelo neprijetno dirne vsakega ljubitelja lepe knjige, ko vidi, kako tak domišl.iavec korigira nazore svetovno priznanih pisateljev in morajo izposojevalci knjig nehote Citati duhovitosti ljudi, ki sicer sami ne znajo ničesar ustvariti. Rrav bi bilo, da bi knjižničarji, kadar zalotijo takega izposojevalca knjige, takoj izključili iz članstva. Dva popolnoma Izčrpna in hudo ozebla begunca in sicer 26 letni delavec Viljem Veiti-feitis iz Kovna ter 39 letni' brivec Karl Kreuz-inann iz Rige sta- skrita pod vagoni prispela te dni v Maribor. Oba sta pobegnila iz taborišč v Nemčiji in sicer je bil prvi v taborišču .v liuchenvvaldu, drugi pa v Sachsenliausenu. Na naslov poštne uprave. Dne 9. novembra 1940 ;scm oddal v Mariboru pismo, naslovljeno na svojega prijatelja v Sv. Lovrencu na Poh., 3 katerim sem ga povabil na razgovor, ki bi se imel vršiti dne 11. novembra. Teda povabljenca ni bilo. Pač pa se je oglasil cine 8. januarja in mi prinesel .pismo, na katerem je razvidno, da mu je bilo dostavljeno dne 7. januarja t. 1., to je po 59 dnevih, kolikor je to pismo potrebovalo za 26 km razdalje. Da pa ne bi kdo rekel, da zato brzojav bolje funkcionira, bom navedel tudi za to en primer: Dne 11. 12. 1940 ob 17.40 uri sem oddal na kolodvorski pošti v Mariboru brzojavko v L,ablijano (Šiška). Ta brzojavka) je bila glasom potrdila dostavljena prihodnjega one ob 9.30 uri in seveda ni dosegla svojega namena. Potrebovala ic štirikrat toliko, kolikor potrebuje vlak iz Maribora v Ljubljano, t. j. 10 mi- nut manj, kot 16 ur. Ako bi bil poslal pismo, bi bilo najbrž prej dostavljeno «, , in bi stalo samo din 1.50, medtem ko je brzojavka stala din 10! Zi brzojavnim imam že svoje izkušnje. Pred nekoliko leti sem namreč poslal nujno Krzpiiavko proti #1ačilu trikratne pristojbine iz Maribora v Kosovsko Mitnoivico, ki je pa khiub t omili romala celih 24 ur! Ali res ni mogoče naših poštnih razmer izboljšati? r- .*» U t* 's — A. B. Smrtna kosa. V sredo, dne 15. t. m. je umrla ga. Angela Kukovčeva, žena- bivšega ministra tn odvetnika dr. Vekoslava Kukovca v Mariboru. 1 ogreb blage pokojnice se vrši danes, v Petek, ob 15. urit tia pokopališču v Celin, kamor je bila prepeljana. Težko prizadetemu ‘joorogu izrekamo tem potom- naše iskreno sožalje! Poleg teh zahtev želijo železniški delavci, da se pravilnik izboljša tudi v pogledu ostalih določb, ki nikakor ne odgovarjajo več sedanjemu času in razmeram. Ponovno smo že poročali v našem listu, da železniški delavci ne prejemajo draginjskih doklad, ampak le neko nagrado za naporno dellol Zato bo naloga predstavnikov železniških delavcev, da bodo tudi to vprašanje načeli in skušali doseči, da bodo železniški delavci dobili cenam življenjskih potrebščin primerne dragiajske doklade. Nagrado za naporno delo prejemajo namreč samo za one dni, ko vršijo službo, kadar pa železniški delavec zboli, ali pa če ima zakoniti dopust, pa te nagrade ne prejema. Prav tako ne prejemajo oženjeni delavci nobene doklade za svoje žen?, za vsakega otroka pa samo po 50 din na mesec. V sedanji draginji so železniški delavci, poleg lostjailihi državnih nameščencev najhujše prizadeti in številne družine trpijo InaravmJst pomanijSdanie, ker dosedanji prejemki nikakor ne zadoščajo za vsakdanji kruh oz. življenjske potrebščine. Želeti bi bilo, da bi se odposlanstvu, ki bo poselilo prometnega ministra, posrečilo prepričati ga, da je zbopišanje položaja železniških delavcev nujno in neobbodno potrebno. Zlasti pa potrebujejo železničarji enkratni nabavni prispevek, v višini vsaj enega mesečnega dohodka, da si bodte lahko nabavili najpotrebnejše za svojo družino, zlasti za otroke, ki v teh razmerah najhujše trpijo. Gostovanje marenberškega »Kulturh mula« se je razvilo minulo nedeljo v pomembno manifestacijo sodelovanja mariborskega in raaren-berškega nemštva. Dogodek je bil trnki odlična družabna prireditev „ ^ ... 1.0 •x ' B -m rn) * ^ •> ^rT "\j nedeljo zvečer je bila Gambrinova dvorana razprodana in so Marenberžani igrali pred nabito polna dvorano, kjer je imela rvojl čas sedež tudi mariborska »Narodna čitalnica«. Tudi iz okolice je prispelo na avtomobilih mnjgo »trn: iti", rodbin. Na občnem zboru Združenja železniških urednikov, ki se je vršil te dni v dvorani »Železničarske nabavljalne zadruge«, so navzoči razpravljali zlastii tudi o težkem položaju železniških uradnikov, ki so v službii jako obremenjeni in ne morejo niti izkoristiti svojih letnih dopustov, ki jim po zakonu pripadajo. Plače železniških uradnikov prav tako niso primerne sedanji draginji in bi, se morale urediti tudi v korist železniške ustanove same, ker le zadovoljni nameščenci lahko z veseljem vršijo svojo sicer naporno in odgovorno službo. Občnemu zboru je predsedoval g. inž, Jagodič. za novega predsednika mariborskega pododbora pa je bi! izvoljen g. Stanko Čretnik. Odprava pošte v Mariboru. Zaradi ukinitve vlaka, ki je odhajal iz Maribora ob 20.55 uri; mariborske pošte odpravljajo od 15. t. m. dalje vse pošiljke v smeri proti Ljubljani in Zagrebu ob 17.55 uri. Uprava pošte opozarja občinstvo, da naj meče svoje pisemske pošiljke v nabiralnik v mestu do 15. ure, na pošti Maribor 1 in III do 16.3-t ure in na pošti Maribor II do 17.30 ure. Pakete je treba izročiti vsem mariborskim poštam po možnosti že dopoldne, ali popoldne vsaj do 15. ure Samo v tem času izročene pošiljke bodo lahko odpravljene ob 17.55 uri. Za okrog 15.000 din škode je povzročil požar v rastlinjaku banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Restavrater in kavarnar Aleksander Klešič je minulo sredo zvečer umrl. Star je bil 62 let in je že dalje časa bolehal. Kmalu po prevratu se je naselil v Mariboru in prevzel Veliko kavarno. Bil je tudi dolgo vrsto let predsednik Združenja gostilniških podjetjih v Mariboru in v našem mestu splošno znan. * Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OlJZD in njihovim upravičenim svojcem vrši vi neodložljivih prifherih in v odsotnost? pristojnega rajonskega zdravnika v nedeljo, dne 19. januarja 1941 g. dr. Velker Hugon. Marbor, Koroška cesta 10, tel. 25-75. Ljudska univerza v Mariboru. O današnji Grčiji, ki ,Je sedaj v središču svetovnega zanimanja, bo predaval danes v petek, 17 t. m. dr. Roman Savnik, znani slovenski geograf iz Ljubljane. Predavanje odličnega strok vv.njaka ■bodo pojasnjevale številne siki optične slike. Narodno gledališče: Petek, dne 17. jan.: zaprto. Sobota; 18. jan. ob 20. uri: »Ples v maskah«. Red A. Zadnjič. Gostovanje Vere Maj-diičeve in 2ana Francla. Nedelja, 19. januarja: ob 15. uri': »Cigan bron«; ob 20. uri: »Na dnu«. Zadnjič. Globoko znižane cene. RUŠE Sankaško tekmo priredi SPD v nedeljo, dne 19. t. m. od Ruške koče do Ruš. Prijave do 13. ure pri Ruški koči. Tekmovanje bo lahko izvedljivo, ker je sankališče idealno. Požar je uničil drvarnice delavske kolonije Tvornlce z? dušik. Seveda je bjjo mnogo razburjenja, kot ob vsakem ognju in nevarnost, da požar preskoči tudi na stanovanjske hiše, velika. Požar pa se je posrečilo zadušiti. — Škoda znaša okrog din 20.000. FOSLSDMVEIfl Ustanovljeno bo ministrstvo prehrane za v*« državo, tako poročajo iz Beograda. Vsi nezgodni rentniki iz inozemtsva, k j s« se vrnili doimov, naj se zaradi rent obrnejo *a SUZOR v Zagrebu. Sneg je v noči na 17. t. m, za/medel ceste v Sloveniji. V Ljuibljani ga je padlo 27 cm, v Mariboru kakšnih 10 om, v Kranjski gori pa 75 cm. Nemško vojno poročilo: Angleška letala so v noči na 17. t. m. napadla severozahodno Nemčijo. Bombe niso povzročile nobene škode na vojaških objektih. Zadeto je bilo neko šolsko poslopje, v katerem je bilo ubitih in ranjenih nekaj ljudi. Napadla so tudi 2 veliki trgovski ladji ob škotski obali' z uspehom. — 5 angleških in 3 nemška letala so bila sestreljena. Napad nemških in italijanskih letal na otok Malto oz. pristanišče La Valetto so 16. t. m: izvedle skupine nemških in italijanskih bombnikov. Zadete so bile vojne ladje v pristanišču in arsenal, med njimi, neka nosilka letal. — S tega ostrega spopada se samo eno nemško letalo iti vrnilo. DNB. Angleško vojno poročilo: V noči na 17. t. tu. so angleška letala osredotočila vse svoje napade na Wilhelm'Shafen. Eno letalo se ni vrnilo. — Priprave za zavzetje Tobruka se nadaljujejo. Grško vojno poročilo: Kljub snegu so Grki zavzeli na osrednji fronti dne 16. t. m. novo važno višino. Italijanska divizija »Giulia« je popolnoma razbita. Turški predsednik republike Ineni je sprejel angleško vojaško delegacijo dne 16. t. m. v navzočnosti turškega ministrskega predsednika in angleškega veleposlanika. — Turčija bo stopila v vojno, ako bi se nemške čete pojavile na njenih mejah v Bolgariji. CBS. Japonska letališča na otoku Paracelsitsu so zgrajena za 300 letal. Tehnike bosta izmenjali Italija in Nemčija; najptvo pride i o na vrsto elektrotehniki. V Franciji bivajoči španski begunci so odklonili. da bi se vrnili dotniov, ampak hočejo v Mehiko. Ker pa zaienikrat tja ne morejo, jim je francoska vlada podaljšala dovoljenje bivanja. Živila je conudil ameriški »Rdeči križ« Španiji, ker jih tamkaj zelo primanjkuje. Turška vlada bo odkupila vse zasebne rudnike. i«iavljajo iz Ankare. Na Finskem je mraz, toplomer je stalno 30 do 40 ped' ničlo. ’ Vsi osebni vlaki na Madžarskem so ukinjeni za tri dni zaradi — slabega vremena.-General Argentina, ki so ga ujeli v Libiji Angleži, je stopil v gladovno stavko. To je prvi slučaj, da je kakšen general stopil v gladovno stavko. Reuter. Bivši glavni tajnik fašistične stranke Sta-race je padel kot pilot v Kenyji v Afriki. Na otoku Islandiji je 80.000 angleških vojakov, poročajo švedak ilisti. Otok je prvič v svoji zgodovini postal trdnjava. Mod Bolivijo in Chilem je bil te dni podpisan nenapadalni pakt. BZ CESKE Zaradi pomanjkanja premoga in bencina so bili po poročilu Tassa iz Vichy.ia dne 15. t. m. ustavljeni na vsem področju nezasedene Francije vsi potniški vlaki. Predsednik Češko moravskega protektorata dr. Hacha je dal te dni berlinskim listom izjavo, ki je nekak odgovor na- 'izjave češkoslovaške vlade v Londonu oz. dr. Beneša. — Dr. Hacha pravi namreč, da imajo Cehi svoje narodne predstavnike doma in da je njih mesto v okrilju rajlia. Duhovščina in politika. LBM iz Bratislave: V zadnjem času je na Slovaškem oživel po-kret proti vmešavanju duhovščine v politiko in trgovinske posle. Kot Prva- posledica tega gibanja je sedaj izšla prepoved škofa špisse dijeceza Vojtaška, ki zabranjuje duhovnikom svpje dijecezc sprejemati funkcije, katere niso združljive s častljiiv ostjo duhovniškega stanu, zlasti pa članstvo v upravnih svetih podjetij' kakršnekoli vrste, denarnih zavodov, hranilnic in podobno, nadalje funkcij vladnega komisarja, zaupnih političnih mest itd. Spiski škof vidi in pravilno ocenjuje dogodke v bodočnosti. 12.000 obiskovalcev gledališča v Bufovem Zlinu. V Zlimi, mestu Bat’ovega dela, tovaren čevljev, skrbijo tudi za- češko kulturno življenje. Listi poročajo, da so imeli lansko leto v Zlinu 89 čeških gledaliških predstav, katere je obiskalo okrog 120.000 ljudi. Pri predstavah so se menjavala gledališča iz Brna, Olomonca in Moravske Ostrave. Poleg tega so imeli še številna gostovanja iz Prage, včasih kar ves praški gledališki ansambi. Ravno tako je bilo razveseljivo število prirejenih koncetrov. — Tudi letos imajo v načrtu celo vrsto odličnih kulturnih prireditev v Zlinu. Velefilm o Bismarcku predvajajo te dni: praški biografi. Obenem .ie bila otvorjena v zvezi s prikazovanjem tega filma razstava »Veličina Nemčije«, ki kaže zgodovinske dogodke iz leta 1866 iz vojne med Nemčijo in' Avstrijo, ki je končala- z mirom v praškem hotelu »Modra zvezda«. Praški 1'isti prinašajo ob tej priliki posebne članke o pomenu priključitve Češke v okvir Velike Nemčije in posledicah, ki nastajajo vsled tega za zadržanje Čehov v političnem oziru. Smrtna obsodha češkega komunista. DNB javlja i? Litomefic: »Dne 11. januarja t. 1. je bil usmrčen s7 letni Josip Tichy, rojen v Ne-štovi-cih. Izjemno sodišče v Litomeficih ga je obsodilo na smrt zaradi težkega motenja javnega miru in umora nemškega vojaka Langa. Z usmrtitvijo .ie bila maščevana smrt SDP možn. Tichy je bil večkrat predkaznovani češki komunist, ki .ie dne 12. septembra 1938 v Ausigu umoril sudetskega Nemca.« Iz Slovalk« NcmSka narodna skupina na Slovaškem ie o.tvoriL v Bratislavi svoj lastni biograf za kulturne filme. ČTK. ,, , Deljeno gospodarstvo v državi js v škodo Boj za gospodarsko samostojnost banovine Hrvatske se še kar naprej nadaljuje, dasi so marsikateri že prišli do spoznanja, da gospodarstva v državi ne gre cepiti, ako se hočemo obvarovati nepregledne škode. Te dni smo zvedeli zanimiv slučaj: Na Hrvatskem pobijajo draginjo na svoj način, v ostalih krajih države pa na svoj. Nazadnje pa izgleda stvar tako-le: Na Hrvatskem je bila določena cena za neke tkanine z okrog din 34 za meter. Naenkrat je bil Zagreb preplavljen s trgovci Iz sosednih banovin, zlasti iz Vojvodine, ki so na mah pokupili vse 'zaloge omenjene tkanine in jih odpeljali. Zakaj? Te tkanine se namreč prodajajo v Novem Sadu po 46 din meter. Za trgovca iz Novega Sada se je torej potovanje v Zagreb prav dobro izplačalo. Drugo je vprašanje, kaj bodo rekli na to Hrvati, kjer sedaj tega blaga ne bo več dobitii Ako ga bodo hoteli imeti, bodo morali hrvatski trgovci v Novi Sad, kjer bodo svoje, tja prodano blago, zopet pokupili, seveda za višjo ceno in ga potem prodajali doma, narodu, k'i se je v: svoji naivnosti navduševal za gospodarsko samostojnost, katero mora sedaj tako drago plače-vatk To kar smo zgoraj navedli, pa je samo en primer iz poglavja ločenega gospodarstva v državi. KISUCE Dr. IVAN HALEK (prevedel dr. Jule Gabrovšek) 13) SOCIOLOŠKA RAZPRAVA ZDRAVNIKA O GuRATiH KRAJIH SLOVAŠKE KRANJ Namerno izzivanje čevljarskega mojstra. Minulo nedeljo so imeli čevljarski mojstri sestanek. na katerem so poročali pooblaščen; zastopniki mojstrov o (Poteku pogajanj in doseženem sporazumu med mojstri in pomočniki. Dc-čim ,je večina mojstrov s sporazuman za-■dovol na, iso vendar nekateri mojstri ta sporazum sprejeli z nekako mržnjo, poid pritiskom razmer in vztrajnostjo čevljarskih pomočnikov. Občutkom teh zadnjih je dial izraza tudi menda čevljarski mojster g. Vidic Andrej iz Nakila, ko je v družbi mojstra Č. M. čakal na večerni vlak proti Tržiču. Mojster Č M. se je takoj spustil iV pogovor z B. K., ki je seveda nanesel na potek mezdnega gibanja čevljarskih pomočnikov. Dočim sta se omenjena dva prijateljsko pogovarjala, kljub nasprotujočemu mnenju 10 vzrokih nastalega spora ter clba dala izraza zadovoljstva o doseženem sporazumu, je med tem pristopili g. Vidic in s svojim vmešavanjem ta prijateljski pogovor namenoma napeljal v ostrejiši ton. Očital je B. K., da je hujskal čevljarske pomočnike, da je zatajil svoj poklic, ko je ta izjavil, da se v spor ni vmešaval, ker ni več čevdiar in sicer v tem smislu, ker že dalj časa ni zaposlen v čevljarski stroki. Vsi trije so se na to še pogovarjali o vsebini kolektivne pogodbe, o pomenu strokovne organizacije in končno o vlogi obratnih zaupnikov. Pri tem pa je Vidiče-va razburjenost in izzivanje doseglo vrhunec. Izjavil je, da najsi ne della, kakor, da bi trpel obratnega zaupnika v delavnici in da je bil zadnji čas, da so bile marksistične organizacije razpuščene. Končno pa je začel kričati, da mora marksizem izginiti iz Slovenije, da v Sloveniji ni tal za marksizem itd., istočasno pa kričal nad B. K., češ, naj na to kaj reče, da tga bo dal takoj aretirati. (Stražnik in o-rožmik sta staila namreč v neposredni bližini). Goispod Vidic je bil oičividno vinjen, nikakor pa ne toliko, da bi za svoje izzivanje ne bil odgovoren. Čevljarski /pomočniki naj vedo, kakšno »moč« ima g. Vidic, posebno pa naj iim bo znana njegova najmovejša sposobnost, o čemer priča ta slučaj. N;j!ego>vega kričanja je bilo konec s prihodom vlaka, JESENICE Nove ukinitve železniških zvez. S 15. jan. je bila ukinjena spet cela vrsta vlakov z Gorenjske in na Gorenjsko. Tako je ukinjen vlak, ki je odhajal od 8. uri zjutraj iz Ljubljane in je prihajal na Jesenice ob 10. uri dopoldne. — Istočasno sta ukinjeni obe zvezi tega vlaka proti Bohinju in proti Kranjski gori. Ukinjen je dalje vlak, ki je odhajal ob 16.10 poP. v Ljubljano in je malo pred 18. uro dospel v Ljubljano. Na novo sta uvedena zjutraj po 8. uri vlaka proti Bohinju in proti Kranjski gori. Na ta način se je obenem z vlaki, ki so bili ukinjeni že pred nekaj meseci, zelo skrčila zveza Gorenjske z ostalim svetom, kar bo zelo škodovalo vsemu prometu. Upajmo, da bo obljuba žel. direkcije, da je stvar začasna, kmalu izpolnjena. Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zv. (v nedeljo tudi 3. uiri pop.) velefilm »DONSKI KOZAKI«. Sijajna drama iz kozaškega življenja. Med dodatki tudi vojni tedhik. Sledi »Renata v kvartetu«. CRNA PRI PREVALJAH Zadnja božičnica v znamenju časa. Zadnja božičnica ie bila čisto v znamenju vladajoče draginje. Čeprav se je verjetno, tudi za zadnjo božičnico prispevalo toliko, kot druga leta, mogoče še več, vendar je draginja že tako narasla, da je bilo omenjene božičnice deležno le malo število otrok. Prejšnja leta je dobil vsak šolarček kakšna dariilce, bodisi • si..i.th».£(.>— 15 ^ r® ■ •».*> ‘V-„** j,i priporočali - - »1* M« da se bi vsaj v to svrho izvedle bolj široke akcije, ki bi omogočile zal prihodnji Božič obdaritev najbolj potrebnih otrok vsaj s kakšno oblekco ali čeveljčki, Pri tem mislimo na številne rodbine, ki so »tj H >0 blagoslovljene ,z otroci in zafa kljub vsemu prizadevanju ne morejo zadostiti vsaj najnujnejšim potrebam svoje družine ter so navezane na to, da se jih kakšne humanitarne ustanove spomnijo vsaj ob takih prilikah. Lep vzgled nam nudi v tem slučaju podpeška šola, s šolskim podpornim društvom, kateremu načeluje požrtvovalni (g. Mihev. V 18. stoletju je bila življenjska mera kmeta okrog 96 litrov pšenice na glavo letno, j v Oravi samo 13 litrov, ko je bila med tam v tedanji Franciji življenjska mera 8 krat višja od slovaškeega povprečja. — Zelo malo pod-ložniških družin je polznalo kruh, če ga je pa poznalo je poznalo le ovsenega. Uradni zapiski iz tistih časov govore o tem, da so se kmetje v svioijii lakoti hraniili z drevesno skorjo in želodom. Uradna poročila in spomenice iz 40-tih let prejšnjega stoletja poivedo: na Trenčaniskem so ljudje, dokler ni zmrznila zemlja, kopali koreninice in se od tega živeli. Pozimi so romali gladni v trumdh proti mestu Trenčinu. in beračili Že Esterhazv sam je imel na svojem tren-čanskem gospodstviui 60.000 beračev, navezanih zgolj na pomoč dobrih ljudi. V kisuški dolini je 35.000 ljiudi brez zaslužka in hrane potrpežljivo čakalo svoje bridke usode. Iz Bistri c, in Zborova se je preselilo 400 družin v Slavonijo. Na Čadci, ki je s svojo lego na glavni ‘Spojnici med Šleziio in Poljsko imela več možnosti najti 'sredstev za preživljanje, so dajali ljudje vse, kar so imeli, tudi obleko za hrano. Leta 1847. se je razpaslo zaradi bede in lakote toliko bolezni, da je na primer vi Trechovi u-mirailo po 15 do 20 ljudi na dfein. V Dolgem polju, je pomrlo v petih mesecih 152, .aa Čadci 200 in v Turzorki v enem samem mesecu 300 ljudi. — Pri takih razmerah ni čuda, da se ljudje 'dvignejo in v trumah preseljujejo, ali pa, da kmet zapušča polje in postane raj-še 'berač. V takem položaju je našlo kmeta osvoboje-; nje 1848. Osnova prevzema limbarske zemlje v kmečko last ie terezijanski kataster iz leta 1767, V ta kataster se pa že ni več vpisala zemlja, ki so jo bili zemljiški gospodje prej z orožjem in brez vsake odmene ukradli kmetom. In tako osvobojenemu kmetu ni ostal* na Slovaškem niti najpotrebnejših sredstev za preživljanje. Iz tega kratkega orisa, ki sem ga črpal iz obsežne razprave Štefana Javšaka, »Slovaška v dobi fevdalizma«, je očitno, dla slovaški bedi ni glavni in odločilni vzrok toliko kamen, kolikor produkcijski način z vso svojo prava* nadstavbo; to- je takšen družbeni red, v katerem- je imela manjšina privilegiranega razreda zakonito pravico enostavno dreti kožo veliki večini brezpravnikov. ZJakai stalno j® treba imeti pred očmi, da pri pojmu produkcijski način ne gre za tehniko produkcije, marveč samo za t.o, kako s* si ljudje delili produkcijska sredstva. Ropanje, docela neprikrito ropanje — to je način razdelitve dobrin v 'fevdalnem, produkcijske* načinu. Fevdalni produkcijski način je tedaj! pognal kmeta na beraško palico, ga vrgel v žiel» kapitalističnega načina. Kaj je iz njega napravil kapitalizem? (Nadaljevanje prihodnjič.) Delavski pravni svetovalec TISKOVNI SKLAD Za tiskovni sklad so darovali: Črn šnik Ivan din 10.—. Sarajevo: din 10.—. Novo mesto: Moretti Celje: Ruden še k din 6.75 Kranj: Jakob din 20.—. Sv. Lovrenc n. P. nausel zbral d'in 10,— (nab. pola št. bo vi j e: s. Tratnik zbral na nab. din 178.— ; s. Učakar zbral na nab. din 63.—. Vsem darovalcem iskren Posnemajte! a: Opre-Pastorek din 8.—. Vehovec : s. Per-126). T r-poli 220 poli 221 a hvala! ? KULTURNI PREGLED NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU. Niewiarowicz »Ljubim te«. Gostovanje članov zagrebške drame. Poljak Roman Niewiarowicz, čigar tragikomedijo »HoIlywoo,d« smo lani videli v mariborskem gledališču, gre v svojih otderskih delih mimo velikih narodnih in družbenih dogodkom; zanimajo ga predvsem ljubezenski doživljaji, ki jih pa oblikuje Holly-woodu« nosijo težo dogajanja samo štiri osebe, pa še od teh stoji četrta precej v ozadju. V veseloigri »Ljubim te« pa nastopata celo samo idve osebi in ie torej igra v dramaturškem ozinu zanimiv ekseperiment, ki je zamikal že Schonherrja in Haseneleverja. Priznati je treba, da se je Niewiarowiczu poizkus v oder-skem oziru popolnoma posrečil in da ie u-stvaril gladko, prijetno in zanimivo veseloigro. Igra, ki sloni samo na dveh osebah, zahteva prvovrstnih igralcev, najboljše takih, ki so občinstvu tuji in že zato priklenejo zanimanje zn svoji osebi. Gledališki upravi gre vse priznanih da je omogočila sto veseloigro gostovanje dveh reprezentativnih zagrebških umetnikov, ge, Ervine Dragmanove in g. Mato Gr-koviča. ki sta nam pokazala visoko kulturo zagrebške drame. Oba sta pristna umetnika, ki ju ne gre meriti s povprečnimi merili. Prvenstvo gre g. Grkoviču, ki je dovršen v karakterni kretnji in govoru. V njegovem igranju ni čutiti niti najmanjše sile, brez teatrali-ke in poze je izoblikoval dovršen oderski tip. Zvočni kino Pobrežje 18 in 19. januarja §§ interesantni film „Bell tovor“ mmmmmmmmmmmmmmamrii Ga. Dragmanova je istotako močna umetniška osebnost z virtuotzno igro in občudovanja vrednim govorom. Baš dovršena govorna kultura obeh zagrebških umetnikov je opozorila na e-dino šibkejšo plat mariborskega gledališča, na oderski govor, ki pogreša včasih praive dinamike in ritmike ini jie pogosto celo nejasen. Režija te igre je bila poverjena znanemu Mišem« rojaku g. Ferdu Delaku, ki deluje sedaj v Zagrebu in je s tem ponovno izpričal svoja ustiviarjalno moč. Dolgotrajno odobravanje občinstva ni bil samo izraiz vljudnosti do gostov, ampak predvsem izraz občudovanja do umetnosti, katero so nam posredovali. — S NAZNANILO! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da bom v soboto 18. januarja otoorll gostilno i Maribora, TanenKi 20. Točil bom prvovrstna dalmatinska vina. Vsak petek in soboto sveže morske ribe. Za obilen obisk se priporoča Nate Grubišič Rubež obsojenke (Sv. Urh pri Trbovljah) Vprašanje: Zaradi žaljenja časti som tožiia nasprotnico, ki je bila tudi kaznovana in sem*jo nato rubila za stroške, a brez uspeha. Nasprotnica se je izgovarjala, da nima ničesar in je še celo Prisegla, da ima samo dve obleki, kar ni res, ker ima vsaj din 3000 vrednosti, a pravi, da to ni njeno. Moj odvetnik je rekel, da bo obsojenko ovadil zaradi krive prisege, a že dolgo ni nobenega glasu več. Kam naj se obrnem, da dobim vrnjene vsaj svo.ie stroške in pričnine povrnjene? Obsojenka je odšla v drugo banovino, kjer zasluži kot šivilja. Odgovor: Izgleda, da spada Vaša na- sprotnica v vrsto tistih eksekutov, ki so dobro »namazani« za takšno preganjanje. Pri takih ljudeh tudi advokatska in sodna modrost ne doseže' mnogo, dokler se jih pošteno ne »polovi«, ali »noter položi«. V to svrho se pa morate za nekaj časa vživeti v vlogo detektiva. Ko boste na ta način dognali', da ima nasprotnica kako količkaj vredno premičnino, ali morda kje kako terjatev na zaslužku, posojilo in podobno, jo pa presenetite z novim rubežem, Pri katerem je pa najbolje, da Vi osebno intervenirate in zahtevate tudi takojšnjo shrambo zarubljenega predmeta. Četudi se Vam bo morda kdaj izmuznila, se bo polagoma že omehčala in končno raje plačala, kot pa da bi se pustila od Vas celo življenje na ta način preganjati z eksekutorjem. Krivo prisego j'4 morate pa seve dokazati, saima ovadba še ne zadostuje. Kidanje snega pri TPI) (Rajhenburg) Vprašanje: Tukajšnji rudnik je najel več delavcev za kidanje snega in je plačeval po din 3,— na uro. Delali so po 9 ur na dan, tudi ob nedeljah. Delavd so zahtevali plačilo po uredbi o minimalnih mezdah, a ravnatelj ie odvrnil, da velja naredba baje samo za stalno zaposlene nekvalificirane delavce, a za priložnostna dela je baje dovolj din 3 na uro. Tako jim je baje tudi tolmačil zadevo pravni svetovalec TPI). Ka.i pravi uredba? Odgovor: Ministrska uredba o določanju minimalnih mezd pravi v členu 1., da se določajo minimalne mezde za pomožno osobje, ki so vse osebe, ne glede na spol, ki dajejo stalno, ali začasno v najem svojo umsko, ati telesno moč za nagrado in so zaposlene v pod- OBIŠČITE MARI80RSK0 MENZO na Slomškovem trgu nasproti Stolne cerkve. Se priporoča Marija D r t a r jetjih, navedenih v čl. 32 te uredbe. V čl. 32 uredbe pa so navedena vsa industrijska, obrtna, trgovinska, prometna, rudarska, gozdna, bančna, zavarovalna in tem podobna podjetja, kakor tudi gradbeni in elektrotehnični obrati. Četudi niste pravnik, lahko torej iz teh popolnoma jasnih zakonitih določil sklepate, da veljajo minimalne mezde tudi za kidalce snega pri TPD. Zakon izrecno ščiti tudi one, ki delajo samo »začasno«. Drugače bi bil* polje izigravanja neomejeno. Najnižja minimalna mezda za pomožno osobje pri rudarskih podjetjih znaša na uro din 5.50. Prevžitek stanovanja (Štore) V p r a š a n j e: Po očetovi smrti sem se pogodil z mačeho tako, d!a sem jaz prevzel posestvo, a mačeha ima še par mesecev prosto stanovanje. Nič ni bilo pri pogodbi govora, kaj je s stanvanjem, če se mačeha vnovič poroči. Medtem se je mačeha poročila iti je vzela v stanovanje tudi svojega moža. Ali lahko zahtevam odškodnino za stanovanje, ki ga uživa njen mož? Odgovor: Za popolnoma točen odgovor bi morali imeti vpogled v polno besedilo tiste določbe v pogoabi, ki govori o uporabi rrrače-hinega stanovanja. Izgleda pa, da si je mačeha izgovorila nekako služnost prevžitka stanovanja. Služnosti pa se enostransko, brez privoljenja sopogodbenika, ne morejo razšir-jevati. če rabi sedaj stanovanje tudi mož, se je služnost vsekakor razširila in lahko Vi to razširjenje služnosti prepoveste ter zahtevate, da se mož odstrani. Zaradi odškodnine bi morali ugotoviti krajevno primerno vrednost stanovanja in bi potem eventuelno lahko zahtevali. da Vam mož plača polovico te najemnine. katero bi morali tud? prijaviti pri davčni upravi in plačati predpisani davek. Francoski vojni ujetniki zapuščajo Švico. Po poročilu Ass. Press, se je švicarska vlada sporazumela s francosko Petainovo vlad* gieae vrnitve francoskih vojakov, ki so bili internirani v Švici. Francoski vojaki 45. armadnega. zbora, na katere se nanaša ta sporazum, bodo lahko vzeli s seboj svoje konje, orožje pa bodo morali v smislu določil nem-ško-francoskega premirja izročiti Nemčiji Vsakovrstne odpadke papirja In cunj kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah B. ŽELEZNIK trgovina vseh vrst surovin (telefon 27-43) Maribor, Pobreije, Cankarjeva 16 Nakupovalnice: Mariin, Hipiltfki le rajal Plujski-Trt»ike t. (tstiitii) MALI OGLASI HAilcitaieill kupujejo nftleenetle »rt naMh Imcrtnllhl FRANC REICHE R, MARIBOR Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. občinstvu za izdelavo oblek za gospode in dame po najnižjih dnevnih cenah. Hitra izdelava. Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVINA Delavski dom r. i.1 o. i Maribor, Frankopanova ulica 1. Ljudska tiskarna d. d. *v Mariboru Sodna ulica štev. 20 Izvršuje vsa v grafično stroko spadajoča dela najceneje in najhitreje. SEDAJ JE ČAS: da za mali denar hranite kolesa čez zimo, ak* nimate doma prostora, da pustite Vaša kolesa temeljito pregledati, popraviti, emajlirati, ni-klati ali chromati. Zelo bodete zadovoljni, ak* jih tozadevno zaupate strokovno znani mehanični delavnici JUSTIN GUSTINČIČ, Maribor, Kneza Koclja ul. 14, podruž. ogal Ptujske ceste. Telefon 21-30. — Oglejte si tudi bogato založeno trgovino koles, otroških vozičkov in njih nadomestnih delov. Oglašujte v »Delavski Politiki"! Mitamitii Bedno m norcod M ta pedoo iz Delavske pekarne v Moni. K Telefon 2324 ledaja in urejuje Adolf Jelen v Maribora. —■ Tiska Ljudska tiskarn« i. d. v Maribora, predstavnik V. Britn v Mariboru.