T CO*ovinL Leto LXI. fle». 38. V LlBMIflDl. 0 (ORh 3. aprila 19Z8. cena Din r Izhaja ?eak dan popoldne^ izvzemal nedelja Id praznike. — Inserati do 80 petit i 2. »Sloveoski Narod« velja letno UpravniSrvO: Knaffova ollca St S, pritfTčfe. m Telefon 2304 Dio, do 100 vrst 2.50 Din, vetji Inserati petit vrsta Jugoslaviji 240.— Dio, sa Inozemstvo 420.— Din. Din. Popust po dogovora, inaeratni davek posebej. Uredništvo: Knaflova oflca i t 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Hegemonističnemu režimu so dnevi šteti Značilna izjava radikaiskega prvaka Vukičević zlorablja svojo moč. — Prazne nade in intrige. — Protiakcija hegemonistov. — Vukičević že računa z volitvami* — Beograd 3. aprila. Odločen na •top gg. ck. Ninčiča, dr. Stojaminovrča in Bože Maksimoviča, ki so najuglednejši voditelji radikalskrh nezadovoljnežev rn obenem člani glavnega odbora "radikalne stranke proti g. Vukičeviču, vzbuja v vseh političnih krogih ve-Jrko zanimanje. Akcija centrumašev in pašičevcev, ki so se, kakor kažejo dogoditi zadnjih dni, sporazumeli za skupen nastop nastop proti g. Vukičeviču, ge obenem naj odločnejši demanti trditev, da je prišlo med g. Vukrčevičem in glavnim odborom do sporazuma. G. Vukičevič je vse do zadnjega zatrjeval, da se je popolnoma sporazumel z slavnim odborom in poslov od ečim podpredsednikom Aco Stanojevičern. Zato je razumljivo, da je vplival nastop vodilnih Slano v glavnega odbora na vukičevičevce naravnost porazno. Ni pa tudi nobenega upanja več, da bi se g. Vukičeviču še posrečilo odstraniti nasprotstva. Ugleden član radikalne stranke je tozadev.no izjavil novinarjem: Med g. VukKtevičem fn glavnim odborom radikalne stranke je vsako po-mirjenje izključeno. G. Aca Stanojevič je odličen prvak naše stranke, ki se je vedno odlikoval v tem, da je izravnal notranje spore in čuva! stranko pred razcepom. Toda sedaj niti Aca Stanojevič ne more več rešiti g. Vukičeviča, ki se je tako pregrešil zoper disciplino v stranki, da bi ga moral glavni odbor brez nadaljnega izključiti. Mi smo baš te dni dobili v roke »strogo zaupni« razpis, ki ga je razposlal g. Vukičevič velikim županom. V tem razpisu se med drugim naglasa: Naj va*s in vam podrejenih organov, katerim sporočite to strogo zaupno, ne motijo sklepi tako zvanega glavnega odibora radikal/ne stranke, ki niti v stranki, niti v narodu ničesar ne predstavlja. Vi in vaši organi morate pod-prrati one radikalne in demokratske liste, katerih kandidati so pristaši vlade in njene politike. Poskrbite, da bodo radriali protestirali proti postopanju glavnega odbora, ki je sestavljen samovoljno in ki se ne more opirati na statut radiikadne stramke. Vsa krivda za razcep v radikalni stranki naj se pripiše glavnemu odboru. Povdarjam še enkrat, da smatrate to za strogo zaupno. Predsednik ministrskega sveta Ve-Ida Vukičevič. Jasno je, da po vsem tem ne more Član radikalne stranke, najmanje pa član glavnega odbora še nadalje braniti Vukičeviča, ki je zlorabil oblast, da razcepi radikalno stranko. V zvezi z ofenzivo združenih centrumašev in pašičevcev proiti g. Vukičeviču prevladuje v vseh političnih krogih in se bolj utrjuje prepričanje, da so dnevi druge Vukičevičeve odnosno Vukičevič - Davidovičeve vlade šteti. Da ni že sedaj prišlo do denrjsrje vlade, je pripisovati le dejstvu, da se bližajo velikonočni prazniki. Ni pa dvoma, da bo že prva seja glavnega odbora radikalne stranke, ki ho razpravljal o položaju vlade, odnosno prva deba-ta o politični situaciji v radrkalskem poslanskem klubu izzvala krizo vlade. Splošno se pričaknje, da bodo nastopile velike izpremembe takoj po velikonočnih praznikih, najkasneje pa že koncem tega meseca. Beograd, 3. aprila. Včeraj dopoldne se je vršila v vladnem predsedstvu dolgotrajna konferenca radikalskih ministrov. Kakor se doznava, se je konferenca bavila izključno s situacijo, ki je nastala po ofenzivi pašičevcev in centrumašev proti Vukičeviču, ki res ogroža obstoj Vukičevičeve vlade. Tudi na večerni seji šefov vladnih skupin je hotel g. Vukičevič sprožiti debato o tem, kakšne korake naj bi podvzela vlada, da prepreči nadaljno akcijo radikalskih nezadovoljnežev. Vsled odločnega upora g. Davidoviča, ki se noče vmešavati v interne zadeve radikalne stranke, in ki očividno nima več volje in želje reševati g- Vukičeviča iz obupnih situacij, ta debata odpadla. Kakor pa se izve iz najožje okolice g. Vukičeviča, si g. Vukičevič predvsem prizadeva, da dobi od strank in skupin, ki sodelujejo v njegovi vladi, garancije, da ga bodo podpirale v njegovi borbi proti pašičevcem in centrumašem. Zatrjuje se, da je g- Vukičevič podpore dr. Korošca in dr. Spaha popolnoma siguren, upa pa tudi. da ga Davidovič ne bo pustil na cedilu in da bo tudi on s svoje strani najodločneje nastopil v okrilju svoje stranke proti vsem onim elementom, ki koketirajo z radikalskhni neza-dovoljneži in nastopajo proti sedanji vladi. Poleg tega. da skuša g. Vukičević utrditi svoj položaj pri poedinih parlamentarnih skupinah, namerava podvzeti odločno akcijo proti centrumašem in pašičevcem. Predvsem hoče diskreditirati najuglednejše voditelje nezadovoljnežev nato pa navaliti na glavni odbor, ki ga najbolj ovira v izvajanju njegovih načrtov. V zvezi s to akcijo je bilo na včerajšnji konferenci radikalnih ministrov sklenjeno, da začno v najkrajšem času izdajati v Beogradu nov list, ki bo vodil najodločnejšo borbo proti vsem nasprotnikom g. Vukičeviča. V prvi vrsti pa naj bi ta list služil kampanji proti predstavnikom centrumašev in pašičevcev. Da bi jih kar najbolj komprimitiral, namerava objaviti g- Vukičevič vse nepravilnosti, ki so jih zagrešili, ko so bili na vladi. Tako namerava obtožiti Božo Maksimoviča. da je baje nastavljal v Južni Srbiji kot policijske organe znane bolgarske komite. Dr. Ninčiča hoče kompromitirati s tem, da bi objavil gotove dokumente o njegovih neuspehih v zunanji politiki. Da onemogoči kampanjo centrumašev in pašičevcev med narodom, namerava g. Vukičevič uvesti širokopotezno protiakcijo. V to svrho bodo sestavljeni posebni odbori, obstoječi vsak iz po 20 poslancev in po 2 ministra. Ti odbori bodo prirejali velike shode v volilnih okrožjih dr. Ninčiča, Uzunoviča. Maksimoviča, dr. Srskiča in drugih glavnih nasprotnikov g- Vukičeviča. Tako so predvideni že za ta mesec veliki shodi v Velikem Bečkereku proti dr. Ninčiču. v Nišu proti Uzunoviču, v Sremu proti Maksimoviču in v Sarajevu proti dr. Srskiču. Demisiji vlade bi se rad g. Vukičevič izognil na ta način, da bi po velikonočnih praznikih izvedel rekonstrukcijo vlade. V vlado naj bi stopili ugledni prvaki iz Dalmacije in Bosne, ki bi dobili važnejše portfelje tako, da bi bil zabrisan sedanji hegemonistični značaj vlade in da bi lahko rekel, da so zastopani v vladi tudi Hrvati. Seveda bi g. Vukičevič še vedno želel, da bi sodelovala tudi KDK, vendar pa je opustil vse tozadevne poskuse zavedajoč se, da KDK z njim pod nobenim pogojem noče sodelovati. Tako rekonstruirana vlada naj bi sprejela še nekatere zakone, na kar pa bi g. Vukičevič zahteval volilni mandat. — Beograd, 3. aprila. Danes 'dopoldne se je zvedelo, da so se pridružili akciji radikalskih nezadovoljnežev tudi takozvani nevtralcl okrog Miše Trifunoviča. V vladnih krogih je izzvala ta vest najmučnejši vtis, ker dokazuje, da je g. Vukičevič vedno bolj izoliran. Tudi danes dopoldne so radi-kalski ministri ves dopoldne konferi-rali v vladnem predsedstvu a položaju. Novinarji so po seji izjavljali, da so sklenili obsežno protiakcijo. ZAROKA ITALIJANSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA _ MIlan, 3. aprila. Vesti o zaroki italijanskega prestolonaslednika Umberta z belgijsko princeso Marijo Josenino se potr-jujejo. Zaroka se bo vršila tako! po povratku prestolonaslednika iz Earipta na gradu v Turinu. Cerkvene obrede bo izvršil kardinal Gamba. TURŠKI ZUNAN-H MINISTER V RIMU — Milan. 3. aprila. Turški runanjl minister Rudžibej je včeraj v gpremstvu generala Čevad pa5p in svojega kabinetnega Sefa dospel s#»mkaj. Na kolodvoru ga je sprejel Se? kabineta 7.nnaniega ministra, danes l^a ga je posetil državni podtajnik Grandi. Jutri dopoldne se sestaaeta z Mussolinijeru. Delno podaljšanje stanovanjske zaščite Danes je ministrski sret sklenil, da se vse prisilne deložacije odgode do 1» maja 1929. — Z večjimi stanovanji bodo lahko hišni posestniki po 1. maju svobodno razpolagali* d jam. Sprejet je bil predlog ministra soci- — Beograd, 3. aprila. Danes dopoldne od 9. do 12. se je vršila seia ministrskega sveta, ki je razpravljala uvodoma o izplačilu francoskih dolgov. Do definitivnega sklepa tozadevno ni prišlo. V svrho pospešitve reševanja invalidskih sporov je bilo sklenjeno, da se ustanovi pri ministrstvu za socijalno politiko Še eno vrhovno invalidsko sodišče. Ker je s 1. aprilom ukinjen proračun ministrstva za izenačenie zakonov, je ministrski svet sklenil, da to ministrstvo takoj likvidira. Vršilec dolžnosti ministra za izenačenje zakonov Pera Mar-ković bo obenem razrešen te dolžnosti. Najobšimeiša razprava pa se je vršila o vprašanju stanovanjske zaščite. Kakor je po seji ministrskega sveta izjavil minister za socijalno politiko Ceda RadoviČ novinar-iem. |e ministrski svet definitivno odklonil predloge dr. Gosarja, naj bi se stanovanjske zadeve prepustile samoupravnim korpora- jalne politike, ki predvideva znatno omilie-nje stanovanjske zaščite po 1. maju 1928, vendar pa ne bo še popolnoma ukinjena. Vse prisilne deložacije, ki bi se Imele Izvršiti s 1. majem t L, so odgođene do 1. maja 1929. S 1. majem 1928 se ukine dodeljevanje Izpraznjenih stanovanj m bodo hišni posestniki svobodno razpolagali z vsemi stanovanji, ki bodo tekom časa Izpraznjena. Stanovanja preko treh sob brez pritiklin, kakor tudi ona stanovania, za katera se dosedaj plačujejo najemnine jj.ad tOOO Din, so izvzeta od vsakih nadalinjih omejitev glede višine najemnine, za ostala stanovanja Pa najemnina ne sme nresegati 13kratne predvojne najemnine. Stanovanja v hišah, ki ne odgovarjajo stavbnim in higijenskim predpisom, pa so podvržena še nadalje, brez ozira na velikost, omejitvam v smislu tega zakona. Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v I. četrtletju 1928 (Opozoritev Zbornice za TOI v Ljubljani.) I. Dospelost direktnih davkov. Dne 1. maja 1928 dospo v plačilo neposredni davki za II. četrtletje 1928. Ako se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti, se z zamudnimi obrestmi vred prisilno izterjajo. H. Posebna pridobnina. Podjetja, ki javno polagajo račune, so dolžna vsako leto tekom 14 dni po odobritvi računskega zaključka, a"najkasneje do 30. junija predložiti napoved za odmero posebne pridobnine. III. Davek na poslovni promet. Davkoplačevalci, ki vodijo knjige opravljenega prometa, to je oni, katerih promet je v letu 1927. presegel vsoto 360.000 Din, so dolžni do BO. aprila 1928 odpremiti s posebno prijavo davek od prometa, opravljenega v I. četrtletju 1928. Ostali davkoplačevalci, to je oni, ki plačujejo davek na poslovni promet pavšalno, plačajo sočasno z drugimi davki tudi drugi obrok davka na poslovni promet za leto 1928 eventualno v izmeri predpisa za leto 1927., ako za tekoče leto še ni odmerjen. IV. Davek na raslnžek telesnih delavcev In na službene prejemke privatnih nameščencev. Od delavcev In nameščencev v I. četrtletju 1928 pobrane zneske navedenih davkov je s posebnimi izkazi odpremiti pristojnemu davčnemu uradu do dne 14. aprila 1928. V. ITsloibenski davek. Namesto davka na zaslužek telesnih delavcev in na službene prejemke privatnih nameščencev so službodajalci od 1. aprila naprej dolžni pobirati po novem davčnem zakonu uslužbenski davek. Vsi nameščenci in delavci si morajo takoj nabaviti davčne knjižice, v katero službodajalec vpisuje izplačila mezde in zaslužka ter pobrane davčne zneske. Odtegnjene in predpisane davčne zneske mora vplačati tekom vsakega meseca vsak delodajalec pri pristojnem davčnem uradu s seznamom vseh nameščenih in zaposlenih uslužbencev in delavcev najkasneje 15. dan po preteku vsakega meseca, to je prvič do dne 15. maja 1928. VI. Taksa na kupone ali dividende in na tantijeme. Od kuponov ali dividend in od tantijem se plačuje po pripombi 5. k tarifni postavki 10. taksa 1 %. Takso je položiti pri davčnem uradu v 15 dneh po odobritvi bilance. VII. Dopolnilna prenosna taksa. Drugi obrok dopolnilne prenosne takse, ako presega letni predpis znesek 500 Din, je plačati od dne 1. do vštetega 15. aprila 1928._'_ Iz ljubljanske kronike Potegnjeni pogrebci. — Prizor na policiji. — Razne nesreče. Policijska ekspozitura na glavnem kolodvoru je imela davi mnogo opravka • po-grebci, ki so prišli k pogrebu dveh samomorilnih kandidatov, o katerih smo ie včeraj poročali. Polde in Katarinca sta iskala Savo, da bi skočila v vodo, a sta prišla končno na glavni kolodvor, kjer so ju prijeli radi splošnega suma in se nista mogla izkazati, da imata seboj zadostna denarna sredstva. 2e »noči se je na ekspozituri zglasila mati Katarince Zupančičeve, da zve, kdaj bo pogreb njene hčere, ki se je utopila. Sprva so jo debelo gledali, ker jim je stvar pripovedovala v pretrganih in nejasnih stavkih. Končno so se sporazumeli, da je ona mati Zupančičeve, ki je sklenila iti s svojim izvoljencem Poldetom Zakrajškom prostovoljno v smrt. Mati je pokazala pismo, ki ga je prejela v ponedeljek, in brzojavko, v ka- teri ji hči naznanja svojo smrt ▼ valovih Save. Koračni* je svoje pripovedovanje: — Veste, gospodje 1 Doma smo dali zvoniti. No, hvala bogu, da je ostala pri življenju in se je stvar tako končala. Nikoli več ji ne bom branila. Naj si sama izbere ženina, kakršnega hoče. Danes zjutraj so prišli v Ljubljano še drugI sorodniki Zupančičeve in tudi Zakraj-škovi starši oziroma znanci. Bilo jih je na kolodvoru okoli 12. Tudi oni so pripovedovali, da so prejeli poslovilna pisma, v katerih jih Polde obvešča o svoji prostovoljni smrti. Poldeta in Katarince včeraj radi nekaterih formalnosti še niso pustili domov. Čakala sta na policiji. Danes so oba izpustili bres prisilnega potnega lista. ★ V sobo dežurnega uradnika na policiji je stopil srednjevelik možakar, čedno oblečen, z naočniki in plašnega pogleda. Ozrl se je po sobi, vzel iz ust cigareto in zaječi jal; — Do-ber d-a-an, gospodi — Kaj boste povedali? — I-i-mam-m mm-no-go ve-li-ke-ga i-in no-ve-ga po-vedati! — Vi ste pijan? ~Ka-a-j? VČe-raj, gospod, s-e-e-m pil, da-nes jecljam! — Kaj hočete? — Pu-nco bo-o-m naz-nanil. Vsak Čas misli pobegniti. Huda stvar. Vse cgenau> bom povedal. Možakar, ki se je postavil pred dežurnega v vojaško pozo, je nato začel praviti storijo o nekem dekletu, ki je baie zapleteno v neko nečedno afero ... ★ Danes sta se pripetili v mestu dve manjši nesreči. Namesto v šolo je davi 14-letni Milan L., ki stanuje pri starših tam v Trnovem, raje šel pohajkovat na Mi rje. Seboj je vzel malo flobertovko. S součencem sta knjige vrgla v kot in začela po Mirju ogledovati prostor, kjer bi se lahko urila v streljanju Ko je Milan začel manipulirati s flobertovko, se je ta sprožila in projektil ga je zadel v desno dlan, kjer je obtičal. Milan je nato pritekel v javno bolnico, kjer so mu potegnili projektil iz rane ter ga obvezali. V Strojnih tovarnah zaposlenemu kovinarju Stanku Koscu je dopoldne stroj odtrgal desni palec Prepeljan je bil v javno bolnico. V ljubljansko bolnico je bil sprejet 58-letni gozdarski delavec Anton Štirn iz Hoti-ča pri Litiji. Pri sekanju v gozdu ga je podrlo drevo. Dobil je notranje telesne poškodbe. Na Vrhniki je včeraj popoldne neznan avtomobilist, ki je drvel po glavni cesti, povozil 7-letnega posestnikovega sina Slavka Samotorčana. Dopoldne so ga prepeljali v ljubljansko bolnico. Vrhniški orožniki poizvedujejo za lastnikom avtomobila, ki je bil bržkone iz Ljubljane. Letalo „Zagreb" — Zagreb, 3. aprila. Na velikonočni ponedeljek po pol 11. dopoldne bo na svečan način krščeno novo letalo, ki opravlja zračni promet na progi Zagreb—Beograd in ki bo dobilo ime . Kumovala bo soproga zagrebškega župana ga. Berta Heinz-lova, posvetitev pa bo Izvršil osebno nad-Skof dr. Bauer. Promet je zadnje dni zelo narastel, ker je s spremembo voznega reda podana ugodnejša zveza. Letala odhajajo sedaj ▼ obeh smereh ob 8. zjutraj in dospejo na cilj že ob 10. dopoldne. Zanimivo je,*da so potovale danes iz Zagreba v Beograd izključno ženske. _ • . m _ . ... . Vabilo na redni občni zbor V smislu § 14. družbenih pravil se sklicuje redni občni zbor delniške družbe «Narodne tiskarne" v Ljubljani — na dan 19. aprila 1928 ob 11. uri v uredniške prostore, Knafljeva ulica 5 Dne vnired: 1. Poročilo upravnega odbora o poslovnem letu 1927 in predložitev bilance za dan 31. decembra 1927. 2. Predlogi upravnega odbora glede po«» rabe čistega dobička 1. 1927. 3. Volitev pregledovalnega odbora. 4- Slučajnosti. Opomba. § 16 družbenih pravil: Kdor hoče na občnem zboru glasovati, mora svojo delnico s kuponi in, če se glasi na imetnika, tudi s talonom vsaj pet dni pred občnim zborom položiti v druž* bino blagajnice Upravni odbor Narodne tiskarne Zopet drzen vlom v Vevčah Po vevški okolici se klati zadnji čas drzna vlomilska tolpa, ki je že izvršila tri vlome. V presledku dveh tednov sta bila izvršena že dva večja vloma, a popreje je bil poizkušen vlom v občinsko pisarno v De v. Mar. v Polju. Danes zjutraj je bila obveščena orojlni-ska postaja v Vevčah, da so neznani svedrovci vdrli v trgovino g. Meiača v Vevčah ter odnesli mnogo blaga. Ukradli so 30 srajc, mnogo nogavic, več metrov manu-fakturnega moškega blaga in za 300 Din raznega drobiža. Okoristili so se tudi z jest-vinami in so odnesli 2 kg emendolskega sira. Orožniška postaja je še doooldne obvestila o vlomu ljubljansko policiisko rav« nateljstvo in bližnie orožniške postaje. Obravnava proti Prpiču odgođena — Zagreb, 3. aprila. Danes ie bila razprava proti razbojniški tolpi PrDića Malega odgođena čez velikonr>čne Draznike do l& aprila. Od 18. do 24. aprila bodo zaslišane priče, na kar bo dokazno oostopanie zaključeno. Izmed obtožencev sta bila danes Mrvavljević in Robinić izpuščena, ker te dokazano, da sta podpirala razbojnike samo pod pritiskom in iz strahu ker je njuna domačija na samoti v gozdu. VELIK POŽAR V INDIJI — Karane, (Indija) 3. aprila. Vsled ■neprevidnosti delavcev se je vnelo skladišče bombaža. Požar je doslej uničil 35.000 bal v vrednosti 750.000 funtov. Ogenj se še vedno širi. Pri reševanju sodeluje tudi vojaštvo. PETROLEJSKI VRELCI GORE — Newyork, 3. aprila. V VVindsoru je iz nepojasnjenega vzroka nastal požar pri tamošnjih petrolejskih vrelcih. Doslej je zgorelo nad pol milijona galon petroleja. Plameni švigajo visoko v zrak tako, da se vidi požar 20 milj daleč. Reševalna akciia ie omejena zgolj na lokaliziranje požara, ki bo trajal najbrž še pet dni. Od časa do časa nastajajo eksplozije, ki spominjajo na erupcije, vulkana. VELIKA POPLAVA V BENE-ČIJI — Rim, 3. aprila. »Messagero« poroča, da je v Benečiji povzročila poplava ogromno škodo. Nad 800 rodbin je ostalo brez strehe. Mnogo hiš je porušenih, nekatere naselbine pa so popolnoma izginile. Borzna poročila. LJUBLJANSKA. BORZA. Devize: Amsterdam 0 — 22.90, Berlin 13.59 — 13.61 (13.595), Bruselj 0 — 7.9363, Budimpešta 0 — 9.933, Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 7.9S55 — 8.0155 (8.0005), London 277.08 — 277.88 (277.48). Newyork 56.73 — 56.^3 (56.83), Pariz 0 — 223.8, Praga 168.09 — 168.89 (168.49), Trst 299.17 — 301.17 (300.25, 300.15, 300.0). Efekti: Investicijsko 87 — 0, a srama 57.5 — Volna škoda 438 — 0. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 135 — 135 (135). Praštediona 802 — 0, Kreditni xa-vod 157 — 175, Vevč§ 135 — 0. Stavbna 56 — 0, Šešir 125 — 0. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Durnal 800.05. Berlin 13.595, Milan 300.17. London 277.48. Newyork 56.84. Pariz 223.8. Praca 168.50. Ctirib 10.95. Efekti: Vojna Skoda 436 INOZEMSKE BORZE. Cnrlh: Beograd 9.13. Dunai 73.05. Berlin 124.15, Prajra 15.39. Mi'lan 27.415. Pariz 20.435. London 25.34, Newyork 519.15.__ •SCOVFNSICI NAROD« dne 3. aprila 1928. $fr*. 78 Vojna in mir Zanimivo predavanje o mednarodnem položaju in vojnih pripravah, ki požro težke milijone in tirajo človeštvo v pogubo. To velevažno načelno vprašanje človeštva, ki vzbuja v vsakem globlje mislečem človeku zanimanje, ker je odločujoče v sploS-nem socijalnem, gospodarskem in kulturnem razvoju našega življenja, je obrazložil zelo temeljito in stvarno & statističnimi podatki lo argumenti g. dr Bajič na društvenem večeru >Soče< prošlo soboto. Ze starim Grkom in Rimljanom je bila fizična iroč kot vrhovno sredstvo, s katerim so obvladali manj kulturne narode. Ni jim bilo za pravilno, mirno sožitje, ampak za brezpogojno uklouitev njihovi volji, ki se je udejstvovala s silo. S kulturnim razvojem narodov so se boj na sredstva še spopolnjevala, razne znanosti, posebno tehnika in kemija, sta našli svoje najboljše strokovnjake kol sredstva uničevanja človeštva. V ta namen se je in se še izdajajo milijardne vsote, katerih posledice čuti vsak poedinec, pritiska gospodarsko cele narode k tlom in goni milijone ljudi v propast. Kaj je država brez takega bremena, je jasno pokazala Nemčija, ki ne sme imeti lastne urejene vojaške sile. Njeno splošno gospodarsko stanje se je dvignilo, da se že čuti konkurenca njenih industrijskih izdelkov na svetovnem trgu kljub temu, da letno plačuje ogromno odškodnino v reparacijah raznim državam. To je napotilo nekatere vodilne osebe k temu, da bi dovolili Nemčiji zopet regularno vojsko, kar bi delalo oviro njenemu gospodarskemu razvoju. Tz *ega primera spoznamo pomen gospodarskega problema med državami. ŽaJ. da niso prinesle mirovne pogodbe po svetovni vojni pravega položaja mirnejše bodočnosti; nasprotno so ustvarile toliko pogojev za vojno, da je le vprašanje časa, kdaj izbruhne. \Vilsonova samoodločba narodov se ni obistinila, ker so delili usodo narodov ljudje, prežeti egoizma in materializma. Čela štiri leta se je Evropa klala med seboj, ugonabljajoč materijelno in duševno svoje narode. Upropastila je milijone ljudi in njihovih družin, a z njimi je uničila ogromne gmotne dobrine Pri vsem tem pa niso dosegli zmagovalci zaželjenega uspeha, ker so sami utrpeli v gospodarstvu in ljudeh ogromno škodo. Uničiti večji narod, napraviti Iz njega roba, dandanes ni mogoče. Obojestranske strašne žrtve zmagovalcev kakor tudi premagancev, trpljenje in pogubne posledice celih generacij so pripomogle k spoznanju, da bi se prepiri držav reševali drugačnim — mirnim potom. Ustanovili so Društvo narodov, ki ima namen poravnati medsebojne spore držav in preprečiti vojne. V ta plemeniti namen bi morale sodelovati vse države, osobito vse velesile. Toda dve naj- večji državi, Amerika in Rusija, nista pristopili k društvu, valed Česar nima društvo one polnosti in pravne veljavnosti kot svetovno absolutna vrhovna oblast, kaleh bi se morale pokoriti vse Članice — vse države v slučaju spora. Tak položaj društva oe zbuja pravega zaupanja in gotovosti. Seveda je temu sledilo, da si vsaka država skuša ohraniti pridobljeni status quo in to, če treba, s silo. V ta namen napreduje oboroževanje na kopnem, na morju in v zraku in ž njim gmotno obremenjenje in obubožanje širokih ljudskih mas. Ker so pa države medseboj nekake pravne prirodne osebe in činjenice, ki ena brez druge ne bi mogle trajno obstojati, so navezane druga na drugo kot členi v verigi, vzdržujoč določeno medsebojno razmerje. Ako se en člen verige ojači, vpliva to na druge Člene, ki skušajo po svoji moči parirati nastalo razliko. V Evropi je izrazit dokaz v tem Italija, ki s svojim neprestanim oboroževanjem sili svoje sosede in vsled tega tudi druge države, da ne Čakajo nepripravljene njenih imperijalističnib izbruhov. Od vse vojne sta imeli Japonska in Amerika največ koristi. Ti dve državi sta napravili iz Evrope svojega dolžnika in nagroma-dili zlatih zakladov, ki se leto za letom množe Postali sta vsled tega in svojega prirod nega bogastva nevaren konkurent vsem ev ropskim industrijskim in agrarnim produktom Kako daleč je prišlo že v tem pogledu je razvidno iz zadnjega govora ameriškega ministra mornarice. Pričeli so aegati po vsej Ameriki, azijskih in avstralskih otokih. Za to sc sklenili zelo povečati svoje morsko in zračno brodovje. To pa je našlo takoj odmev v Angliji, ki bo isto storila s svojim brodovi em. To napeto oboroževanje držav provzroČa ogromne denarne žrtve, katere najbolj občutijo in nosijo revnejši sloji. Spoznali so to tudi vodilni činitelji tn v to svrho sklicali razne razorožitvene konference. Toda nale teli so na težke ovire medsebojne neiskrenosti in nezaupanja; uspeha ni bilo. Nismo v vojni, a življenje nase nima mirnega po teka, ker tare vso Evropo in skoro ves svet militarizem. G. predavatelj je statistično in podrobno navedel poedinosti delovanja raznih držav in njih stremljenja. Za svoje po vsebini temeljito in po obliki sijajno predavanje je žel g. predavatelj iskreno zahva lo. Sledil je Premelčev pevski kvartet, ki je zapel več prav ljubkih pesmi, a presenetil je občinstvo g. Premelč s svojim lepim in polnim glasom solo petja dveh pesmi § spremljevanjem glasovi rja. Pisane zgodbe iz naših krajev Zločin nad nosečo ženo. — Najstrašnejši zločin Prpiča Malega. — Aretiran pustolovec* — Senzacije beograjskega tiska« — Samomor zaljubljene šivilje. Iz Sarajeva poročajo, da je tamošnja policijska direkcija aretirala nevarnega pustolovca Ivana Zovka. Mož se je v raznih bančnih zavodih predstavil za zastopnika beograjske gradjevinske banke in je v imenu te banke sklenil s sarajevskimi denarnimi zavodi razne kupčije. Njegovi slepariji so prišli na sled. ker je v sarajevskih listih iskal z inserati tajnike in uradnike z veliko kavcijo. V to past se ie ujelo precej brezposelnih Sarajevčanov, ki so sleparju izročili kavcije po 1000 in 2000 Din in so zaman čakali na nameščenje. Policija je uvedla obsežno pre:skavo. Na policijsko ravnateljstvo prihajajo dnevno stranke ki jih ie nevarni pustolovec prevaril za večje ali manjše zneske. Ivan Zovkov je živel v Sarajevu zelo razkošno, seveda s prisleparic-uim denarjem. ★ Včeraj je neki beograjski list objavil vest v obliki velike senzacije, da je beograjska glavna kontrola odkrila v Osijeku pri hidrotehničnem oddelku velike poneverbe, ki dosegajo več milijonov Din. Ta vest je vzbudila v Osijeku in drugje veliko pozornost, vendar se je sedaj sedaj ugotovilo, da ne gre za milijonske poneverbe. Vesti beograjskih listov so po izjavi nekega uplivnega višjega uradnika v Osijeku pretirane. Ne gre za poneverbe, temveč za nepravilno ravnanje z državnim denarjem. Za časa poplave je dobil šef hidrotehnične-ga oddelka inž. Franjetič okoli 350 tisoč dinarjev za osnovanje vodnih zadrug. Inženjer ie ta denar porabil v druge namene. Popravil je neke nasipe in zgradil razne vodne naprave. To je ugotovila glavna kontrola in beograjski listi so iz tega naredili veliko senzacijo. Inž. Franjetič je zdaj v preiskavi in se bo moral zagovarjati zaradi nepravilne vporabe državnega^denarja. , Tz Osijeka poročajo, da so te dni pokopali šiviljo Anico Stilinović, ki je konča7a svoje mlado življenje prav tragično. Anica je že v petek popila večjo količino ocetne kisline, vendar so oblasti zvedele o tem šele. ko je samomorilka podlegla zastruplienju. Starši, nesrečne Šivilje so izjavili, da gre samo za nesrečen slučaj in da Anica ni izvršila samomora. Vendar je sklepati po izjavah številnih prič, da je Šla šivilja prostovoljno v smrt. Bila je zelo zaljubljena v fanta, ki je ni maral in razven tega se je vedno zelo žalostila, ker je bila že 28 let stara in se še ni omožila. Anica ie bila sentimentalna in lepa devojka. it S Sušaka poročajo o strašnem zloči- nu nad nosečo ženo. Alojz Ban je živel v Cerniku s svojo ženo v večnem prepiru. Večkrat jo je pretepal. Te dni je prišel zvečer domov in se začel z ženo zaradi neke malenkosti prepirati. Beseda je dala besedo in nastal je med obema zakoncema pretep. Zverinski Ban je stekel na dvorišče in pograbil debel kol ter z njirn začel pretepati svojo nosečo ženo. Žena je bila noseča v osmem mesecu. Sirota se ie zgrudila vsa krvava na tla in kmalu nato podlegla težkim poškodbam. Zapustila je troje nepreskrbljenih otrok. Bana so orožniki takoj aretirali in ga odvedli v zapore sodišča na Sušaku. V Cerniku je zločin zverinskega moža razburil vse prebivalce in ko so orožniki peljali Bana skozi vas, so ga hoteli vaščani linčati. Orožniki so zločinca komaj ubranili pred razjarjeno množico. ★ Včeraj je bil sedmi dan razprave proti Prpiču Malemu in njegovi tolpi. Zagrebški listi imajo za vsako razpravo posebne priloge z vsemi podrobnostmi o zločinih obtoženih razbojnikov. Najstrašnejši zločin te tolpe je gotovo oni z dne 27. marca 1^27. Tega dne je bil seljak Stjepan Šoš s ISletnim sinom Mirkom v svoji pleteni z blatom zamazani kolibi, ki se nahaja blizu Kutine pri Šartovcu. Koliba je popolnoma na samem. Šoš je Čul trkanje na vrata in jih je odprl. Vstopila sta 2 neznanca in ga vprašala, ali ima zemljišče na prodaj. Ko je Šoš odgovoril, da bi prodal nekaj zemlje, je planil v sobo tretji neznanec in zakričal: »Jaz sem kupec. Ali imaš denar? Daj sem denar!« — šo$ je prestrašen dejal da ima samo dva Din v žepu. 151etni Mirko je planil iz postelje in se postavil pred očeta. Roparji so zvezali sina in očeta in ju vrgli na posteljo. Potem so preiskali vso hišo in zmetali razne predmete v vrečo. Pred odhodom je eden razbojnikov stopil k postelji in z nožem ranil Soša in sina v prsa In vrat. Drugi razbojnik je pa udaril Soša s sekiro po glavi. Ta zločin so izvršili Prpić Mali, lbrahim Krkič in Nikola Brdarić. Ko je predsednik pozval Prpiča v dvorano, je nastal splošen nemir, ker so poslušalci vedeli, da se bo moral zagovarjati zaradi svojega najstrašnejšega zločina. najboljše, fiajtrajnejše zato najcenejše I Razširitev mestne vodarne v Klečah Prejeli smo sledeči dopis ing. G. Guliča, nanašajoč se na včerajšnji članek prof. dr. Vidmarja v »Slov. Naroduc o gornjem predmetu; Z ozirom na pripombo uredništva koncem včerajšnjega članka orof. dr. Vidmarja, da smatra polemiko o gornjem predmetu za zaključeno, ker nadaljni tehnični detajli širše javnosti ne zanimajo, izjavljam, da se v tem pogledu z uredništvom povsem strinjam, vsaj je razprava o tehniških točkah itak stvar strokovnega foruma, pred katerim se bo zadeva v naibližnjein času obravnavala. V splošnem moram pa vendarle ugotoviti, da je dosedanja javna debata dovedla v eni /zmed kardinalnih točk do povsem pravilne končne konstataciie: Izkazalo se ie. da ie svoiečasno lansirana sumnja o zadostni sesalni višini centrifugalnih črpaijk brez vsake podlage, kar prizna končno v svojem včerajšnjem članku med vrsticami tndi prof, dr, Vidmar; in baš na tel točki se ie doslej največ manevriralo, zato me veseli, da je sedaj v načelu ta stvar jasna tudi za lajike in široko tavnost. ki se za jublianske komunalne zadeve zanima. Z ozirom na tozadevno vprašanje g prof. dr. Vidmarja naznanim v informacijo, da kupujejo Ruše KVVuro po 10 para. Trboveljska premogokopna družba pa plačuje za KVVuro pri 5000 letnih obratnih urah manj kot 30 para, kar je v protislovju z navedbami g. profesorja. Neopažene pa ne morejo ostati dve diametralno si nasprotujoči trditvi zosp. prof fesorja dr, Vidmarja v včerajšnjem članku V enem izmed zadnjih odstavkov g. profesor trdi. da bi le hidrocentrala na Savi omogočila elektrifikacijo Kleč z dobro rentabilnostjo, kar bi bilo pri nabavi nove parne turbine za centralo v Slomškovi ulici izključeno. Dva odstavka pozneje me pa poučujeta, »da moderne parne naprave sploh že prekašajo vodne naprave s svoijml (nizkimi) proizvajalnimi cenami«. G. prof. dr. Vidmar torej ni imel baš srečnega trenotka, ko ie gornje zapisal, kar naj bi razorožilo mene, govori pa v moj prilog. To posebno še ker se uresničuje »čudeže, da dobi centrala v Slomškovi ulici moderno Darno napravo, katero je g. prof. dr. Vidmar še v svojem predzadnjem članku postavil v »deželo fantazije«. * Inž. Gvidon Gulič. Prosveta rtoar Narodnega gledališča v Ljubljani Dram a. Začetek ob 20. 3 aprila, torek: 1. N. R. I. Znižane cene. 4. aprila, sreda: I. N. R. I. Znižane cene. 5. aprila, četrtek: 8. N. R. I. Znižane cene. 6. aprila, petek: ob 16.: I. N. R. I. Znižane eene. 7. aprila, sobota: Zaprto. 8. aprila, nedelja: ob 15.: I. N. R T. Znižane cene. — Ob 20.: Cvrano de Bergerac Ljudska predstava. Znižane cene. Izv. 9. aprila, ponedeljek: ob 15 : I. N. R. 1. Zni- žane cene. — Ob 20 : Nedeljski oddih Ljudska predstava. Znižane cene. Izv. Opera. Začetek ob pol 20. 3. aprila, torek: Zaprto. 4. aprila, sreda: Fidelio. Red C. 5 aprila, četrtek: Zaprto. 6 aprila, petek: Zaprto. t 7. aprila, sobota: Zaprto. Medclia. 8 aprila: ob ool 20. »Carmen«. — Gostuje g Marij Šimenc Izven. Ponedeljek. 9 aprila: ob 15 »Fidelio« — Ljudska predstava do zniž. cenah. — Ob doI 20 »Ladv X« Ljudska predstava po znižanih cenah. Lumpacij Vagabund v Celju C Prireditev napr. dij. društva > Sloga«.) Marsikdo je šel 8 budo skepso na to prireditev. Ker ie danes cas drugačen. In dijak ž njim. Udejstvuje se pri žogobrcu, na plesih, mogoče, mogoče — v telovadnici , . . Zato sem tudi Šel s skepso v Narodni dom. In so me zelo prijetno iznenadili. Tako je prav. In mislim, da bo dijaštvo našlo pot nazaj k idealom, fte dokaj zbrano občinstvo Mm je burno pritrjevalo. Dijaki so odigrali Nestrov-jevega >Lum-parija« v izborni Pfeiferjevi režiji in v klenem Župančičevem prevodu vse hvale vredno. Seveda bi si človek želel marsikaj bolj izpiljeno, poglobljeno, a človek s komaj 16— 18 leti vendar ne more prirasti figur, ki bi bile vsestransko izdelane, kar je pač premlad. Nekoliko motilo Je, da so iLumpaclja< nekoliko črtali, in ne posebno srečno. V glavnih treh igralcih — zanikrni deteljici Armič - GoatiSa - Hrastnik — zore dokajšoji vlerski talenti, ki so tudi precej vsestranski. Brezdvomno velik talent je ArmiČ in sem prepričan o njem, da bo, čim izzort do sebe, a.fIo močan igralec. Tudi ostali so bili dobri. Le klavir je žalostno brenčal. Je pač -nadal k >zanikmi deteljici«. Take prireditve diči jo dijaštvo in naj jim bo ta uspeh po-:iHa k nadaljnjemu delu kvišku. D. G. I * Za pasijonsbo igre 1. N, R. t. veljajo od torka 3. t m. dalje znižane cene, na kar posebno opozarjamo p. n. občinstvo. Vse te predstave se vr5e brez oblastne fakse in to s posebnim dovoljenjem ljubljanskega oblastnega odbora. Ljubljanska opera tiprfsirl jutri 4. t. m. za abonente reda C Beethovnovo opero >Fidelio< v znani prvovrstni zasedbi. To delo je uprizoril ljubljanski operni ansambl pretekli teden na svojem gostovanju v Subotid ter dosegel ravno s to klasično opero največje uspehe, tako da je bil pozvan, da gostuje tudi s tem delom v Beogradu. Občinstvo o po zarjamo na to predstavo, ki je poslednja abonentska uprizoritev tega dela v tej sezoni. Pri premijeri Pasiiona v nedeijo so čestllcl g. Gregorina poklonili imenovanemu gospodu dva venca lo cvetja, katera se mu Je Izročilo na odru o red ansamblom ifl ne pred občinstvom, to oa te razloga, da se ne moti serijoznost predstave in Mka. katerega predstav!ia g Gregorin. Jutri zvečer se poje v Ljubljanski operi Beethovnova opera »Fidelio« za abonente reda/ C. Glavne vloge so v rokah ge. Mrtrovičeve in ge. Ribičeve ter gg Betetna. Holodkova. Kovača. Mohoriča in Rumolja. Opozarjamo na veliko overturo Leonore. ki se bera med tretjo in četrto sliko Opero vodi ravnatelj g. Polič. Za oasiionsko sgro L N R. L ki se vprizaria te dni v drami vellajo od dane> naprei znižane cene. na kar posebno opozarjamo izvenljubtjansko občinstvo. Tenorist z Marij Šimenc — gost v ljubljanski ooen. Na veliko nedeljo zvečer gostuje v liujoljanski operi brez dvoma eden najboljših slovenskih tenoristov, pevec, ki v živa v Ljubljani in Zagrebu izredno popularnost g. Marij Šimenc Poje vlogo Don Josea v Bizetovi opera »Carmen* Nebo v aprilu Solnce se po pomladnem ekvinoketju naglo vrača proti nebesnemu ekvatorju. 1 aprila je bilo 49 22" nad ekvatorjem, 30 aprila bo pa že 14° 38" pod njim. Obenem narašča dam l. aprila ie vzhajaio solnce ob 5 33 in zahajalo ob 18.24. Dan je biJ dolg 12 ur 49 minut. 30 aprila vzhaja solnce ob 4.35 in zahaja b 19.8 tako, da traja dan 14 ur 33 minut V aprilu naraste torej dar« za 1 uro 44 minut ali približno za 3 in po. minute dnevno. V prvj polovici apriia se giblje solnce v znamenju ovna, 20. aprila ob 9.17 pa preide v znamenje bika. Luna Začetkom aprila ie luna nad nebesnim ekvatorjem, ki ga prekorači 4. aprila in doseže najnižjo lego pod njim 25* 36* dne 12 aprila. Nato se znova vrača prođ ekvatorju, ki ga prekorači 18. aprila ln doseže najvišjo lego 25° 40' nad njim 25. april a. Lunine faze bodo: ščip ali polna tona 5. aprila ob 4.38, zadnji krajec 11 aprila ob 9., mlaj 20. aprila ob 6.2S in prvi krajec 26. aprila ob 22.42. Luna bo najdali od zemlie 8 aprila ob L, ko znaša dozdevaj premer njenega kolobarja 29 min 6* sekund, najbližje zermji pa 20 aprila ob 20.. ko bo znaša] dozdevni premer njenega kolobarja 33 min. 24 sek. 24. aprila nastane dozdevno tesno približanje lune In staln.ee Epsilon v sozveszdju Dvojčkov. Stalnica, ki le tretje zvezdne velikosti, se bo premikata tesmo ob severnem robu luninega srpa. Največje približanje nastane okrog 23.20, ko bo stalnica kakih 16 sekund cd luninega roba Ta nebesni pojav lahko opazujemo tud; z manjšim daljnogledom Planeti. Merkur fe v aprilu v neugodni legi tako, da ga ne morerno opazovani. Venera je tudi v neugodni legi, ker vzhaja tik pred soinčnim vzhodom. Mars vzhaja poldrugo uro pred srlnč-tiim vzhodom in je še vedno znatno oddaljen od zemije. Dozdevni premer njegovega kolobarja znaša okrog 5 sekund. Njegova lega za opazovanje ni ugodna Jupiter se ne vidi. ker bo 6. aprila v kotijunkciii s solncem in se pojavi iz njegovih žarkov šele v maju. Natugodneišo lego za opazovanje bo imel jeseni, ker bo koncem oktobra v opoziciji s souncem. Saturn Je zdai v sozvazdju Strelca in se lepo vid tudi z manjšim daljnogledom Začetkom aprila vzhaja po polnoči, koncem aprila pa že po 22 url. Dozdevni premer njegovega kolobarja znaša Tkrog 16 sekund, ln Saturnov obroč se vid* kot elipsa, Čiie os? merita 3° in 17 sekund Saturnov prstan m njegov najsvetlejši spremljevalec Titan se vidita dobro tudi z manjšim daljnogledom. Najlažje opazimo Titana ob vzhodni ali zapadni elongacijl, ko je Titan najdalj proti vzhodu odnosno zapadu od planeta približno v podaljšanju obroča. VzfoodmJ elomgac'ui.' Titana nastaneta 3 aprila ob 15 m *9. aprila ob 13., zapadni pa 11. aiprila ob 19. In 27. aprila ob 17. Med elongacijami ie Titan oddaljen približno 366 sekund od sredine planeta. Ker rabi Titan za pot okrog Saturna pičlih 16 dni, ga iahko vidimo dobro že tri dm* pred in po elongac»iah. Uran je bil 24. marca v konjunkcijl s solncem fn se zdaj polagoma pojavlja Iz solnčnih žarkov. Vzhaja tik pred soinčnim vzhodom. Neptun Je v sozvezdju Leva in se vidi vso noč kot stalnica osme zvezdne velikosti. Opazovanje tega planeta pa ne nudi lajiku n:č zanimivega. Meteorji: Koncem aprila stopj v akcijo roj meteorjev, nazvanih Liride po svojem radiantu na meji sozvezdij Lire iti Herkula. Ti meteorji so najbrž v zvezj s komeaom iz 1. 1861, Id napravi pot okrog sotnea v 415 letih. Po njegovi poti so raz-tresraa meteorična telesca, s katerimi se sreča zemlja na svoj j poti do konca aprila. Zodiaka Ido svetlobo lahko opazujemo v aprilu na zapadnem dem nebo-sklona, seveda če je vreme lepo. Lega zvezd-nega firmamenta začetkom aprila ob 23., sredi aprila ob 22 in koncem aprila ob 21.; na severovzhodu vzhaja Labud ,dalje Proti vzhodu Lira Ln na vzhodu Herkules; na jugovzhodnem obzorju vzhaja Tehtnica, nad njo pa Bootes, Kača in Krona; na jugu tik nad obzorjem se raz. prostora kakih 100 stopinj dolgo sozvezdje Hidre, nad njim stoj1! Gavran, Caša in Devica, v Zenitu pa Velika Medvedicaj na Jugovzhodu visoko nad obzorjem Je Lev, dalje proti zapadu Rak, Dvojčki In Mali pes; na zapadu zahajata Orion ln Bik. na severozapadu se vidita tik nad obzori e m Kočiiaž In Perseus, nizko nad severnim obzorjem pa stoji Kasslopea ravnokar došlo še 12.500 komadov mo» ških damskih in otročjih klobukov, katere bom prodajala po ponovno globoko znižanih cenah (pod lastno ceno) — samo kratek čas do 7 aprila 1928 do 9. ure zvečer. Ne zamudite ugodne prilike, katera se vam nudi sedaj 1 Ivanka ŠMALC, Ljubljana, Marijin trg 1. Kulturen škandal Iz krogov učiteljskih vpokojencev nato Dišejo: Včeraj, 2. aprila, smo pričakovali dinarske prispevke, kajti že 29. februaria je nam veliko županstvo v Liubljani naznanilo, da ie naši prošnji ugodilo in se obenem obrnilo na glavno kontrolo v Beogradu, da izplača pokojnine v dinarjih. Toda glavna kontrola se je baje izgovarjala, da hoče razdeliti prispevke vsem enako Da je ta izgovor le pesek v oči. je lasno, kajti vpokoienec, ki je služil tO ali 15 let, ne more dobivati iste pokojnine, kakor oni. ki ie služil 30 ali 40 'et. Toda izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese. Pa to še ni vse. Zvedeli smo namreč, da ie prosvetno ministrstvo pooblaščeno izplačati kronskim vpokojencem vse zaostanke iz svojih prihrankov, ki znašaio baje 30 mih'jonov dinarjev.. TI miliioni so romali kdove kam, ubogi kronski vpokoiencl naj pa hod:jo za veliko noč raztrgani in bosi ter iedo krompir v oblicah, namesto da bi si privoščili vsaj za praznike kak oriboljšek. Beograjski gospodi gotovo ne bo treba jesti za velikonočne praznike kromoirja. To ie kulturen škandal, ki ga ni mogoče dovolj ožigosati. Tako kruto ne ravna nobena država v Evropi s svojimi vpokojenci, ki so onemogli v delu za ljudstvo. Težne cene v Ljubljani Ljubljanski trg je bil prejšnji mesec raz* m erom a dobro založen z vsemi živili in dru* girni potrebščinami Nekatera živila so se pocenila, druga pa v drugi polovici marca podražila Cenejša je na trgu teletina (22.50 Din kg, prej pa 25). pocenila se je tudi sala* ta raznih vrst, tako berivka, radič in m o* tovilec. Na trg je prišel iz Italije nov grah, ki se prodaja po 24 Din kg Kljub temu, da je na trgu izredno velika množina jajc, so se ta zadnji čas ravno pred velikonočni* mi prazniki podražila,, in sicer stane komad 1—1.25, prej pa 0.75—1 Din. Ker se koncu* je sezona za jabolka, so ista v cenah znat* no poskočila, a povpraševanje po njih je šo vedno živahno. Cene raznovrstnih jabolk: so se povprečno dvignile za 2 Din pri kg. Radi spora, ki traja med Trboveljsko pre* mogokopno družbo in železniško upravo in ker je družba omejila delovni Čas odnosno odpustila več sto delavcev, je na trgu op a* žati delno pomanjkanje premoga ter se je cena dvignila za 2 Din pri kg. Cene so bile v splošnem sledeče; 1. Mesni izdelki. Meso v mesnicah 19 Din, na trgu I. 19, II. 15—17, III. 9—13, telečje meso I. 22.50 (prej 25), II. 20, prašičje mc* so I. 25, II. 20—23, slanina na drobno 22— 24 po kakovosti, na debelo 21.50—23, pre* k a jen a slanina 25—30, mast 26—28, šunka 30—32.50, prekajeno meso L 30—32.50, 1L 25—27.50, koštrunovo meso 13—14. jagnje* tina 18—20, kozličevina 22—24, konjsko me* so L 8, II 6, safaladi 32, tlačenka 20. pol* prekajene kranjske klobase 32—35, suhe kranjske 50. 2. Perutnina, divjačina in ribe. Z ribami je trg slabo založen. Pretekli petek so kme* tiče prinesle prav veliko število žabjih kra* kov, ki so jih prodajale po 1 Din komad. Perutnine je na trgu zadostna množina. Pri* Kajajo na trg tudi že prvi piščanci Cene; majhen piščanec 22—22, kokoš 25—40, pe* telin 25—35, domači zajci po velikosti od 10—25, karpi 25, linji 25, ščuke 28—30, klini 15, mrene 15, pečenke 10. 3. Mlečni izdelki. Mleko liter 250—3. su# rovo maslo 40^—44, čajno maslo 40—44, bo* hinjski sir 28—32, sirček 8—10, jajce ko# mad 1—1.25 (prej 0.75—1). 4.Sadje Luksusna jabolka 12 (prej 10), jabolka L. 10 (prej 8), II 8 (prej 6), III. 6 (prej 4—5), oranže 1.50, limone 0.75^—1, orehi 10, luščeni orehi 30.32, suhe češplje 10—12, suhe hruške 9—10. 5. Mievski izdelki in žita. Moka št. 0 5.75—6, št. 2 5.50. št_ 5 5.25, št. 6 4.50—4.75* kaša 6, ješprenj 5—6, ješprenjček 10—12, koruzna moka 3.50—4, koruzni zdrob 4—5, pšenični zdrob 7—8, moka št. I. 8—9, II. 6—« 7, ržena moka 4.50—5. q pšenice 395—400\ rži 365—380. ječmen 260—270, proso 2o0~« 300, ajda 280—290, koruza nova 305—315, fižol ribničan 450, prepeličar 525, grah 430 —500, leča 700—900. 6. Kurivo. Cent premoga 42—44 (prej 2). kub. m. trdih drv 150, mehkih 60—75, 7. Zelenjava. Ajserica 16. berivka 35 (prej 40), motovileč 18—20, radič 16^—18 (prej 16—20), pozno zelje 3—4, rdeče zeljo 6—7. kislo zelje 4, ohrovt 607, karfijol 8 —10, špinača 14—16, stročji grah 24, čebu* la 5—6, češenj 6—8, krompir 1.25—1.50 (prej 1.25), kisla repa 3, korenje 2—4, pe* teršilj 4—5, zelenjava za juho 4—5. Spori — A. C, Kispestl v Ljubljani. Za velikonočne praznke se obeta spon ljubeči publiki redka senzacija. V Ljubljani igra oba dni madžarski proiesijonalni klub Kispesti. ki Je poleg Hungarije in FTC eden vodilnh madžarskih klubov Kisoesti trenotno ran-žira na trenjem ali četnem mestu v prvenstveni tabeli in je zadnje čase v izvrstni formi To dokazujejo tudi rezultati, ki jih je v zadnjem času dosegel protsi nekaterim domačim in inozemskim klubom in ki jih bomo še objavift. Madžari, lo' igrajo prvič v Ljubljani, so obvezani, da nastopijo s svojim kompletnim prvim moštvom Moštvo goli lep kombinacilski nogomet tako. da bo nudila tekma z Ilirijo tudi najbolj razvajenim gledalcem mnogo ulitka. Tudi Ilirija ie razmeroma v prav dobri kondiciji in ie Povsem veriepno. da se bo ponrudila, da proti renomiranemu nasprotniku izvojuie čim Častnejši rezultat. Podrobnosti o obebj tekmah še objavimo. Stev. 78 •SEOVENSKI NAROD* Hne 3. aprila 1928. Stran k. BISEPNOBEIT 70B1E DEHTEČA USTA Dnevne vesti. — Izlet Češkoslovaških železničarjev v Jugoslavijo. Kakor smo že poročali, priredi Društvo železniških uradnikov Češkoslovaške v dnevih od 28. aprila do 15. maja t. I. poučen izlet v naše kraje. Ekskurzije se udeleži 100 češkoslovaških železniških uradnikov iz vse države. Zastopane so vse edinice prometnega ministrstva. Turnejo spiemlja oficijelno zastopnik prometnega ministrstva. Izletniki se pripeljejo dne 29. aprila ob 13.53 v Maribor, od koder nadaljujejo pot v Ljubljano. V Ljubljano prispejo istega dne ob 17.22 z dunajskim brzovla-kom. Iz Ljubljane gre pot na Sušak, kjer se izletniki s posebnim parnikom »Jadranske p!ovitbe< odpeljejo do Kotoria. Iz Kotorja se vrnejo v Dubrovnik, od koder se nadaljuje turneja zopet po železnici do Sarajeva in preko Višegrada v Kragujevac. Od tam se peljejo v Beograd, kier ostaneio 25 ur. Na povratku obiščejo češki železničarji še Subotico, od koder potujeta preko Peste v domovino. V Ljubljani posluje stalen odbor, ki je prevzel nalogo, da bo poskrbel za čim lepši potek tega izleta. Kakor doznavamo, je našel tozadevno posebno naklonjenost pri direkciji »Jadranske olovitbe«. Upahno, da bo železniška uprava pokazala za to ekspedicijo naših severnih bratov, ki vračajo obisk slovenskih železničarjev v ?ragi, čim več razumevanja in podpore. — Novi podporočniki. V nedelio je bilo Vrenovanih za podporočnike 330 gojencev vojne akademije. Mladi podporočniki so bili po svečanosti, s katero ie bilo združeno imenovanje, povabljeni v kraljevski dvorec, kjer je kralj izročil najboljšemu slušatelju akademije Lazarević častno sablio. Drugi po činu, je Slovenec Dragotin P r o s e n, o katerem pravijo tovariši, da ie izredno nadarjen. Njegov brat ie lani kot prvi dovršil Višji tečaj voine akademije in ie zdaj v vojni šoli v Parizu. Med novimi oodporoč-niki je tudi več Slovencev in sicer v pehoti: Kudolf Svenšek. Viktor Benedik. Alojzij Uršič, Milan Hočevar, Dragotin 2erial, Franc Nemec, Dragan Mikuš. Mihael Bro-lih. Anton Cimerman. Emil Brunsknle, Mihael Avšič, Vinko Hrast, Ivan Per-gar.c in Blaž SviliČič: v artiljerin oa: Dragotin Prosen, Vladimir Ferenčina, Ivan Štrukelj in Evgen Džamonia. _ Napredovanje v naši voiski in mornarici. Napredovali so: v generalštabni stroki za polkovnika podpolkovnik Viljem Klobučar, za podpolkovnika pa major Vladimir Gerba; v pehoti za polkovnika podpolkovnika Josip Paiker in Viktor Andrej-ka. za podpolkovnika major Rudolf Ukmar, za majorja pa kapitan I. klase Emanuel Sirila j; v ekonomski stroki za podpolkovnika major Milan Naprta, za administrativna kapitana II. klase poročnika Ante Radošek in Milan Hrniak. za poročnika pa podporočnika Vinko Tmprl in Josio Luke ž; v artiljerijsko tehnični stroki za polkovnika podpolkovnik Josip Haupt, za poročnika podporočnika Gvido Robnik in Julij Smo-len; v mornarici za kapitana boinega broda kapitan fregate Viktor Klobučar, za kapitana L klase kapitan It. klase Vilko Križanec, za kapitana II. klase poročniki Rudolf Zaje, Ivo šnur in Vladimir Kremžar. za poročnika podporočnika Dragotin Šolar in Josip Cerne: za poročnika boinega broda IT klase poročnik fregate Oskar Jeglič, za mornariško - tehničnega poročnika podporočnik Ivan Macelj in za nižjega tehničnega poslovodjo II. klase poslovodta III. klase Roman Lah: v artiljeriji za kapitane II. klase poročnika Maks Drenik in Gustav Košček: v zrakoplovstvu za kapitana IT. klase poročnik Hinko Htibelj. za poročnika pa podporočnik Marijo Knštan; v žendarmeriii za kapitana II. klase poročnik Anton Drobec. — Beograjski hišni posestniki oroti podaljšanje stanovamske zaščite. V nedeljo dopoldne se je vršil v Beogradu protestni shod hišnih posestnikov, ki so protestirali proti načrtu dr. Gosaria in poslanca Pete-jana glede podaljšanja stanovaniske zaščite. Predsednik udruženja hišnih posestnikov je v svoiem govoru omeniL da ie v Beogradu 4O00 praznih stanovanj in da torej o stanovanjski krizi ne more b:ti jrovora. Po shodu je bila sprejeta resolucija, v kateri hišni posestniki energično protestirajo proti vsakemu podaljšanhi stanovanjske zaščite. Obenem je bil sprejet apel na kralja in ministre. — Udruženle rezevnlh aviiatikov. V nedeljo se je vršil v Beogradu ustanovni občni zbor Udruženja rezervnih avijatikov, kateremu je predsedoval rezervni podporočnik Megler, ki je lani zmagal v letalski tekmi za kraljev pokal. Izvoliena je bila rtavna uprava, v kateri sta tudi dva Slovenca ih sicer kot podpredsednik Ivan B t n k o, kot član pa g. P i n t a t — Nalezljive bolezni v ljubljanski in mariborski oblasti. Od 15. do 21. marca je bilo v ljubljanski oblasti 35 slučajev škrlatuJse, 124 ošpic, 13 davice, 16 šena in 6 tifuznih bolezni. V mariborski oblasti ie bilo od 8. do 14. marca 13 slučajev tifuznih bolezni, 67 škrlatinke, 17 davice, 35 ošpic, 9 šena in 2 krčevite odrevenelosti. — Razpust društva. Veliki župan mariborske oblasti je razpustil podružnico »Unije slovenskih rudarjev v Zagorju< s sedežem v Holmcu, ker nima pogojev za pravni obstoj. — Razpisano učno mesto. Kuratorij mestnega dekliškega liceja v Ljubljani razpisuje učno mesto za prirodopis kot glavni predmet ter za matematiko in fiziko kot stranska predmeta na mestni ženski realni gimnaziji. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 10. aprila. — Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« 5t. 32 z dne 2. t. m. objavlja pravilnik o zbiranju in upravljanju prispevkov za pogozdovanje, pravilnik za zbiranje podatkov o medicinski statistiki, obvestilo, kako se zavarujejo zoper nezgode potniki, ki potujejo na progah v eksploataciji državnih železnic, m razna tarifna obvestila. — Redni občni zbor društva konceptnih uradnikov politične uprave Iz Slovenije se bo vršil dne 15. aprila t. I. ob 10. dopoldne v Ljubljani v gostilni pri Mraku na Rimski cesti, Prešernova soba. — Živalske kužne bolezni v mariborski oblasti. 26. marca sta bila v mariborski oblasti 2 slučaja svinjske kuge in 1 sramne kuge konj. — Vreme. Davi je bilo v Ljubljani večinoma iasno; na vzhodni strani deloma oblačno. Po vsej državi so se pojavili močni vzhodni, odnosno jugovzhodni vetrovi. Prevladovalo je oblačno vreme. Ponoči Je v Ljubljani nekoliko pršilo, a v tako mali množini, da se visokost padavine ni mogla zabeležiti. Barometer se je v 24 urah nekoliko dvignil, ni pa mogoče napraviti točne vremenske prognoze. V Liubliani je ob 8. kazal barometer 751.9 (včeraj ob rstem času 749.2). Temperatura je včerai ob 16.30 dosegla maksimum 15.3° C, a davi ob 6.15 minimum 10.4° nad ničlo Relativna vlaga je zjutraj znašala 78%. Morje ie zadnje dni silno razburkano. — Ciril - Metodova moška podružnica Novo mesto ie pridobila sledeče nove pokrovitelje: dr. C. Ažman, Matko Josip, Reitz Alojzij, Povh & Medic. dr. Vlad. Foer-ster, Agnitsch Andrej, Pavčič Josio, Drenik Alojzij, Kobe Julij, Miholič Ferdo. Klemen-čič Josip. Lepa hvala! 292n — Samomor reduciraneica uradnika. S L aprilom je bil reduciran policijski pisar pisar, sreza Vojislav Popovič. Mož je odšel k svoji ženi in materi v Leskovac, Juer je iz\ršil v soboto zvečer samomor. Pred redukcijo je prejel od neke stranke 8000 dinarjev, ki jih je izročil svofi ženi. VzTok samomora ie deloma bojazen pred kaznijo zaradi poneverbe državnega denarja, deloma pa redukcija. Velikonočna prodaja modernih obisk za gospode ob najnižjih cenaK. FRAN LUKJĆ. Stritarjev* ul V zalogi le obleke iz najboljšega blaga in elegantnih krojev !? liuhljsnf —Ij Davčne knjižice za delavce in druge uslužbence. Iz krogov ljubljanskih trgovcev in podjetnikov smo prejeli: Davčna uprava je razposlala vsem ljubljanskim trgovcem in gotovo tudi trgovcem po deželi posebne davč. knjižice, v katere se bodo morali beležiti prejemki ročnih delavcev, oziroma privatnm nameščencev. Te kniižice niso sestavljene v slovenščini, marveč v srbohrvaščini in pisane z latinico, oziroma cirilico. Trgovci smo splošno mnenja, da bi morala davčna uprava pač vpoštevati tudi enakopravnost Slovencev, ki morajo redno plačevati vse davke in druga javna bremena, a jih potem oblasti na ta način briskirajo, da jim pošiljajo knjižice, katerih vsebine mnogokrat ne morejo pravilno tolmačiti. —Ij Imenovanja na ljubljanskih šolah. Katehet v Kočevju Vinko Lavrič je Imenovan za stalnega kateheta na II. deški osnovni šoli v Ljubljani. Za stalnega učitelja na barjanski šoli je imenovan Gabro L u m b a r. —Ij Pri Javni borzi dela v LJubljani Je v Času od L januarja 1928 do 31. marca 1928 iskalo dela 1859 moikib in 435 žensk, skupaj 2294 brezposelnih. Prostih mest je bilo 646 za moške in 140 za ženske, skupaj 766. Posredovanj se je izvršilo 350 moških in 111 Ženskih, skupaj 461. Odpotovalo le 307 moških in 26 žensk, skupaj 333 brezposelnih; odpadlo pa je 423 moških in 114 žensk, skupaj 537 brezposelnih. — Delo išče: 2 manipulanta za lesno stroko, 1 gozdni čuval, 1 ekonom, 2 vrtnaria, 1 rudarski uradnik, 1 rudarski paznik, 6 rudarjev, 3 kamnoseki, 2 pečarja, 2 kiparja, 1 iz-delovatelj cementne opeke, 20 kovačev, 31 stavbnih ključavničarjev, 4 livarji, 5 železo-strngarjev, 17 kleparjev, inštalaterlev, 6 zlatarjev, 1 urar, 2 strojno teh. uradnika, 65 strojnih ključavničarjev, 12 elektromonter-jev, 96 mizarjev, 8 kolarjev, 3 sodarji, 1 stolar, 11 Žagarjev, 2 strojarja, 7 sedlarjev, jermenarjev, 1 tkalec 1 predilec. 2 tapetni-ka, 18 krojačev, 32 čevljarjev, 5 slamnikar-jev, 1 klobučar, 6 knjigovezov, 3 mlinarji, 23 pekov, 1 slaščičar, 2 medičaria. svečar-ja, 6 mesarjev, 4 natakarji, 2 inženerja, kemije, 1 laborant, 2 zidarska poliria, 42 zidarjev, 24 soboslikarjev, pleskarjev, 30 tesarjev, 2 dimnikarja, 1 fotograf, 20 strojnikov, kurja čev, šoferjev, 32 tovarniških delavcev, 8 pisarniških slug, 7 knjigovodij, 2 fakturista, 2 korespondenta. 2 kontorista. 1 absolvent trgovske akademije, 1 trgovski potnik, 2 trgovska skladiščnika, 23 trgov-skih pomočnikov, 1 geometer, 34 zasebnih uradnikov, 4 pisarniški praktikanti, 1 gledališki Igralec, 1 deslnfektor, 1 bolniški strežnik, 1 mornar, 22 hlapcev, 120 dninarjev, 5 vajencev; ženske: 18 pisarniških moči, 1 vzgojiteljica, 1 otroška varuhinja, 2 kontoristinji, 14 trgovskih sotrudnic, 5 pletilk, 12 šivilj, 1 šivilja perila. 2 krznarici, 2 modistmjl, 1 Šteparica, 1 šivilja slamnikov, 6 natakaric, 1 hotelska sobarica, 2 žebljarici, 16 tovarniških delavk, 25 dnina-ric, 56 kuharic, služkinj, postrežnic, 6 va-jenk. — Delo je na razpolago: moškim: 2 vrtnarjem, 1 Žagarju, 2 mizarjem, 2 krojačem, 7 čevljarjem. 1 mlinarju, 2 zidarjem, 2 hlapcem; ženskam! 3 tkalkam, 2 likaricam, 2 štrikaricam, 1 služkinji, 4 delavkam, 3 kmečkim deklam, 1 trgovski vajenki. —Ij Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11, je Izposodila marca 4227 strankam 15.533 knjig. Knjižnica ima v prometu okoli 24.000 knjig m posluje vsak delavnik m sicer do Velike noči od 3. popoldne do pol 8. zvečer, od Velike noči dalie za poletni čas pa od 4. popoldne do 8. zvečer in izposoja slovenske, srbohrvatske. češke, poljske, ruske, nemške, francoske, italijanske, angleške in esperantske kn fige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago so kompletni imeniki knjig. Kupite imenik, da si napišete številke knjig doma. 295n —Ij Ciril - Metodove razglednice prodajajo v Ljubljani sledeče trgovine: L. Schwentner, I. Bonač, M. Tičar in Narodna knjigarna. Priporočamo jih vsem prav toplo. 294n —TI Napredno gospodarsko društvo za dvorski okraj priredi zanimivo filmsko predavanje »Tzlet po Švici« v torek 3. t. m. ob 8 uri zvečer v Kazini, TI. nadstropje. Vstop prost. — Izobraževalni odsek. —B Nogavice razne vrste v veliki tz-berf kupite najceneje prt Dobetcu. Pred Škofijo 35-T — Specijalna trgovina dunajskih bluz. Krasne kasna obleke. Krištofič-Bučar. 46-T —11 Male tatvine. Vel'ki tatovi v mestu mirujejo, agilnejši pa postajajo za velikonočne praznike mali tatovi. V Cegrnarjevi ulici stanutočemu izvoščku Jakobu Pevcu ie neznan zlikovec iz golobniaka na dvorišču odnesel dva goloba posebne pasme, vredna 150 Din. — Delavcu Blažu Turnšeku iz Sneberti ie njegov tovariš iz kovčega izmaknil razne malenkosti. —Ij Tatvina voltametra. Stroinik mestne elektrarne Anton Varešek ie policiii naznanil, da je bil v nedelio popoldne z okna mestne elektrarne ukraden 1000 Din vreden voltameter. Tat je razbil šipo in nato ne-opaženo potegnil voltameter skoz? okno ter pobegnil. Voltameter nosi Št. 1,209.166. Tat je izginil brez sledu. —Ij Pobeg od doma. 2e 27. marca t. 1. ie od doma v Zgornji Šiški pobegnila 19-letna delavka Ivana Zanoškar ter se najbrž mudi pri znancih ali prijateljih v okolici. Zanoškarjeva ie srednje in močne postave, bledega obraza, pristriženih las ln črno oblečena. —Ij Avanture Tomazinove Danice. O premeteni tatici Danic? Tomazinovi smo že obširneje poročali. Policija nadaltuje poizvedbe o Danicjnih doživljajih in drugih tat-vinah. Danica se je specijalizirala na tatvine perila, pa tudi na zlatnino m druge dragocenosti. Policijski agent Močan je ugotovil še nekatere nove slučaie tatvin perila. Doslej Je Danici dokazano, da le raznim strankam ukradla veliko zalogo perila, ki je cenjeno na 10.000 Din. Zanimivo je. da je Danica prav brezskrbno živela in se je celo vozila z avtomobilom aH izvo-ščkom, kadar se ji je posrečil kak dober posel. Z avtom je vozila pokradeno perilo kar na svoje stanovanje v barako pri Jaršah v občini Moste. —Ij Še o nesreči na kolodvoru. Policija ie včeraj intenzivno poizvedovala, kako se je pripetila smrtna nesreča na glavnem kolodvoru, katere žrtev ie postal kavarniški sluga Anton Zapora. Izključen ie vsak zločin, kakor tudi samomor. Zapora ie bil ponoči v službi, a je po končanem delu odšel v spremstvu nekega znanca v kavarno Leon, kjer je bila večja družba, ki se je približno ob 5. zjutraj razšla. Zapora Je krenil na glavni kolodvor. Tu se je narbrž nameraval zadnji moment odpeljati domov proti Litiji. Pri skoku na stopnico vagona pa mu ie najbrž spodrsnilo ter je padel tako nesrečno na tračnico, da si je prebil lobanjo in obležal mrtev na tiru. VerletneiSa pa Je domneva, da je Zapora že bil v vagonu, toda na drugi strani, kier so bila vrata samo priprta. Ko je vlak privozil do tovornega skladišča, je bržkone nastal močan sunek tako, da so se vra'ta ođorla in Zapora je padel na tir. Pri ponesrečenem Zapori so našli še 882 Din gotovine s—.Ij Drobiž policijske kronike, PoHcIJa ie danes zaprla 2 stari vlačugi In nekega Skof-jeločana radi beračenja na Glincah. Prijavljene" so bile tri manjše tatvine, 4 ponočnjaki radi kaljenja nočnega miru. 5 oseb radi pasjega kontumaca, 1 gostilničar radi prekoračenja policijske ure, 1 izvošček radi prevozniškega reda, končno 9 voznikov, odnosno kolesarjev radi prestopkov cestno-policijskega reda. Policiji je bila tudi prijavljena neka Ženska, ker ie na cvetno nedeljo drva žagala. Iz Celja —c 70Ietnlco je obhajal včerai v ponedeljek 2. aprila računski svetnik na jeliskcm magistratu g. Franjo Kalan. 3il jr rojen dne 2. aprila 1858 v GodeŠ.ču pri ckoli Loki kot deseti otrok družine Matiia Kaiano-ve. Oče je študiral v staroavsiii^kiii časm na glasovitem pravnem učilišču v Padovi kasneje pa v Milanu. Ker mu je prezgodai umrl oče, je moral prevzt.-:t aomače posestvo. Mladi Franjo Kalan je po dovršeni šoli služboval pri raznih -rgovskih podjetjih v Trstu in Ljubljani, potem nekaj časa pri Auerspergovi lesni industrni v Dvoru na Dolenjskem, na to z>\ z malima presledkoma pri tvrdki Pet~r Majd.c v Kranju in Celju do 15. julija 1919, ko ie irevzsl na poziv takratnega mestnega gerenta vodstvo mestnega računovodstva v C&a. Jubilant je bil vedno odloi.io naroden mož in vzoren družinski oče, pa tudi pravi vzor poklicne vestnosti in pridnosti. Od sinov ie dr. Ernest odvestnik ia že celo desetletje vodja demokratskega pokreta v Ceiiu, drugi, Franjo, trgovec, treM Vladimir, pa asistent na medicinski fakuteti v Pragi. —c Poskusen samomor dijaka. V ponedeljek 2. t. m. ob 5. uri popoldne si je pognal v mestnem parku v glavo kroglo di- Lep primer dela, vztrajnosti in je zače iz nič in umrl kot ed V Evropi so bolj redki primeri, da si pridobi kdo bogastvo s svojim delom, vztrajnostjo in podjetnostjo. Večina evropskih bogatašev podeduje vsaj del svojega kapitala po roditeljih ali ožjih sorodnikih in ga s finančnimi transakcijami poveča ali pa tudi zapravi- Dežela, kjer znajo podjetni ljudje kovati kapital iz skromnih sredstev in svoje iznajdljivosti, je Amerika. Pa tudi Francija ima nebroj primerov, kako raste iz malega veliko tam, kjer ljudje vedo ceniti vsak vinar. Pariz je pokopal te dni enega takih podjetnih mož na pokopališču Passv, kjer je pokopana tudi Marija Baškirce-va. Ves Pariz je poznal ustanovitelja in lastnika veletrgovine Satnaritaine Cog-nacqa. Mož je začel iz nič, a ko je umrl, je imel stomilijonsko premoženje. Prvotno je hotel Gognacq postati igralec in je res nekaj časa študiral, ko mu je pa umrl oče, je moral skrbeti za vsakdanji kruh. Star je bil 13 let, ko je njegov oče izvršil samomor. Najprej je bil uslužben pri raznih trgovcih v Rochelle in Bordeauxu, med svetovno razstavo 1. 1855. je pa prišel v Pariz, kjer je preživel nekaj časa v največji bedi tako, da se je moral vrniti v rojstni kraj- V Ro-chefortu je dobil službo pri nekem trgovcu, kjer je pomagal zavijati blago. Toda Pariza ni mogel pozabiti in že naslednjega leta se je vrnil v prestolico, kjer se je seznanil z Louiso Jay, s katero se je 1. 1872. kot lastnik Samaritaine poročil. Preden je prišel v trgovino Samaritaine, je preživel težke čase. Prva njegova trgovina Au Caprice je že čez par tednov propadla. Po tem neuspehu je . postal prodajalec blaga po hišah. Znal je tako izborno prodajati po predmestjih in sejmih v pariški okolici, da so ga nazivali Napoleon med branjevci. Končno si je napravil pri Novem mostu v Parizu stojnico in kmalu je vzel v na- ~3. aprili Cas je, da si preskrbite potrebna obla* čila za praznike iz najcenejše zaloge pri tvrdki DRAGO SCHWAB, Ljubljana Konec pariškega Monfmartra Na Monmartru. kjer so se stekale vse žile nočnega Pariza, je sedaj pusto in prazno. Nešteti ruski emigranti, ki so imeli tu svoje stojnice in branjarije, stoje pred polomom. Davki in razne druge javne dajatve so pripomogle, da je začel Morrmarter izumirati. Ameriški džezbendi so se preselili v Berlin, v Budimpešto, na Dunaj in v Ameriko. Samo redki gostje posečajo zdaj znameniti hribček in še to samo iz dolgega časa kot pariško znamenitost. Toda pri teh se ne da mnogo zaslužiti. V času inflacije je vladalo na Monmartru najživahnejše vrvenje. Noč in dan so prihajali tisoči bogatih Američanov, ki so puščali na Monmartru težke tisočake. Čim je pa minula inflacija, so izginili Američani, z njimi pa tudi vesela dekleta, ki jih je bilo polno po kavarnah in nočnih lokalih- Tudi one so se preselile na rivijero in v druga večja mesta, ali pa so se v sili zatekla v pariške hotele, kjer prodajajo ljubezen po najnižji ceni. Odkar je začel propadati Monmartre, se množe tatvine po hotelih. Bivše plesalke z Monmartra morajo namreč v sili tudi krasti, ker se drugače ne morejo preživljati. Policija je hotela energično nastopiti proti tatinskim plesalkam, toda to bi pomenilo konec nočnih lokalov. Zato so se obrnili jak celjske gimnazije Ogorevc. Našli so gt še pravočasno. Dr. Sadnik mu ie nudil prve pomoč, nakar so ga spravili v bolnico. —c Umrl je v nedeljo zvečer v Celju g. Rihard Pernat. Pokojnik je bil prokurist tvrdke Majdič, preje pa podravnatelj Slavenske banke, podružnice v Celju. Naj mu bo ohranjen časten spomin, rodbini pa našf sožalje! c Mestna knjižnica je izposodila v nrai-cu 1788 knjig. —c Statistika umrlih. V mesecu marcu so umrle v mestu Celju 4, v javni bo'nici pa 32, skupaj 36 oseb. podjetnosti. — Francoz Cognacq en največjh bogatašev Evrope. jem takrat še zelo skromno trgovino Samaritaine. Louisa mu je prinesla 20 tisoč frankov dote, sestra mu je posodila 10000 frankov. S tem si je podjetni mož kmalu opomogel in njegovo bogastvo je začelo hitro rasti. Leta 1874. je imel že 50 uslužbencev in njegov obratni kapital je znašal en milijon frankov. Koncem preteklega stoletja je imej že 7.000 uslužbencev. Zakonca Cognacq sta delala vse življenje tako marljivo, da lahko rečemo, da sta svoje blagostanje zaslužila. Praznika sploh nista poznala. Njuna trgovina je bila odprta tudi ob nedeljah. Praznovala sta samo državni praznik 14. julija, pa tudi ta dan sta delala od jutra do večera- Živela sta zelo skromno. Edina zabava jima je bil vrt, avtomobil in zbirka originalnih slik. Pač pa sta bila prava filantropa. Od dobička Številnih trgovskih podjetij sta si pridržala samo polovico, od druge polovice so dobili 65 odstotkov nameščenci. 35 odstotkov pa razne humanitarne in dobrodelne ustanove. Leta 1920. je naložil Cognacq v banki 100 milijonov frankov in jih od-kazal francoski akademiji, da bi dajala vsako leto iz obresti po 85.000 frankov rodbinam, ki imajo najmanj 9 otrok (takih rodbin je bilo v Franciji samo 90). po 10.000 frankov pa rodbinam, ki imajo najmanj 5 otrok. V oporoki je določil Cognacq v ta namen še 200 milijonov frankov tako, da bo francoska akademija lahko podpirala 500 do 600 rodbin, ki imajo mnogo otrok. Zakonca Cognacq pa nista imela otrok. Podpore sta delila večinoma tako, da nihče ni vedel, odkod je denar. Ko je nekoč Co-gnacqov prijatelj omenil, da od take dobrodelnosti človek itak nima nobene koristi, je Cognacq odgovoril, da mu zadostuje zavest, da lahko bližnjemu pomaga. lastniki na trgovsko zbornico, na parlament in celo na Poincareja s prošnjo naj policija plesalk z Monmartra ne preganja. Toda Poincare je odgovoril, da je to razveseljiva posledica obdavčenja, ki gre za podporo franka. Vse kaže, da bo moral Monmartre kapitulirati pred davčnim vijakom. Pomilošcenje madžarskih ponarejalcev Iz Budimpešte poročajo, da bosta princ Windischgraetz in bivši policijski šef Emerik Nadosy, ki sta igrala glavno vlogo v znani falzifikatorski aferi francoskih frankov za velikonočne praznike pomiloščena. PomiloŠčena bosta na podlagi zadnje amnestije, ki jo je nedavno odredil državni upravitelj Hor-thy. Bivši policijski šef Nadosy je presedel v zaporu v Hartu 2 leti in tri mesece, moral bi pa prestati še 15 mesecev ječe. O tej amnestiji že več dni razpravlja višje sodišče v Budimpešti, ki bo še ta teden državnemu upravitelju predložilo prošnjo za pomiloščenje. V madžarski Javnost! se z gotovostjo računa, da bo Horthy prošnjo pod-pisal in to že zato, ker sta oba glavni obtoženca falzificirala franke v prvi vr sti iz »patrijotskih nagibov«. Windisc1 graetz in Nadosy bosta na veliki pe*> najbrž že na svobodi. ■ Premlada je. On: Ce bi bil jaz vaš oče bi ne dovolil kaditi Ona: Zakaj pa ne, saj to ni hudega. On: Seveda ne, toda premlada su še da bi se igrala z vžigalicami. Iz malega raste veliko Stran I. •SnOVENSKf NAROD* "dne 3. aprila 192*. Stev. 78 O. W. Appleton, Skrivnost stare vojvodinie P*wrian — Tole sem našla, oče, — je dejala. — Slučajno sem opazila, da se pod omaro nekaj sveti. Na. vzami to iglo. Mimms je bil ves iz sebe. Zdelo se mi je, kakor da ga lahko vsak hip zadene kap. — Kaj? Saj to }e moška igla. — je dejal ves presenečen. — Seveda. — sem pritrdil začudeno. — Spravite jo dohro. Lahko nam služi kot važen pripomoček, da izsledimo zločinca, ki je ugrabil vojvodinjo. Ta igla lahko postane ključ v naših rokah. — Kakšen ključ, gospod doktor? — — je vprašai Mimms. — Ključ od zagonetke. — V zadevi nesrečne voivodlnie mislite? — Seveda. —- A mačka? — Morda je v tem kaka zveza. — Hvala, hvala lepa. gospod doktor. Ne vidim sicer še nobenega strašila, toda oprostite, gospod doktor, napraviti moram požirek dobrega žganja, da si nekoliko opomorem. Oprostite — ostani tu. Matilda — pusti me in stori vse. kar ti veli gospod doktor. Mimms je naglo odšel in njegovi težki koraki so odmevali pO stopnicah. — Ubogi stari BiH — ie vzdihnila gospa Mimmsova. — Ne zamerite mu. gospod doktor. Ta zadeva ga je tako razburila, da si ne morete misliti. Najbolje ho. če mu sploh več ne omenimo dogodkov nocojšnje noči. Morda se ga bo ma'o nalezel. toda prepričana sem. da se kmalu vrne, gospod doktor. Prav nič mu ne zamerim. Neznana nsoda uboge vojvod i nje mu gre zelo na živce. Moj Bili mi vedno zaupa in tako lahko z menoj vse pregledate Ce vam ne bo težko, pridite popoldne zopet k nam da podpišete inventar. Zelo bi nam ustregli, če bi ga kar sami sestavili. Sai veste, mi nismo za tak posel. — Prav pravite, gospa. — sem pritrdi. Sele potem sem zem začutil, da sem Še tešč. Zato sem se požuril iz te skrivnostne hiše domov k zajtrku. VI. Jed mi ni dišala in zato ie bil zajtrk kmalu končan. Zdelo se mi je neverjetno da se je pripetilo v pičlih dvanajstih urah toliko čudovitih dogodkov, v katerih jc bilo vsaj na videz mnogo nadnaravnega. Če sem hotel biti iskren, nisem mogel zameriti Mimmsu. da ie pobegnil v krčmo, kjer se je hotel napiti. Tudi mene je mikalo, da bi se napil, kajti trezen človek se ie moral prijeti za glavo pri misli na vse. kar se je zgodilo v eni noči. Nedvomno se je zgodilo baš to. česar se je bala vojvodinja. ne da bi poseglo vmes naključje. Zdaj je sirota kljub svoji previdnosti padla v roke zahrbtnih sovražnikov. Razlogi za to so morali biti zelo važni. Vlomilci se draguljev in zlata niso dotaknili. Iz tega bi se dalo sklepati, da so iskali samo zapečateno listino, ki je bila zdaj shranjena pri mojem bankirju. A ubogo staro damo so držali zdaj najbrž kot založnico, dokler se ne polaste njenih listin. Vse to mi je bilo povsem jasno. To je bil edin logičen zaključek iz dogodkov, ki so imeli nedvomno skupno ozadje. Toda kako se je posrečilo neznanim zločincem priti neopaženo v hišo in ugrabiti vojvodinjo? Dragocena igla je jasno priča'a da mož ki ie vlomil v stanovanje, ni bil navaden zločinec. Toda kako jc mogel priti v hišo. ko so bila vrata zaklenjena? To mi ni šlo v glavo. Prepričan sem bil. da je tisti hip med menoj in Mimmsom telepatična zveza. — Sam vrag ga je prinesel na repu v hišo. — sem vzkliknil po dolgem razmišljanju. — Ta storija se mora sama razvijati. Pobrigati se moram za svoj posel. Pogledal sem v notez in ugotovil da moram nemudoma k ženi nekega pastorja. Tako se je zgodilo, da sem se zopet vrnil v realno življenje in se lotil dela. — Omenjeni poset na domu sem kmalu opravil in točno ob enajstih sem se vrnil. Čakalnica je bila že Dolna pacijentov. Tudi redar Jarvis. ki ie stal prejšnji večer na straži na Pontifex Squaru. je bil v čakalnici. Salutiral je, ko sem se prerival med pacijenti v ordi-nacijsko sobo. — Glej. glej. vi ste tu. Jarvis! Zelo me veseli. No. kai je novega? — Opazoval sem hišo št. 19. gospod dnkfor pa nisem opazil nič sumljivega. Ob dveh se je ustavil pred hišo izvošček. Nad mestom ie ležala gosta megla in ker me ie zeblo sem se izpre-haja! po cesti. V tem se ie izvošček vračal in ko je privozil mimo mene. je zaklical: — R. čujte, kje pa sem? — Na Pontifex Squaru! — sem odgovori'.. — Se nikoli nisem slišal tega imena. Rad bi prišel na Afifav Terrace. — Druga nrečna ulica desno. — sem dejal in izvošček ie pognal konja v dir. Svoje naziranie o Jarvisovih duševnih sposobnostih raie za molčim. — Hvala lepa. gospod Jarvis! — sem dejal — Sa* vidite, da me čaka mnogo pacijentov. Zbogom. Jezil sem se malo na tega moža. ko me Je nekam užaljeno pozdravi! in se obrnil k vratom. Toda že v naslednjem hipu sem prišel do zaključka, da onih pet šilingov vendarle nisem vrgel proč, ka.ii brez te neznatne napitnine bi ne hil zvedel, da ie nekdo odoeljal vojvo-d^nJo z izvošOkom Izvošček, s katerim je govoril Jarvis. .ie nedvomno vozil vojvodinjo. To ie bil prvi žarek, ki je posvetil v zagonetko stare vojvodin ie In tako sem moral biti Jarvisu še hvaležen za važno Informacijo. Z bolniki sem imel opraviti dve uri in ves ta čas nisem mogel misliti na to čudno zadevo. Nato je sledil poset bolnikov na domu. Naposled sem imel toliko prostega časa. da sem mogel pose-titi svojega bankirja. Tam sem se prepričal, da je bankir prejel dragoceno kuverto in jo takoi spravil v safeu. Dobil sem pismeno potrdilo, da ie bila mota priporočena pošiljka v redu sprejeta in nehote sem pomislil, kakšen bo konec te čudovite storije. Že sem odhajal iz banke, ko mi je naenkrat šinila v glavo misel, da bi se vrnil. In tako sem znova stopil v ravnateljev kabinet. — Oprostite, gospod ravnatelj, rad bi vas prosil da ne izročite kuverte ki ste jo prejeli danes zjutraj nikomur ra-zun meni. Če bi pa jaz nenadoma umrl. jo izročite mojim zakonitim dedičem, ki se pa morajo izkazati z vsemi potrebnimi dokumenti. fn ko me ie ravnatelj začudeno pogledal, sem pripomnil smeje: — To ie potrebno za primer, če bi se vaše potrdilo izgubilo ali če bi mi ga kdo ukradel. — Ah. seveda, že razumem. — je dejal ravnatelj. — takoi si zabeležim vašo željo. Zahvalil sem se ravnatelju in zapustil banko. Požnril sem se da pridem pravočasno k obedu. V predsobi sem srečal slugo. — Ali je kdo povpraševal po meni. Tom? — sem ga vprašal. — Da. gospod doktor, pred dvema urama je bil tu neki gospod, najbrž kak tujec. — Tako? Ali je pustil tu vizitko? Družba sv Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca marca 1928. i. sledeče pri ?pevke: I. Podružnic*: Konjice 1000 Din: Gornji grad, m in 1 700 Din;; Ribnica na Pohorju 285 Din. Ormož, 1 400 Din; St Rupert 29n Din; Brežice 418 Din; Slovenjgradec, ž. 652 Din; Tolsti vrh pri Guštajnu 363 Din; Hrastnik, ž. 500 Din; Maribor, ž. 1355 50 Din; Ga-brj> pri Olju 150 Din; Brdo in okolica 300 Din; Kamnik 1 671 Din, St. Jurij ob j. i 156 Din; Jesenice 40 Din; Šiška, m 600 Din; Šiška, ž 798 Din; Novo mesto. ž. 200 Din: Ljubljana, šentpeterska i. 1315 Din; skupaj 10.193.50 Din. II. Nabiralniki: Dr. Juro HraSovec. Celje 50 Din: podružnica Ribnica na Pohorju 33.50 Din; podružnica St. Runert 136 75 Din; ž podruž Kamnik 84.50 Din: gostilna Košak 160 Din; V Voncina. Ljubljana. 225 Din; ž podr Šiška 23 Din: skupaj 712.75 Din HI. Razni prispevki. K PestevSek. niča. 200 Din: Prva hrvatska štedionica Ljubljana 100 Din: Tvan Kraker, Ljubljana 200 Din; Tv Jelačm. Ljubljana, 50 Din: Hra ?iilni4-a Kandila 500 Din; neimenovan Krško ■100 Din: A. Volk. Ljubliana. 100 Din; Tv Ravnik, Kranj. 100 Din: Fr. Prijatelj. Trži 5če 100 Din; Dolnicar in Richt^r. Ljubljana 50 Din: M; Vonk. Raka. nabrala 30 Din: Tvo Rakovnik Metlika iz kaz poravnavp 100 Din; A Vodnik. LJubljana. 200 Din: Fr Knaflir. Šmartno. 100 Din: general Maiaier. Maribor 50 Din: dr B Tpavic. Mnribor. 50 Din: Tilka Loffer. Krani 30 Din: A. Cvenkel Sv Peter 2S Din: hranilni konzorrii jav. nam v Ljub ljani 500 D: Tv f&fttair, Sevnica 100 D; Fr «'>STiS. Vovo mesto, 50 Din: M Štrukelj, f?a kover. 200 Din: dr. R -1 Kune Slovenigra dec 100 Din: G. DemSnr. Mokronog. 100 D dr J K revi, Litiia. ion Din: Fr Korenin*. Gorr»ii£rrj*d. 100 Din; Fr. Stare. Kolovec*. 5^ Din; K Bratkovig. Ptui, 50 Din: dr. T Čes nik. Novo mesto. 50 Din; dr L Boecio, G Radgona. 50 Din: dr. A Kuhar Ljubljana. 20 Din: dr Fr Kosoj, Jesenice. 32 Din: H Pofun. G Radgona. 40 Din; okr. posojilnica Litiia 100 Din: zbirka Sol otrok v Kotljan 60 Din: J. Kopač Liubliam, 200 Din; M Ma rinPek. Novo mesto. 100 Din: F Ma^tnak Trebnie. 100 Din- dr Tv Dimnik Krško 100 Din; K. Golojrrano. Celje 100 Din; M Rekar. Ljubliana. 50 D:n; V. Glnser. Ruše. 50 Din; tv Ravnihar, Celje. 30 Din: dr A Bartol. Brežice 25 Din; I Medved, Ljubljana. 20 Din; dr. J Zdolsek. Brežice, 200 Din: dr Fr Ros .Laško, 100 Din; Fr. Stupica. Sv Lenart, 100 Din; dr. Tv. Premrov, Lilija, 100 Din: Fr Krisper, OVnomelf. 100 Din: Andr Jakil, Karlovac. 100 Din; Jakob Zalaznik Ljubljana, 1 ffO Din; A. Kolšek. Marenberg 50 Din; dr. Tv. Dobravec. Radovljica. 50 D: Fr. Dolžan, Radovljica. 50 Din; L. Zore. Kranjska eora, 30 Din; dr. J ričar. Ljubljana. 90 Din; dr Fr Linold Mar'bor. 25 Din: P. Rauch. Podbrežie. 15 Din; Iv. Heinrinar B Bistrica. 100 Din. M. Vale, St. Jernej, 25 Din; posojilnica Velike Lašče 50 Din; A Krisper. Ra lece. 100 Din, K. Mavric. G Rad gena. 50 Din: dr M. Gorišek. Sv Lenart. 20fl Din: V Weixl. Maribor 100 — Din; Fr Sin Kranj. 60 Din: dr O. Fettich. Ljubljana. 5f Din; dr M f'ernic. Maribor, 50 Din; A. Zev nik Višnja gora, 50 Din: mestna občina Liu tomer 100 Din: I. Prem.dč Ljubljana, 10T Din: dr. A Lavrie, Rogaška slatina 50 Din !r A Senrar. Prevalie, 50 Din: J. SvetliČ Tržič. 50 Din; dr. J. Dereani. Kamnik. 20 D M Ticar Ljubljana. 100 Din: B 2ilic\ Ljub Ijana. 50 Din; Ivo Tončič, Celje, 50 Din: Ft faures. Logatec. 100 Din; Marija Janežir ^♦ara vas. 100 Din: A Valencak. Velenje, 2" Din. J Murea Krapie. 20 Din: dr Jos Glo bevnik. Novo mesto. 50 Din; hranilnica * Tovarniško poslopje (večje), z vodno močjo ah ob vodi — kupim — Ponudbe z navedbo cene in kraja pod «Tovarna/616» na upravo «*S1 V,in»da». Slivnici 200 Din; H. Pavšlar, Kranj, 20 Din; R Smielovski, Ljubljana, 200 Din; Jadranska banka, Ljubljana, 100 Din; Ivo Bakov-nik, Metlika, 100 Din, G BakarČifi, Ljubljana, 50 Din: Fr. Andolšek, Karlovit-a. 50 Din; J Majcenič Kočevje. 30 Din; B. DevHe. Sv Lenart. 20 Din; Fr Šuštar. Ljubljana. 20 Din: L Kolar. Ljubliana 20 Din; V. Meden. Ljubljana. 20 Din; K. Prelog. Ljubljana 100 Din: dr E. Rekar, Jesenice. 100 Din: Ciuha in Jesih, Ljubljana. 50 Din: dr Fran Nemarne" Ljubljana 20 Din. A. Grom Ljubljana. 100 Din; Fr PodgorSek, Pluj. 20 Din: I Ojjrin Laverca. 100 Din; M Domicelj. Rakek. 100 Din; Prva hrvatska štedionica, Maribor 100 Din: J Crbanic. Ljubljana 50 Din: A Pe-gan. Radovljica. 30 Din: L. P'u'man. Ljiiblin-na. 20 Din. A RrentMč. Pluj. 50 Din: dr L Grobelnik. Ribnica 30 Din: A Cvenkel Lju hno. 20 Din: E Bezenšek. Podsreda. 20 Din; A Hozhevar. Ljubljana, 10 Din: Fr. Ropret. Mensreš 50 Din: A Seliškar, Ljublja na. 10 Din: Slovenski Narod. Ljubljana. 100 Din; Josipina Blumauer. Ljubljana. 100 Din: ing Dukič in drug Ljubljana 100 Din; J. Kobe. Novo mesto. 50 Din: L. OseL Ptuj. 50 Din: Frank Sakser. New*vork, zbirka 21 dolarjev — 1187 Oin: «knpai 10.909 Din. V<=ota vseh prejemkov 21.815 25 Din. 203-n Sokolske priprave z Amsterdam Prebirna tekma sokolskega društva Ljubljana - matica za Amsterdam. — Potek in uspehi tekme. Jugoslovanski Sokolski Savez se udeleži kot ie že znano, tekem letošnie olimpijade v Amsterdamu in sicer z vrsto članov in članic Zahteve za te tekme so velike in v vposrev prihaiaioči bratje in sestre so podvrženi naiintenz;vneiši in dolgi pripravi. Zdaj se pripravfiajo bratie in sesrre. ki reflektiralo na Amsterdam, pri svoiih društvih, par mesecev pred odhodom na olimpi-'ado bodo trenirali sktrpai pod vodstvom erattu del &»ta: Oton ChnstoL — Vsi v Ljubljani.