■	o
■	sí :o !o
o
TRGOVINA, MONTAŽA
•vodovod •centralna kurjava
•	plinske Instalacije
•	kopalniška oprema
•	keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
v
Štajerski
TEDNIK
in
HIŠA MDAR IL
nagrajujeta obstoječe naročnike.
Več na oglasnih straneh.
1
(Vc
Kolesarimo z okusom.
www.polimaraton.si
Letališče MoSkanjci pri Ptuju
Po naših občinah Lovrenc • Bo moral odstopiti minister Podobnik?
O Stran 7
Po naših občinah
Podlehnik • Če so
ljudje pripravljeni sodelovati ...
O Stran 8
Po naših občinah Videm • Škropljenje hmelja (spet) razburilo občane
O Stran 8
Ptuj, četrtek, 14. avgusta 2008
letnik LXI • št. 64 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Štajerski TU
Spodnje Podravje • Pričeli spravilo krompirja
Posajenega manj, a pridelek dober!
V teh vročih poletnih dneh so nekateri kmetje že pričeli spravilo letošnjega pridelka krompirja. Tudi pri Kelčevih sredi Paradiža, kjer so se tega prijetnega kmečkega opravila lotili še na star način, saj so ga z domače njive pobrali ročno.
Spravilo novega krompirja so začeli že tudi na nekaterih velikih in specializiranih kmetijah, tako da so v Kmetijski zadrugi Ptuj že pričeli odkup letošnjega pridelka. Po prvih informacijah s terena pričakujejo masovnejši odkup šele konec meseca, sicer pa kaže, da bo letošnji pridelek razmeroma dober, saj pričakujejo približno isto količino kot lani, čeprav je bil posajen na manj površinah.
Tudi odkupna cena novega krompirja še ni povsem znana, zagotovo pa bodo pri njenem določanju v veliki meri vplivali predvsem trgovci. Trenutno se namreč maloprodajne cene krompirja v naših prodajalnah gibljejo med 0,45 in 0,48 centa za kilogram; v glavnem ponujajo uvožen krompir iz sosednjih držav, medtem ko domačega na slovenskih policah skoraj ni. In prav to bo po napovedih poznavalcev razmer v največji meri vplivalo tudi na oblikovanje končne, po vsej verjetnosti nižje odkupne cene v zadrugah.
M. Ozmec
Foto: Martin Ozmec
Videm • Kako so izbirali ravnateljico
Tudi z avtogoli se je treba sprijazniti ...
O tem, kako so se Videmčani zapletali okoli izbire in imenovanja svoje ravnateljice, smo že poročali in takrat tudi obljubili nadaljevanje zgodbe, ki je za večino verjetno prav smešna, za koga pa gotovo tudi (malo) tragična.
Če na kratko spomnimo: lani je bil na mesto v. d. ravnateljice imenovana Dragica Majhen, ki sicer formalnopravno izpolnjuje pogoje za mesto ravnateljice. Po letošnjem razpisu za delovno mesto ravnateljice je na glasovanju devetčlanskega sveta zavoda OŠ med nekaj prijavljenimi kandidati dobila pet
od devetih možnih glasov. V skladu z vsemi zahtevami ZOFVI in obrazložitvami MŠŠ je svet zavoda pod vodstvom Vide Voglar pridobil mnenje za njeno imenovanje s strani zaposlenih in občine, čakali so tudi na mnenje MŠŠ, ki sicer sploh ni obvezno, nato pa naj bi na sestanku v začetku julija z glasovanjem potrdi-
li Majhnovo za ravnateljico. Zadeva pa se ni iztekla po pričakovanju (nekaterih), saj je na glasovanju za imenovanje kandidatka dobila le štiri glasove (od prisotnih šestih članov sveta zavoda na seji), kar je v skladu z zakonom premalo za imenovanje, saj zakonsko določilo zahteva, da mora kandidat dobiti ve-
čino glasov sveta, ne glede na število prisotnih članov. Seja oz. sestanek je bil sicer veljaven, saj je bila prisotna več kot polovica članov (šest od devetih), vendar bi za veljavno imenovanje ravnateljice moralo za Majhnovo glasovati vsaj pet članov.
O Stran 3
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 0IO4t3
oddajamo že
45 let
Slovenija • Kako se poročamo in ločujemo
Se Slovenci več poročajo ali ločujejo?
V letu 2007 je bilo v Sloveniji 6.373 sklenitev zakonskih zvez, to je za pet več kot v letu 2006, razvez zakonskih zvez je bilo 2.617, kar pa je kar za 12,1 odstotka več kot v letu 2006.
zakonske zveze v povprečju mlajši za pet let, torej star okoli 25 let, prav tako nevesta za dobrih pet let (23 let). Povprečna starost ženina in neveste ob sklenitvi vseh zakonskih zvez že od sredine devetdesetih let presega 30 let; v letu 2007 so bili ženini v povprečju starejši od 33 let (33,2 leta); neveste so bile v povprečju tri leta mlajše od ženinov, vendar je tudi njihova povprečna starost v letu 2007 presegla starost 30 let (30,3 leta).
Po številu sklenitev zakonskih zvez Slovenija med državami EU na zadnjem mestu
Slovenija je s 3,2 sklenitve zakonske zveze na 1000 prebivalcev po številu sklenitev zakonskih zvez zadnja med državami članicami Evropske unije. Po podatkih Eurostata za leto 2007 ima le še Bolgarija manj kot štiri sklenitve zakonske zveze na 1000 prebivalcev (3,9). Razmeroma majhno število sklenitev zakonskih zvez na 1000 prebivalcev so v letu 2007 imeli tudi Madžarska in Luksemburg (4,1 sklenitve za-
Po letu 2005, ko je bilo v Sloveniji prvič sklenjenih manj kot 6.000 zakonskih zvez, je podobno kot leta 2006 tudi v letu 2007 število preseglo 6.000. Sklenjenih je bilo 6.373 zakonskih zvez, vendar to predstavlja le pet zakoncev več kot leto poprej. Na 1000 prebivalcev so bile tako v letu 2007 sklenjene 3,2 zakonske zveze, to pa je kar dvainpolkrat manj kot pred tremi desetletji; takrat je bilo namreč na 1000 prebivalcev sklenjenih 8,2 zakonske zveze. V letu 2007 je 87,4 odstotka oz. 5.569 ženinov in 89,2 odstotka oz. 5.687 nevest sklenilo prvo zakonsko zvezo.
Vedno starejši ženini in neveste
Če se zmanjšuje število zakonskih zvez, pa se zvišuje število let, ki jih imata mladoporočenca ob sklenitvi zakona. Tako je bil v lanskem letu ženin, ki je sklenil prvo zakonsko zvezo, star povprečno 30,7 leta, nevesta, ki je sklenila prvo zakonsko zvezo, pa je bila stara povprečno 28,1 leta ali malo več kot dve leti in pol mlajša od ženina. Pred tremi desetletji je bil ženin ob prvi sklenitvi
Uvodnik
Umazana igra se pričenja
Še nekaj dni nas loči do pričetka uradne volilne kampanje, ampak če se malo sprehodimo po prireditvah, kaj hitro ugotovimo, da so se posamezniki že pričeli pojavljati tam, čeprav jih sicer prej štiri leta ni bilo nikjer. Če poslušamo posamezne potencialne kandidate, govorijo na raznih prireditvah tako, da človek samo še pričakuje, da bodo iz žepa potegnili volilne lističe in dejali: "Kar danes me obkrožite." Vse to pa nakazuje, da bo letošnja volilna jesen zelo umazana.
Čisto posebna zgodba pa je seveda vlada. Pospešeno se gradi avtocesta proti Prekmurju, saj si sedanja največja vladna stranka želi tudi v Prekmurju dobiti poslanca. To jim je sicer v tem mandatu uspelo na osnovi tega, da sta bila dva poslanca imenovana za državna sekretarja. Samo strategija se ni iztekla, saj je eden od sekretarjev odstopil in vladni poslanec iz Prekmurja je moral zapustiti poslanske klopi.
Predvolilni absurd je vsekakor tudi nov plačni sistem za okoli 160.000javnih uslužbencev, ki bodo ravno dober teden pred volitvami prejeli višje plače in še poračun od meseca maja. Marsikdo je prepričan, da je nov plačni sistem v javnem sektorju nujno potreben, vendar je zelo smešno, da je prišel ravno pred volitvami. Zanimivo je tudi, da so direktorji Zdravstvenih domov imeli usklajevanje plač na dnevnem redu v ponedeljek na Ministrstvu za zdravstvo. Torej so vsi direktorji, ki so odločbe izdali zaposlenim v torek, s tem kršili zakon. Ampak v to jih je prisililo Ministrstvo za zdravje, ki pa ima sedaj možnost odrediti upravne nadzore in ugotoviti, da direktorji kršijo zakone.
Tudi cene bencina padajo in še bodo baje padle pred volitvami, tudi inflacija se po napovedih provladnih medijev umirja. Skratka v deželici na sončni strani Alp se vse čudežno ureja. Naključni opazovalec bi dejal, da je vse super, samo ne smemo pozabiti, da bodo jeseni volitve, in če bi na volitvah kandidiral Ostržek, bi ob razlaganju stanja v državi in predvolilnih programov zagotovo dobil dolg nos, sedaj pa zgleda, da bomo jeseni spet dolg nos dobili državljani.
Zmago Šalamun
konske zveze na 1000 prebivalcev) ter Francija in Italija (4,3). Med državami Evropske unije je bilo v letu 2007 največ sklenitev zakonskih zvez na 1000 prebivalcev zabeleženih v Romuniji (8,8) in v pribaltskih državah Latviji in Litvi (6,8) ter na Danskem (6,7).
Precej drugačno stanje kot za sklenitve zakonskih zveza pa velja za stanje ločitev, katerih število se povečuje. V lanskem letu je bilo tako zabeleženih 2.617 razvez zakonskih zvez, kar je za dobrih 12 odstotkov več kot samo eno leto poprej.
Veliko ločitev, a še vedno manj kot v ostalih državah EU
Koeficient razvezanosti na 1000 prebivalcev je bil 1,3, leto poprej pa 1,2. Na 1000 sklenitev zakonskih zvez je bilo 411 razvez zakonskih zvez. Po začasnih podatkih sta v letu 2007 imeli med državami članicami EU manj razvez kot Slovenija le Italija in Grčija. Število razvez zakonskih zvez je bilo v Sloveniji v primerjavi s številom prebivalcev in številom sklenitev zakonskih zvez visoko, vendar v primerjavi z drugimi državami članicami EU eno najnižjih. Po začasnih podatkih Eurostata za leto 2007 spada Slovenija med države članice EU z najnižjim
koeficientom razvezanosti. Koeficient razvezanosti se je namreč na 1000 prebivalcev v 27 državah EU gibal v letu 2007 med 0,8 in 3,4. Nižji kot v Sloveniji (1,3) je bil v tem letu le v Italiji in Grčiji (1,2). Vrednosti 3 ali več na 1000 prebivalcev pa so bile v letu 2007 zabeležene v Litvi (3,4), Latviji (3,3) in na Češkem (3,0). Med državami, ki niso članice EU, pa so leta 2007 po visokem številu razvez zakonskih zvez izstopale države nekdanje Sovjetske zveze: v Ruski federaciji je bil koeficient razvezanosti na 1000 prebivalcev 4,8, v Moldaviji 3,9, v Ukrajini 3,8, v Belorusiji pa 3,7. V drugih državah, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije, pa je bil koeficient razvezanosti
leta 2007 po začasnih podatkih praviloma nižji od 1,0. Izjema je bila Srbija; tam je znašal 1,1.
Vedno več razvez med starejšimi zakonci
Med razvezami zakonskih zvez je vse več takih, ki se razvežejo po dalj časa trajajoči zakonski zvezi. Pred štirimi desetletji, leta 1967, je več kot tretjina (35,7 odstotka) sklenjenih zakonskih zvez, ki so bile razvezane, trajala manj kot 5 let, dobra petina (21,7 odstotka) pa je pred razvezo trajala dlje kot 15 let. Do leta 2007 se je število razvez zakonskih zvez, ki so trajale manj kot 5 let, več kot prepolovilo (bilo jih je 15,6 odstotka), število ta-
kih, ki so bile razvezane po več kot 15 letih zakona, pa več kot podvojilo (49,8 odstotka). V primerjavi z letom 2006 se je delež razvez zakonskih zvez, ki so bile razvezane po več kot 15 letih zakonske zveze, nekoliko zmanjšal, povečal pa se je delež razvez zakonskih zvez, ki so pred tem trajale od 5 do 9 let. Zato je bilo povprečno trajanje zakonske zveze do razveze v letu 2007 nekoliko krajše kot leta 2006. Zakonska zveza, razvezana leta 2007, je povprečno trajala 13,5 leta ali za 0,3 leta manj kot leta 2006. Med zakonskimi zvezami, razvezanimi leta 2007, je bilo 1.269 (48,5 odstotka) takih, v katerih ni bilo vzdrževanih otrok. V preostalih 1.348 zakonskih zvezah, ki so bile v letu 2007 razvezane, pa je živelo 2.062 vzdrževanih otrok. Med temi so bile najštevilnejše take, v katerih je živel en vzdrževan otrok (takih je bilo 27 odstotkov), sledile so jim take, v katerih sta živela dva vzdrževana otroka (22 odstotkov). Razvezanih pa je bilo tudi 66 zakonskih zvez, v katerih so živeli trije vzdrževani otroci ali več. Po razvezi zakonske zveze so bile štiri petine vzdrževanih otrok dodeljene v vzdrževanje in vzgojo materam, 6,2 odstotka teh otrok je bilo dodeljenih očetom, 11,7 odstotka pa obema staršema.
SM (vir: SURS)
Sedem (ne)pomembnih dni
Kdo odstopa
Prometni minister Radovan Žerjav je zagotovo minister z največ ponujenimi odstopi. Z odhodom je grozil že pred nekaj meseci, tako rekoč kmalu potem, ko je prevzel ministrsko funkcijo in se je javnosti (tudi njemu?) zdelo, da nima nedeljene podpore vlade za nekatere (kadrovske in druge) poteze, ki jih je vlekel. Zdaj ponuja svoj odstop zaradi "objektivne odgovornosti" ob vseh zapletih, blamažah in stresih pri dokončanju ljubljanskega šentviškega predora. Skoraj bi upal trditi, da minister Žerjav v nobenem primeru ni igral in da je mislil zares. To pa je nekaj, kar ni ravno značilnost slehernega funkcionarja in nosilca javnih funkcij.
Pred meseci je Radovan Žerjav grozil z odstopom očitno trdno prepričan v svoj prav in tudi v svojo moč. Bil je samozavesten, odločen - in je zmagal. To nedeljo pa smo na POP TV gledali skrušenega ministra, ki se očitno zaveda svojega deleža, ne le "objektivne", ampak tudi dejanske odgovornosti za napake, povezane s šentviškim predorom. Seveda minister sam predora ni gradil, vzpostavljal (in po vsem
sodeč tudi podpiral) pa je tiste, ki so v sicer dolgi (in zapleteni) verigi investitorjev, izvajalcev in kontrolorjev dolžni skrbeti za popolnost in predvsem varnost slehernega prometnega objekta. Prav je, da se je Radovan Žerjav odločil za odstop, sicer bi ga morali k temu pozvati drugi. Seveda ima prav tako predsednik vlade Janez Janša, ki je Žerjava postavil za ministra in zanj pravi, da je "eden izmed najbolj odločnih ministrov", možnost, da njegovega odstopa ne sprejme. Treba je namreč upoštevati, da je Žerjav minister šele kratek čas in da je v tem obdobju sprejel tudi kar nekaj uspešnih odločitev. Tako je med drugim prepovedal že kar "tradicionalna" popravila posameznih slovenskih avtocestnih in drugih prometnih odsekov prav sredi turistične sezone in tako preprečil mnoge dodatne zastoje in napetosti na že sicer preobremenjenih slovenskih cestah. Brez večjih problemov je ne glede na to, kaj si o tem kdo nasploh misli, zamenjal plačevanje cestnin na slovenskih avtocestah z vinjetami. V zvezi s tem se je odločno (in uspešno) uprl tudi različnim pritiskom iz Evropske unije in še zlasti sosednjih držav.
Vse to kaže, da je minister Žerjav "delujoči" minister, ki se zave-
da svojih pooblastil in odgovornosti. Pravzaprav so odstopi sestavni del početja slehernega nosilca javnih funkcij, če teh ne sprejema zgolj kot nekakšno vnaprej (in za vselej) dano pravico in celo privilegij. Seveda pa se posamezne afere ne morejo (in ne smejo) "plačevati" zgolj z odstopi. Prav tako se odgovornost za posamezne nepravilnosti ne more zoževati na eno ali le nekaj (naključno izbranih) oseb. Marsikdaj odgovornosti (in krivde) kratkomalo ni mogoče poplačati zgolj z odstopi, potrebne so tudi formalne zamenjave in čisto konkretni kazenski postopki. S tega vidika je premalo, da premier zdaj zgolj od neposredno prizadetih (in pristojnih) zahteva detajlna poročila o dogajanjih pri gradnji šentviškega predora, še zlasti v zvezi z odpadanjem protipožarnega ometa, ki je neposredno ogrozilo celo življenja ljudi. Predsednik vlade bi moral nemudoma formirati nevtralno (tudi mednaroadno) skupino vrhunskih strokovnjakov in poznavalcev razmer v gradbeništvu, ki bi poskušala zares čim bolj temeljito, vsestransko (in brez različnih političnih dodatkov in manipulacij) ugotoviti, kaj se je v resnici dogajalo in zgodilo, kaj je v slovenskem gradbeništvu dobrega in kaj gnilega. Vse zagotovo ni slabo.
Odstopi pomenijo veliko, vendar ne vsega. Zagotovo pa skoraj vedno pomenijo svojevrsten stres v politiki, ki lahko posamezni politični opciji koristi, a tudi zelo
škodi. Seveda je treba znati ločiti med njimi, saj niso vsi zgolj dejanja "pogumnih" funkcionarjev in funkcionark. Nekateri so izsiljeni ali pa zaigrani zaradi doseganja čisto določenih ciljev. V Sloveniji je bilo že v prejšnjem sistemu nekaj odmevnih odstopov. Zaradi neso-glašanja s proračunsko politiko zvezne vlade je sredi šestdesetih let odstopil predsednik slovenske vlade Janko Smole in to njegovo dejanje je svetovno ugledni pariški Le Moude označil za nekaj dotlej nepojmljivega v povojnem socialističnem svetu. Zaradi velikih političnih razhajanj je v začetku sedemdesetih let odstopil nosilec "slovenske (politične) pomladi" predsednik slovenske vlade Stane Kavčič. Ob veliki železniški nesreči s smrtnimi žrtvami v Sežani konec sedemdesetih let je slovensko politično vodstvo zahtevalo odstop generalnega direktorja slovenskih železnic ... V samostojni Sloveniji je bilo največ odstopov v Drnovškovih vladah in nekateri so Drnovšku zaradi tega očitali, da preveč lahkotno in neprizadeto sprejema odhode nekaterih svojih ministrov. Tako so med drugimi odšli pravosodni minister Miha Kozinc, gospodarski minister dr. Maks Tajnikar, zunanji minister Lojze Peterle, notranja ministra Bizjak in Bandelj ... Pred nekaj meseci je z odstopom zagrozil tudi premier Janša, v opoziciji pa so to ocenili kot manever, ki naj bi ga še bolj utrdil na oblasti ...
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Videm • Kako so izbirali ravnateljico
Tudi z avtogoli se je treba sprijazniti ...
O tem, kako so se Videmčani zapletali okoli izbire in imenovanja svoje ravnateljice, smo že poročali in takrat tudi obljubili nadaljevanje zgodbe, ki je za večino verjetno prav smešna, za koga pa gotovo tudi (malo) tragična.
Foto: SM
Za zidovi videmske OŠ se je to poletje odigravala prava tragikomedija okoli imenovanja nove ravnateljice; po zadnjem obisku inšpekcije bodo Videmčani morali ponoviti razpis za mesto ravnatelja, do takrat pa bo potrebno ponovno imenovati nekoga na mesto v. d.
Če na kratko spomnimo: lani je bil na mesto v. d. ravnateljice imenovana Dragica Majhen, ki sicer formalnopravno izpolnjuje pogoje za mesto ravnateljice. Po letošnjem razpisu za delovno mesto ravnateljice je na glasovanju devetčlanskega sveta zavoda OŠ med nekaj prijavljenimi kandidati dobila pet od devetih možnih glasov. V skladu z vsemi zahtevami ZOFVI in obrazložitvami MŠŠ je svet zavoda pod vodstvom Vide Voglar pridobil mnenje za njeno imenovanje s strani zaposlenih in občine, čakali so tudi na mnenje MŠŠ, ki sicer sploh ni obvezno, nato pa naj bi na sestanku v začetku julija z glasovanjem potrdili Majhnovo za ravnateljico. Zadeva pa se ni iztekla po pričakovanju (nekaterih), saj je na glasovanju za imenovanje kandidatka dobila le štiri glasove (od prisotnih šestih članov sveta zavoda na seji), kar je v skladu z zakonom premalo za imenovanje, saj zakonsko določilo zahteva, da mora kandidat dobiti večino glasov sveta, ne glede na število prisotnih članov. Seja oz. sestanek je bil sicer veljaven, saj je bila prisotna več kot polovica članov (šest od devetih), vendar bi za veljavno imenovanje ravnateljice moralo za Majhnovo glasovati vsaj pet članov. Takšen izid in kasnejša razlaga Voglarjeve, da je to žal premalo glasov in da Majhnova ne more biti imenovana za ravnateljico, je takrat hudo razjezilo tri predstavnike občine, ki so bili mnenja, da je kandidatka že dobila večino glasov pri izbiri, zakaj je bilo sploh potrebno drugo glasovanje, in če je že bilo potrebno, je tudi na tem dobila večino glasov (prisotnih). Od jeze in ogorčenja so ti trije predstavniki tudi demonstrativno zapustili sejo, zaradi česar je bila slednja
prekinjena, saj so bili preostali prisotni nesklepčni.
Ko si člani sveta sami zase skličejo sejo in znegirajo prejšnje sklepe ...
Na tej točki pa se je zgodbica začela sukati precej »po domače«, in da ne zahajamo v prav pikantne podrobnosti, povzemamo le dejstva: po takšnem izidu glasovanja je Voglarjeva, kot ji nalaga zakonodaja, takoj naslednji dan obvestila vse ostale kandidate, da niso izbrali nikogar, o tem pa obvestila tudi v. d. ravnateljice Dragico Majhen, ki je bila v tem času na dopustu. Dva dni zatem, devetega julija, so člani sveta kar sami sklicali novo sejo oz. nadaljevanje prejšnje prekinjene seje ter nekaj ur pred začetkom o sklicu obvestili tudi Voglarjevo. To je bila prav zanimiva poteza, saj je po zakonu sicer možno, da člani sveta zahtevajo sklic seje sveta, vendar morajo dati predsednici sveta na voljo pet dni, da jo sama skliče na njihovo zahtevo. Voglarjeva se seje ni udeležila, saj ni bilo zakonske podlage za kaj takega, gotovo pa bi, kot je sama dejala, sejo sklicala v roku petih dni, če bi ji člani sveta to zahtevo posredovali.
No, na tej drugi julijski seji, ki jo je pet zbranih članov sveta zavoda poimenovalo nadaljevanje seje, vodila pa jo je namestnica Voglarje-ve, so razveljavili glasovanje predhodne seje in se odločili za novo glasovanje glede imenovanja ravnateljice. Posebej je teh pet članov sveta sprejelo pred tem še sklep, da bodo enemu članu (Antonu Zemljaku), ki se ni mogel udeležiti seje, želel pa je prav tako glasovati, pač preko telefona to tudi omogočili. Tako so v sklep te seje po glasovanju zapisali, da je šest
članov sveta glasovalo ZA imenovanje Dragice Majhen za ravnateljico, od tega jih je pet glasovalo javno z dvigom rok, ker so bili prisotni, eden pa po telefonu. S tem je bil po mnenju takrat prisotnih članov sveta zavoda problem z imenovanjem ravnateljice rešen, v nadaljevanju seje pa so potem prisotni člani še podprli predlog, da se Vida Voglar razreši s funkcije predsednice sveta zavoda OŠ Videm zaradi pripravljenih sej ter nekorektnega in zavajajočega vodenja sej sveta zavoda.
Tu bi se navsezadnje lahko, takole po domače, problematika imenovanja videm-ske ravnateljice res zaključila. A se ni, ker nekateri pač
vseeno hočejo upoštevati zakone in ti nikakor niso govorili v prid tovrstnemu »posiljevanju« z imenovanjem, pač v smislu, če ne gre zlepa, bomo pa zgrda.
Ugotovitev inšpekcije: »drugo« glasovanje (in imenovanje) nezakonito!
Po tem tako imenovanem nadaljevanju seje je namreč videmsko šolo 21. julija obiskala šolska inšpekcija, uradno zaradi domnevnih nepravilnosti v postopku imenovanja ravnatelja, sicer že drugič v času poteka imenovanja ravnateljice. Slednja je opravila pregled poteka dela sveta zavoda pod vodstvom Vide Voglar od izbire do imenovanja, in to v prisotnosti v. d. ravnateljice Dragice Majhen ter namestnice predsednice sveta šole Marije Srdinšek. V navedbah inšpektorici je Srdinškova povedala, da člani sveta zavoda niso bili seznanjeni s tem, da je tudi za imenovanje (in ne le izbiro) ravnateljice potrebna večina vseh glasov članov (ne le prisotnih), Voglarjeva pa je njeno izjavo v svojem odgovoru pred inšpektorico zanikala; češ da so bili vsi člani sveta zavoda seznanjeni z okrožnico MŠŠ (v kateri je natančno pojasnjeno, da je potrebna večina vseh članov sveta za imenovanje).
Inšpektorica svetnica Marija Karba je po pregledu
podala uradni predlog za ponovitev javnega razpisa za delovno mesto ravnateljice, v ugotovitvah opravljenega nadzora pa zapisala, da je svet šole na prvi julijski seji (torej 7. julija) sicer predčasno glasoval za imenovanje ravnateljice, saj še ni potekel rok za pridobitev mnenja šolskega ministrstva, ki je v videmskem primeru začel teči šele z dopolnitvijo vloge, ne pa z datumom prve oddaje (nepopolne) vloge. Sicer je res, da mnenje ministrstva ni odločujoče, vendar je vseeno treba počakati, da mine 30-dnevni rok, nato pa se lahko svet odloča tudi brez mnenja MŠŠ oziroma ne glede na to, kakšno je.
Ne glede na to pa je inšpektorica brezpogojno ugotovila, da je bilo imenovanje Dragice Majhen za ravnateljico na drugi (»samooklica-ni«) seji, 9. julija, nezakonito. Nadalje izrek inšpektorice še pravi: »Na podlagi dokumentacije in podane izjave predsednice sveta šole ni bilo ugotovljenih nobenih nepravilnosti, ki bi porajale dvom v zakonitost izvedene seje sedmega julija, saj je bila navedena seja sveta šole sklicana na podlagi določila 20. člena Poslovnika sveta OŠ Videm, seje se je udeležila večina članov, dnevni red je bil soglasno potrjen, soglasno je bil sprejet sklep, da se o imenovanju glasuje javno in izvedeno je bilo javno glasovanje o imenovanju Dragice Majhen za ravnateljico šole,
kot je določeno v 58. členu Poslovnika OŠ Videm. Na podlagi rezultata glasovanja sveta šole z dne 7. julija in ob upoštevanju 46. člena ZO-FVI, ki določa, da svet odloča z večino glasov vseh članov, Inšpektorat RS za šolstvo in šport zaključuje, da Dragica Majhen ni bila imenovana za ravnateljico OŠ Videm, ker so jo pri imenovanju podprli le štirje člani.«
Kot je po prejemu odločbe šolske inšpekcije povedala Vida Voglar, bo ponovno sejo sveta zavoda sklicala po 20. avgustu. Za razpis je v tem trenutku prepozno, zato bo najprej potrebno spet imenovati nekoga na mesto vršilca dolžnosti ravnatelja (največ za eno leto), nato pa bo objavljen ponovni razpis za mesto ravnatelja.
Kakorkoli že; če bi vse dogajanje okoli imenovanja videmske ravnateljice pokomentirali s športnega stališča, bi lahko rekli, da si je športna ekipa Dragice Majhen zadala lep avtogol, ne glede na to, koliko dobre igralce ali kapetana ima. Vendar pravi igralci, profesionalci, pač znajo priznati, da so eno tekmo izgubili, pa čeprav zaradi avtogola. Če bi pa komentirali s stališča političnih iger, je pa treba upoštevati, da je poleg argumenta moči, vpliva in lobiranja potrebno vseeno imeti še argument znanja, predvsem zakonodaje.
Ptuj • Javna obravnava občinskega programa varstva okolja
Varstvo okolja brez civilne družbe?
Konec julija je bila v Mestni hiši opravljena javna obravnava občinskega programa varstva okolja za mestno občino Ptuj za obdobje 2008/2013. Javna razgrnitev omenjenega dokumenta se je pričela 28. julija in bo trajala do 27. avgusta, na ogled pa je v pritličju prostorov ptujske Mestne hiše.
Na program lahko v omenjenem roku občani in vsi drugi zainteresirani podajo pisne pripombe, okoljevar-stveni program pa je na voljo tudi na spletnih straneh MO Ptuj, na strani, ki obravnava varstvo okolja. Začetek obravnave ni bil najbolj obetajoč. Javne predstavitve programa se je ob predstavnicah nekaterih občinskih oddelkov (Marjani Nikšič Zorko z oddelka za javne gospodarske službe, investicije, kakovost in gospodarstvo, mag. Zdenki Bezjak iz Skupne občinske uprave, ki je koordinirala pripravo občinskega programa varstva okolja, in Zdenki Ristič z oddelka za negospodarske javne službe in upravne postopke) ter predstavnici pripravljavca projekta, mag. Katarini Pogačnik iz Oikosa, ki je aktivno sodelovala pri oblikovanju tega programa, udeležil le en občan, svetnik N.Si Janez Rožmarin, tudi v vlogi člana odbora za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo pri mestnem svetu. Posebnih vabil sicer res ni bilo, a vabili so skladno zakonodajo za prostorske akte, je pojasnila mag. Zdenka Bezjak.
Ne glede na to bi pričakovali večji odziv, ker gre za problematiko, ki močno žuli občane mestne občine Ptuj. Verjetno pa je večina že zaradi dopustniškega časa prezrla javno naznanilo oziroma jih to ni doseglo. Zato se tudi poraja vprašanje o tem, ali je bil čas razprave pravilno izbran, saj naj bi se dokument, kot je bilo poudarjeno na javni obravnavi, oblikoval skladno s potrebami občanov.
Po zadnjih dopolnitvah programa, izvedli naj bi jih konec avgusta letos oziroma v začetku septembra, načrtujejo, da bodo dokument do konca septembra dobili v obravnavo in potrditev mestni svetniki. MO Ptuj je pristopila k pripravi občinskega programa okolja, ker jo k temu zavezuje zakonodaja (38. člen zakona o varstvu okolja). Za sprejem programov varstva okolja se lahko odločijo tudi ostale občine oziroma ožje skupnosti, ni pa nujno. Za obdobje 2003/2007 je imela MO Ptuj sprejet lokalni program varstva okolja. Kot je povedala mag. Zdenka Bezjak, so bili v tem obdobju izvedeni številni projekti, ki so vplivali na kakovost okolja MO Ptuj, spremenila se je slovenska zakonodaja za to področje, vedno bolj pa Slovenija upošteva tudi evropsko zakonodajo na tem področju. Izhodišča za pripravo občinskega programa varstva okolja so se precej razlikovala od izhodišč pri pripravi lokalnega programa varstva okolja, ki pa je bil pripravljen z velikimi težavami, ker še ni bilo pravih usmeritev.
Foto: Črtomir Goznik
Od leve: mag. Katarina Pogačnik, mag. Zdenka Bezjak, Marjana Nikšič Zorko in Zdenka Ristič na javni obravnavi občinskega programa varstva okolja za MO Ptuj: »Občinski program varstva okolja naj bi se oblikoval skladno s potrebami občanov.«
Enajst prednostnih projektov
Občinski program varstva okolja je na javni obravnavi konec julija predstavila mag. Katarina Pogačnik iz
podjetja Oikos, svetovanje za razvoj, Domžale, ki dela predvsem na projektih varstva okolja in regionalnega razvoja. Namen javne obravnave je bil seznaniti javnost z vsebino občinskega programa varstva okolja.
Med prednostne projekte občinskega progama varstva okolja v MO Ptuj v obdobju 2007/2013 so pripravljavci uvrstili enajst prednostnih projektov, od katerih nekateri že potekajo. Med temi so celovito varovanje vodnih virov podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, ki v prvi fazi predvideva za območje MO Ptuj celovito sanacijo centralne čistilne naprave, prav tako pa tudi obnovo vsaj treh kilometrov vodovodnega omrežja na leto, nadaljevanje projekta CERO Gajke, v okviru katerega naj bi poskrbeli za snovno in energetsko izrabo biološkega dela odpadkov, da se bo preprečila širitev nezaželenega smradu v širše okolje, ki v tem trenutku predstavlja velik problem, in projekt traj-nostne mobilnosti, prome-
tno študijo za MO Ptuj, ki je v fazi dokončanja. V izboru prednostnih projektov za doseganje zastavljenih ciljev na področju varstva okolja v MO Ptuj v naslednjih šestih letih so predvideli tudi okoljski pregled podjetij, ki sicer ni obvezujoč, nujen pa je za traj-nostni razvoj nekega okolja. V tem obdobju naj bi začeli tudi uvajati sistem ravnanja z okoljem po standardu EMAS II in zelenega naročanja, prav tako je predvidena energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb, sprejeli naj bi prostorski načrt in celovito presojo vplivov na okolje.
Sestavni del občinskega programa varstva okolja je tudi program upravljanja zelenih površin. Analiza stanja je pokazala, da je na Ptuju veliko možnosti za rekreacijo, problem pa je mestno jedro, kjer so zelene površine slabo dostopne.
Mag. Katarina Pogačnik je na predstavitvi občinskega programa varstva okolja povedala, da gre na področju varstva v MO Ptuj za tri prioritete: prva je izboljšanje stanja elementov okolja, kot so voda, tla in zrak, druga je vezana na okoljsko infrastrukturo, tretja pa se nanaša na ustrezno rabo prostora. Strateški cilj pa je kakovostno okolje v MO Ptuj, ki ga podpira pet ukrepov.
Za učinkovit nadzor izvajanja programa
V okviru prejšnjega programa varstva okolja se ni učinkovito spremljalo izvajanja projektov, zato pripravljavec občinskega programa varstva okolja priporoča ptujski občinski upravi, da vzpostavi sistem spremljanja izvajanja programa. Tehnična skupina, ki je ključna za izvajanje občinskega programa varstva okolja, mora obvezno vključevati tudi druge oddelke občinske
uprave, ker bo le skupno delovanje prineslo želene cilje. Načrt ukrepov pa naj postane pripomoček za delo vseh oddelkov občine. Pred začetkom izvajanja posameznega projekta, ki je del občinskega programa varstva okolja, naj se skupaj z nosilci projektov določi način sodelovanja javnosti za celotno obdobje izvajanja projekta. To pa naj bi bila tudi naloga tehnične skupine, ki je vodila pripravo občinskega programa.
Svetnik N.Si Janez Rožmarin, ki se je kot edini občan udeležil javne obravnave občinskega programa varstva okolja, je prepričan, da bi bil odziv na javno obravnavo mnogo večji, če bi potekal v kateri od četrtnih skupnosti in ne v sejni sobi MO Ptuj. Perečih okoljevarstvenih problemov je veliko, to je opazno tudi pri vprašanjih, predlogih in pobudah mestnih svetnikov, zato je toliko bolj čudno, da ni bilo na tej razpravi večje odzivnosti. Zato je tudi predlagal, da se s programom primerno seznanijo vsi občani. Na Ptuju in v okolici se izvaja veliko nekih projektov, ne ve pa se, kdo bdi nad njihovim izvajanjem. Za zadnjo ekološko katastrofo na Dravskem polju v nobenem primeru ni mogoče reči, da je to »bdenje nad okoljem«, če gre za zadevo na vodovarstvenem območju. Opozoril je tudi na velike projekte Perutnine, ki se bodo iz-
vajali v bližnji bodočnosti, občani z njimi niso seznanjeni, tudi v projektih ne sodelujejo in ne podajajo mnenja. Zavzel se je za primeren nadzor nad izvajanjem programa.
Mag. Katarina Pogačnik je v odgovoru Rožmarinu uvodoma pojasnila, da se kot pripravljavci občinskega programa varstva okolja načeloma ne opredeljujejo do že omenjene ekološke katastrofe, dejstvo pa je, da občine premalo poznajo, kaj industrija v določeni občini počne. Za MO Ptuj so predvideli kot enega od prednostnih projektov na področju varstva okolja do leta 2013 tudi okoljski pregled podjetij. Skozi to, čeprav gre za prostovoljno sodelovanje, naj bi občine sploh dobile odgovor na to, kakšno je stanje in ali se industrija sploh zanima za okoljska vprašanja, si prizadeva za vzpostavitev sistema ravnanja z okoljem, monitoringa, beleženja količine odpadkov in podobno.
V bodoče naj bi bilo spremljanje izvajanja občinskega programa varstva okolja redno. Tehnična skupina bo po sprejemu le-tega najmanj enkrat letno poročala mestnemu svetu, kako poteka njegovo izvajanje. Brez prisotnosti javnosti se bo namreč program bistveno težje izvedel, rezultati pa bodo bistveno slabši. Načrt sodelovanja javnosti naj bi vodila tehnična skupina.
MG
Hajdina • Gradnja parka Megalaxia
Gradbeno vse bliže
O gradnji prvega družinskega zabaviščnega parka v Sloveniji, projektu Megalaxie, ki je uvrščen tudi v nacionalni izbor projektov do leta 2023, pišemo in govorimo že nekaj časa.
Foto: Črtomir Goznik
Janez Rožmarin, mestni svetnik in član odbora za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo pri mestnem svetu
Začetek gradnje je bil v zadnjem času večkrat okvirno napovedan. Družba Cross, d. o. o., ki ima sedež na zgornji Hajdini 103/a, je sicer že ob koncu lanskega leta oddala vlogo za izdajo gradbenih dovoljenj za več sklopov gradnje. Ker vloga ni bila popolna, jo morajo investitorji še dopolniti. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja mora med drugim vsebovati tudi načrt komunalnih priključkov, vključno s prikazom dovoza na javno cesto. Ker je priključek dovoza na javno cesto predviden čez zemljišče, katerega lastnik je Republika Slovenija, potrebujejo tudi notarsko overjeno pogodbo o pridobitvi lastninske ali kakšne druge stvarne oziroma obligacijske pravice na teh nepremičninah. Objekt bo zgrajen na območju gramoznice, iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pa v tem trenutku še
ni razvidno, ali bo mineralna surovina uporabljena v okviru gradnje.
Na vseh teh dopolnitvah investitor ves čas intenzivno dela, večino stvari, na katere so bili opozorjeni, so že uredili, nekatere pa so v zaključni fazi pridobivanja in jih bodo izdajatelju gradbenega dovoljenja
oziroma gradbenih dovoljenj v kratkem posredovali. V tem trenutku so tudi v fazi pridobivanja potrebnih bančnih dokumentov za izdajo gradbenega dovoljenja. Več bodo javnosti povedali okrog 10. septembra, je te dni povedal Iztok Smaka, direktor projekta Megalaxie.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Iztok Smak, direktor projekta Megalaxie
Ptuj • Grajski vrtiček
Zabava je tu
Vsak konec tedna v avgustu potekajo muzejske igralnice za otroke, ki obiščejo ptujski grad s starši. Otroci rišejo, berejo knjige, igrajo na glasbila, se maskirajo in igrajo z lesenimi kockami.
Za malčke v času ogleda staršev poskrbi idej polna Anja Pintarič. Kot je poveda-
la, je Grajski vrtiček ustvarjalna delavnica, namenjena otrokom vseh starosti. Otroci
Anja Pintarič poskrbi, da malčkom ni dolgčas.
tako v brezplačni Muzejski igralnici rišejo, berejo knjige, sestavljajo lesene kocke, se maskirajo, pomerijo kurenti-jo in izvajajo športne aktivnosti, medtem ko njihovi starši spoznavajo in si ogledujejo ptujske znamenitosti. »Veliko veselje otrok pa predstavlja vožnja po majhnem toboganu! V tistem trenutku so res srečni,« je uvodoma pojasnila Pintaričeva. Ob koncu igralnice si razigrani otroci domov odnesejo majhno darilce. Največkrat so to raznoliki baloni, bonboni, risbe ... Izpostavila pa je predvsem naraščajoče število otrok, ki obiščejo nedeljsko igralnico na ptujskem gradu. Skupina otrok v igralnici se precej poveča, še posebej, če potekajo prireditve znotraj ptujskega gradu. »Takrat jih je lahko tudi dvajset,« je poudarila.
K sodelovanju na Grajski vrtiček so vabljeni otroci in starši, da skupaj ustvarjajo, se zabavajo in spoznavajo.
Vrtiček, namenjen malčkom, poteka vsako nedeljo v avgustu od 11. do 17. ure.
Ines Selic
Ptuj • Poletno življenje najmlajših
Glede na različne potrebe staršev imajo enote različen delovni čas. V času poslovanja ponujajo različne programe, otroci lahko obiskujejo različne programe, tako poldnevne kot celodnevne, zraven pa potekajo tudi različne plesne in glasbene dejavnosti. Po besedah ravnateljice Vrtca Ptuj Božene Bratuž se programi čez poletje ne spremenijo bistveno, vsaj ne v škodo otrok. Ker je poletje čas počitnic, je otrok, razumljivo, manj, manj pa je tudi osebja v vrtcih, kar pomeni, da je prav zaradi dopustov manj zaposlenih, vendar ravno dovolj za toliko otrok. Poleti prav tako delajo vse po programu, uvajajo sicer drugačne oblike, saj jim
vreme omogoča, da veliko več časa preživijo zunaj, tako vzgojiteljice prilagojeno izvajajo določene dejavnosti kar zunaj. Kot je še povedala Bratuževa, imajo ptujski vrtci lepo urejeno okolico, kjer se otroci brezskrbno igrajo, nekateri izmed njih pa so celo tako dobro opremljeni z majhnimi bazenčki in tuši, da se otroci ob lepem vremenu lahko tudi kopajo, s tem da vzgojiteljice posebno pozornost posvečajo tudi skrbi, da otroci niso neposredno izpostavljeni soncu. Povedala je tudi, da poleti kombinirajo oddelke, saj velikokrat ni dovolj otrok v eni skupini, zato skupine združujejo ne glede na starost, s tem da je poleti
Otroci v muzejski igralnici rišejo, berejo knjige, igrajo na glasbila ...
Ptuj • Prvi salon kuhinj Panles
Blagovna znamka, ki se vse bolj uveljavlja
V Gomilšakovi ulici 1 na Ptuju so v soboto, 9. avgusta, odprli prvi salon kuhinj Panles na Ptuju, ki bo deloval kot franšiza. Odprl ga je podjetnik Tomaž Pisanec, ki bo na Ptuju delal skupaj z Lidijo Ozbič. Otvoritve se je udeležil tudi Branko Pažon, direktor Panles kuhinj iz Tekačevega, kjer kuhinje izdelujejo.
Vrtci v času počitnic
Vrtec Ptuj je sestavljen iz devetih enot: Zvonček, Tulipan, Narcisa, Marjetica, Mačice, Deteljica, Vijolica, Spominčica in Trobentica. V vseh enotah deluje 54 oddelkov, v katere so vključeni otroci od 1. leta starosti. Glede na to, da je poletje čas dopustov in počitnic, smo se pozanimali, kako poteka delo v Vrtcu Ptuj.
v varstvu več majhnih otrok, večji pa gredo verjetno na počitnice k babicam, dedkom in drugim sorodnikom.
Prav tako pa se v ptujskih vrtcih že pripravljajo na sprejem novih članov v septembru. Starše že sedaj opozarjajo, da otroka in sebe začnejo postopno pripravljati na spremembe. Pomembno se je pozanimati za ritem življenja v vrtcu in poskušati podoben ritem uvesti tudi doma. Otroka je potrebno spodbujati k samostojnosti pri jedi, igranju in oblačenju. Postopoma ga je treba navaditi na njihovo odsotnost, hkrati pa ga je treba navaditi tudi, da bo znal stvari deliti, včasih pa tudi počakati.
Patricija Babosek
Kot je na otvoritvi povedal Tomaž Pisanec, gre za mobilno prodajo kuhinj, predvsem pa je njihova prednost v tem, da bodo izmere in izrise kuhinj opravljali pri strankah doma, kjer bo o novi pridobitvi lahko skupaj odločala cela družina.
Tomaž Pisanec se je odločil, da bo salon kuhinj odprl na Ptuju, ker gre za območje, ki s tovrstno ponudbo še ni pre-nasičeno. S prodajo kuhinj se ukvarja že skoraj enajst let, izkušenj mu ne manjka. Začel je v Mariboru, zadnjih osem let pa je delal v Lenartu. Pripravljen je na nov izziv, prepričan pa je, da bo stranke pritegnil nov način prodaje, ker jim bo nove kuhinje prodajal na njihovem domu. Vzorce kuhinj si bodo lahko kupci ogledali v salonu, na njihovih domovih pa bo opravil vse drugo, da bodo v kratkem prišli do kvalitetne in funkcionalne kuhinje oziroma kuhinje po strankinih željah. Pisanec pričakuje uspešno poslovanje, zato se je tudi odločil za samostojno pot, pri tem pa ga podpirajo tudi dosedanje stranke. Pogosto so mu prigovarjale, naj nekaj naredi, da ne bo samo prodajalec. Njegove korenine
izvirajo s Ptujskega, njegov oče je bil rojen v Lancovi vasi, kjer so še danes doma številni sorodniki, prav tako tudi v Vidmu pri Ptuju.
»Smo podjetje, ki se je pred kratkim pričelo uveljavljati na slovenskem trgu, morda zato še v tem trenutku nismo tako prepoznavni. Po tehtnem premisleku smo našo proizvodnjo preusmerili v proizvodnjo kuhinj pod blagovno znamo Panles. Vizija podjetja je v prvi fazi z odpiranjem salonov osvojiti slovenski trg, postati enakovreden proizvajalec domačim in marsikateremu tujemu proizvajalcu kuhinj. Prve kuhinje smo izdelali pred tremi leti, na trgu pa smo se po temeljitih pripravah, premišljeno in previdno začeli pojavljati pred dvema letoma. Previdni smo tudi še danes, delamo tisto, kar vemo, da lahko obvladujemo. Čez leto dni pa upam, da bomo že tako prepoznavni, da bodo ljudje vedeli, da gre za izdelek, ki si ga zasluži vsaka povprečna družina. Blagovna znamka je nastala iz družinskega podjetja, z imenom blagovne znamke oziroma njenega komercialnega vidika se nismo preveč ukvarjali. Mor-
da Panles ne zveni najboljše, gre nam bolj za to, da kupcem ponudimo najboljši izdelek. Prednosti vidimo v fleksibilnosti podjetja, ime pa smo v bistvu podedovali od ene od trgovin. Družinsko podjetje se je razdelilo v dva dela, Pan-les kuhinje in Panles, d. o. o., ki se ukvarja z inženiringom, opremo hotelov, interierov, tako da se dopolnjujemo tudi na tem področju. Kot proizvajalec kuhinj ponujamo opremo namreč tudi različnim hotelom. Zavedamo se, da se bomo na trgu obdržali zaradi nekaterih prednosti, ki jih lahko ponudimo kot majhno podjetje. Trenutno so naše kuhinje prisotne že v 27 salonih Lesnine, odprli smo tudi že tri lastne salone, ptujski je franši-zni, do konca leta načrtujemo, da jih bomo imeli že dvanajst. Slovenijo želimo pokriti z najmanj desetimi oziroma petnajstimi saloni. Potem pa mislim, da bomo že pripravljeni za naslednji korak, za prodor na hrvaški, srbski in še nekatere druge tuje trge. Trenutno imamo trideset zaposlenih,« pa je v soboto povedal direktor Panlesa Branko Pažon.
MG
Foto: Patricija Babosek
Poleti vreme omogoča, da otroci preživijo veliko več časa zunaj, vzgojiteljice pa tudi dejavnosti temu Direktor Panlesa Branko Pažon, Lidija Ozbič in Tomaž Pisanec na otvoritvi prvega salona Panlesa na primerno prilagodijo.	Ptuju, v Gomilšakovi ulici 1, kjer ima sedež mobilna prodaja kuhinj, ki bo poslovala kot franšiza.
Foto: IS
Foto: IS
Foto: MG
Zavrč • Slavijo 12. občinski praznik
Lani dvorana, letos kanalizacija!
V občini Zavrč bodo konec tedna proslavili 12. občinski praznik. V petek, 15. avgusta, ob 17. uri pripravljajo v tamkajšnji kulturni dvorani prvo srečanje vseh društev in organizacij z območja občine, v soboto ob 15.30 bodo svečano odprli moderniziran cestni odsek Pestike-Bratuša-Slameršek, ki velja okoli 30.000 evrov, osrednja slovesnost pa bo ob 18.30 v kulturni dvorani na Goričaku.
Župan občine Zavrč Miran Vuk, ki je na čelu občine že tretji mandat, je z doseženim upravičeno zadovoljen, saj beležijo napredek na vseh področjih. Ob nastanku leta 1995 je bila občina slabo razvita, saj so bile razen dveh asfaltnih cest proti Drenovcu in Turškemu Vrhu vse druge makadamske, vodovod in telefon so imeli le v ožjem središču občine, medtem ko se je osnovnošolsko izobraževanje izvajalo le za nižjo stopnjo, do 5. razreda.
Danes je življenje v občini Zavrč zelo drugačno, prijetnejše in lažje, saj so že v prvem mandatu zgradili vodovod za okoli 300 gospodinjstev iz naselij Hrastovec, Belski Vrh, Gorenjski Vrh, Pe-stike in del Korenjaka. Zgradili so tudi novo šolo, ki omogoča šolanje do 9. razreda.
Ob tem je župan Miran Vuk poudaril: »Ob nastopu županovanja smo zgradili vodovodno omrežje še za preostanek občine - za Turški Vrh, Drenovec, Goričak in del Korenjaka ter izvedli
Zupan Miran Vuk občino Zavrč
okoli 150 novih vodovodnih priključkov. Pričeli smo tudi modernizacije cest, po grobi oceni smo zgradili oziroma asfaltirali okoli 35 km lokalnih cest in javnih poti, ocenjujem, da smo v modernizacijo poti vložili okoli 3 milijone evrov. Del sredstev za nekatere modernizacije smo uspeli pridobiti na jav-
OBCANKAM IN OBČANOM OBČINE ZAVRČ OB 12. OBČINSKEM PRAZNIKU ISKRENE ČESTITKE.
Vljudno vabljeni na osrednjo slovesnost, ki bo v soboto, 16. avgusta 2008 ob 18.30 uri v Kulturni dvorani Zavrč.
Miran VUK
Župan občine Zavrt
nih razpisih, del so prispevali občani sami, največji del pa je občina zagotavljala iz svojega proračuna.
Ena pomembnejših naložb je bila obnova kulturne dvorane v Zavrču, ki je veljala 406.000 evrov. V letošnjem letu smo pričeli izgradnjo kanalizacije v samem Zavr-ču, ki bo zaključena v prihodnjem letu, vrednost investicije je ovrednotena na okoli 465.000 evrov, od tega naj bi zagotovili 85 odstotkov sredstev na podlagi razpisa.
Na osnovi drugega javnega razpisa za razvoj obmejnih območij s Hrvaško nam je uspelo pridobiti tudi sredstva za ureditev dostopa do
Na delu ceste od centra Zavrča proti šoli so fekalno kanalizacijo že položili, včeraj pa so nanjo ponovno položili asfaltno prevleko.
turističnega objekta Dve lipi in naselja Korenjak v višini 313.795 evrov, ki se bo pričela še letos, ter za preplastitev lokalne ceste Zavrč-Turški Vrh v višini 236.680 evrov, ki jo bomo pričeli prihodnje leto.
Še letos bomo pričeli izdelavo projektne dokumentacije za kanalizacijo v delu naselij Hrastovec in Goričak, načrtujemo pa tudi obnovo mrliške vežice in ureditev pokopališča. Sicer pa moramo skrbeti za okoli 100 km
cest, od katerih jih je še kar precej makadamskih, zato bomo proračunska sredstva, letos je v njem na razpolago le okoli 1,7 milijona evrov, izkoristili skrajno racionalno.«
Z zagotovitvijo osnovne infrastrukture se v občini Zavrč zavzemajo za hitrejše cestne povezave do bližnjih mest, predvsem do Ptuja. Velik napredek pa bodo dosegli, če jim bo uspelo urediti tudi povezovalno cesto iz Zavrča na hitro cesto Hajdi-na-Ormož. V lanskem letu
je država odprla v Zavrču nov mejni prehod, začela se je tudi ustrezna ureditev cestne infrastrukture, v okviru katere naj bi v sedanjem križišču pri Pongracu zgradili novo krožišče.
Na osrednji slovesnosti ob 12. občinskem prazniku bodo v soboto izročili najvišja priznanja Občine Zavrč; letos jih bodo prejeli: Čebelarsko društvo Zavrč, gasilski aktivist Ivan Korpar in rejnica Angela Ivančič.
M. Ozmec
Mizarstvo in vodovodno inštalaterstvo
Težak Jožef s.p. Hrastovec 75, 2283 Zavrč
GSM 041 784 798 E-mail: tezak.sp@siol.net
Cenjenim strankam, občankam ter občanom čestitamo za praznik občine Zavrč. Hvala za izkazano zaupanje! Priporočamo se s svojimi storitvami!
zmec
Gornja Radgona • Priprave na letošnji sejem v zaključni fazi
Z rodovitnim poreklom ...
Domala vse je že nared za letošnji, 46. mednarodni kmetijsko-živilski sejem (KŽS) v Gornji Radgoni. Med 23. in 29. avgustom se bo predstavilo 1665 razstavljavcev iz 28 držav. Državi gostji bosta Hrvaška in Madžarska. Z državnimi razstavami se bodo predstavile Avstrija, Makedonija, Romunija in Poljska.
Tudi na letošnjem kmetij-sko-živilski sejmu se obeta bogata ponudba kmetijske mehanizacije, hlevske opreme, prehrambenih izdelkov, vina in drugih pijač, opreme za gostinstvo, živilskopredelovalne industrije, semen, sredstev za prehrano in nego živali in rastlin ter obrtnih izdelkov in storitev.
Posebna pozornost bo namenjena razstavljenim živalim, zlasti goveje živine, pra-
šičev in drobnice. Avtohtone in tradicionalne pasme konj bodo predstavile dosežke rejcev iz Slovenije kakor tudi govedorejcev in prašičerejcev iz sosednje Avstrije. V preglednih vzročnih nasadih bodo predstavljene gospodarsko najzanimivejše poljščine ter sodobno sadjarstvo in trte v Sloveniji.
Skupni razstavni prostor zajema 65.300 kvadratnih metrov površin, od tega bo
zunanjim površinam dodeljenih 24.800 kvadratnih metrov. Domačih udeležencev bo 1060, tujih pa 605, ki prihajajo iz Avstrije, Belgije, Češke, Danske, Finske, Francije, Hrvaške, Irske, Italije, Izraela, Japonske, Kitajske, Madžarske, Makedonije, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Republike Kosovo, Romunije, Severne Koreje, Slovaške, Srbije, Švedske, Švice, Turčije in Združenih držav Amerike.
Na sejmu se bodo zvrstile številne strokovne, stanovske in zabavne prireditve. Hala A bo namenjena vidnim predstavnikom prehrambene industrije in pokušnjam njihovih izdelkov. V hali B bo na razstavnem prostoru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vsakodnevno svetovanje kmetom, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije pa bo predstavila svojevrsten etnološki kulturni program. V
hali C3 se bodo predstavljali vinarji z dnevnimi pokušnja-mi vin, Center za zdravje in razvoj Murska Sobota pa bo v hali D pripravljal pokušnje iz krompirjevih jedi in predstavljal kulinarično ter turistično ponudbo pomurske regije. Zanimiv in pester bo tudi dnevni program dogajanja. Sobota (23. avgusta) bo dan Hrvaške, Petrokemije, rejcev konj ter lovcev. Nedelja bo dan mladih v kmetijstvu, čebelarjev, gozdarjev, dan Madžarske in Istrske županije. Ponedeljek bo namenjen govedorejcem, živilcem in embalažerjem. Torek bo dan vinogradnikov in vinarjev ter veterinarjev, sreda pa dan slovenskih zadružnikov, prašičerejcev, rejcev drobnice, poljedelcev, oračev in oljarjev ter dan krompirja. Četrtek bo posvečen Kme-tijsko-gozdarski zbornici Slovenije, kmetijski tehniki in
Perutnini Ptuj, petek, zadnji dan sejma, pa bo namenjen kmetijsko-živilskim šolam pri nas in sosedom iz Avstrijske Štajerske.
Hkrati s 46. mednarodnim kmetijsko-živilskim sejmom bo potekal tudi sejem embalaže, tehnike pakiranja, logistike, trgovine in tržnega komuniciranja - INPAK. Sestavni del bo razstava s predstavitvijo vseh izdelkov, udeleženih na natečaju 32. slovenski oskar za embalažo.
Na sejmu bodo potekale predstavitve in podelitve priznanj s strokovnih ocenjevanj kakovosti mlečnih in mesnih izdelkov, sadnih sokov in brezalkoholnih pijač, vina ter kmetijske mehanizacije.
Cene vstopnic se bodo gibale od 3 do 6 evrov, parkiranje pa bo brezplačno.
Niko Šoštarič
Lovrenc • Zahteve civilne iniciative in svetnikov niso izpolnjene
Bo moral odstopiti minister Podobnik?
Po katastrofalnem požaru, v katerem je v noči s 16. na 17. julij letos na deponiji v Lovrencu na Dravskem polju zgorelo okoli 14.0000 kubičnih metrov odpadnih gum, je bilo sicer danih že precej obljub, tudi od najodgovornejših z Ministrstva za okolje in prostor. Vendar zahtev civilne iniciative in sveta občine Kidričevo do sedaj očitno še niso vzeli dovolj resno, zato so se v tem mesecu sestali že dvakrat. Če zahteve ne bodo izpolnjene, zahtevajo odstop ministra Janeza Podobnika.
Kot je povedal Jože Medved, predsednik civilne iniciative za sanacijo deponije odpadnih gum v Lovrencu, sicer pozdravljajo ugotovitev komisije ob preučitvi postopkov v zadevi Albin Brencl, da jama ni bila sanirana v skladu s področno zakonodajo, niti z akti pristojnih organov. Pozdravljajo tudi predlog posebne komisije za začetek postopka za odvzem okoljevarstvenega dovoljenja in dovoljenja za opravljanje storitve drobljenja avtomobilskih gum. Nikakor pa se ne
morejo sprijazniti z dejstvom, da več kot štiri tedne po katastrofalnem požaru v jami ni bilo nič praktično narejeno za preprečitev ponovne požarne nevarnosti.
Zaradi tega se je odbor civilne iniciative sestal že v ponedeljek, 4. avgusta, in sprejel sklep, v katerem so okoljskega ministra Janeza Podobnika javno pozvali, da razmisli o razrešitvi Bernarde Podlipnik z mesta direktorice direktorata za evropske zadeve in investicije. Sklenili so tudi, da bodo, če zahteve
civilne iniciative in Občine Kidričevo - pri tem so izpostavili predvsem vzpostavitev stalnega profesionalnega varovanja deponije in priče-tek odvoza preostalih gum iz jame - ne bodo izpolnjene do ponedeljka, 11. avgusta, k odstopu pozvali tudi ministra Janeza Podobnika.
Ker ni bilo do tega datuma z ministrstva nobenega odziva, so se predstavniki civilne iniciative ponovno sestali v ponedeljek, 11. avgusta, ter po dokaj burni razpravi ugotovili, da so ministrstvo za
okolje in prostor, inšpekcijske službe in Občina Kidričevo v preteklem obdobju sicer sprožili nekatere postopke za realizacijo sklepov kidriče-vskega občinskega sveta, ki so bili sprejeti 23. julija. Ugotovili so tudi, da so od firme Albina Brencla zahtevali realizacijo sklepov, sočasno pa ugotovili tudi, da od požara do danes ni realiziran še noben od sprejetih sklepov, saj je stanje v jami danes enako, kot je bilo dan po požaru.
Posledično je odbor civilne iniciative na sestanku 11.
Foto: M. Ozmec
Predsednik civilne iniciative Jože Medved: „Ce zahteve občinskega sveta in civilne iniciative ne bodo izpolnjene bomo zahtevali tudi odstop ministra Podobnika.
Foto: Martin Ozmec
V letošnjem katastrofalnem požaru na deponiji v Lovrencu je po oceni gasilcev zgorelo več kot 14.000 kubičnih metrov odpadnih gum.
avgusta sklenil, da ponovno zahtevajo od ministra Janeza Podobnika, da v okviru svojega ministrstva sproži vse možne ukrepe, da se sklepi, ki jih je sprejel občinski svet, takoj začnejo izvajati. Nadalje so zahtevali, da Albin Brencl začne takoj izvajati vse ukrepe, ki so bili od njega zahtevani s sklepi občinskega sveta in z odločbami ministrstva za okolje in prostor ter inšpekcijskih služb. Zahtevali so tudi, da se Odbor za varstvo okolja in požarno varnost Občine Kidričevo aktivneje vključi v reševanje problematike sanacije deponije in da minister za okolje in prostor Janez Podobnik sprejme predstavnike civilne iniciative za sanacijo deponije odpadnih gum v Lovrencu na Dravskem polju najpozneje do četrtka, 14. avgusta 2008. Če se sklepi ne bodo začeli izvajati takoj in minister ne bo
našel časa za srečanje s predstavniki civilne iniciative, pa so sklenili tudi, da bo civilna iniciativa od ponedeljka, 18.avgusta, začela stopnjevati pritiske in zahtevala odstop ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika.
Tik pred zaključkom redakcije pa nam je predsednik civilne iniciative Jože Medved po telefonu sporočil, da so se z ministrom Janezom Podobnikom vendarle uspeli dogovoriti, da jih bo sprejel, in to danes, v četrtek, 14. avgusta, ob 14. uri v prostorih ministrstva za okolje in prostor v Ljubljani. Kot je še dodal, se bodo pogovora z ministrom poleg predstavnikov civilne iniciative udeležili tudi predstavniki občine Kidričevo, o rezultatih pogovorov pa bomo zagotovo poročali v torkovem Štajerskem tedniku.
M. Ozmec
Dornava • V pripravah na lükarski praznik
Letos je luk zelo debel
Dornavske lUkarce in lUkarji so te dni že v polnih pripravah na letošnji že 15. tradicionalni lUkarski praznik, ki se bo zgodil v nedeljo, 24. avgusta.
Kot je povedala predsednica TED Lukarji Marija Belšak, ki danes šteje kar 302 člana, je letošnja letina luka nadpovprečno dobra, tako po količini kot po debelini sadeža: »Glede na obilen pridelek se nam letos ne sme zgoditi kot lani, ko je našega rdečega luka zmanjkalo že na osrednji prireditvi popoldne. Zasadili smo ga za vsak primer še nekaj več kot lani, pa tudi pridelek je res lep.«
Kako se pripravi luk za tržo, pa lukarice vsako leto pokažejo že pred osrednjim praznikom v pravem okolju obnovljene Čušekove domačije v Dornavi. Prav danes se je tam že začelo čiščenje in spletanje luka v značilne »krence«, po 12 glavic skupaj, kar gre dornavskim ženskam odlično od rok. Pred tem jim morajo seveda možje pripraviti slamo, da je primer-
na in dovolj upogljiva za spleta-nje, kar zahteva spet kar nekaj dela, ki ga domačini imenujejo šopanje slame. Po napornem delu je seveda na vrsti še prava lukarska malica, ki ne more biti brez oljovega luka z jajci in domačega kruha.
Čuškova domačija je sicer pravi ponos lukarev in občine nasploh, saj je bila v preteklost lepo obnovljena, zdaj pa zanjo odlično skrbijo člani društva. Tako so zasadili vrt s številnimi dišavnicami in zelišči ter mu dali izgled, ki ga je imel nekoč. Letos spomladi pa so zasadili še trto ob hiši, iz katere bo zrasla tipična brajda, brez katere nekoč ni bila skorajda nobena domačija. »Naša želja oziroma cilj je edino še obnova svinjaka, kar upamo, da nam bo uspelo narediti čimprej, saj bo s tem podoba domačije res
popolnoma zaokrožena. Še vedno pa smo veseli vsakega starega orodja ali posode, ki nam jo kdo podari, saj s tem bogatimo našo zbirko starih eksponatov,« je še povedala Belšakova.
Za letošnji osrednji praznik lukarjev, ki vsako leto v Dor-navo privabi ogromno obiskovalcev iz različnih koncev Slovenije, pa so organizatorji napovedali nekaj novosti, ki pa menda morajo ostati skrivnost. Izdali so nam le toliko, da bodo letos med drugim prvič na ogled delovne in »takmašne« noše nekdanjih lukarjev, sicer pa program ne bo minil brez obveznih šaljivih tekmovanj in seveda nikakor ne brez glasne prodaje rdečega dornavskega luka, za kar se bodo dobro potrudile ženske.
SM
Lukarce (in lukarji) iz TED Lukarji so v teh dneh že polno zaposleni s pripravo luka za trženje; kot pravijo, je letošnja letina obilna, sadeži pa zelo debeli, zato luka za prodajo ne bi smelo zmanjkati (kot se je zgodilo lani).
Foto: SM
Podlehnik • Po »brigadirsko« hitreje in ceneje do asfalta
Če so ljudje pripravljeni sodelovati, gre veliko hitreje
V občini Podlehnik že kar lep čas ni bilo nobene uradne otvoritve in veselice ob odprtju kakšnega novoasfaltiranega cestnega odseka. Res je sicer, da občina še vedno odplačuje nekaj gromozanskih kreditov, predvsem na račun večnamenske dvorane, vendar pa se hudo motijo tisti, ki mislijo, da se ceste ne asfaltirajo.
Pa še kako se, le da se dela ne obešajo na veliki zvon in da se ne govori o velikanskih projektih, ki jih občinski proračun niti ne bi zmogel. Dokaz, da Podlehnik dobiva kar lepo število novih metrov asfalta, je cesta od Gorce (od odcepa pod gostiščem Gorca) do Dežnega v dolžini 1,1 kilometra in dobrega pol kilometra hudo strme ceste v klanec, prav tako v naselju Gorca, vendar na drugem koncu (mimo družine Plajnšek).
Župan Marko Maučič pravi, da nobena od teh cest danes še ne bi imela asfaltne prevleke, če se ne bi za sodelovanje pri urejevanju odločili tudi sami občani, ki te ceste uporabljajo. »Pobuda za ureditev ceste v Gorci, v smeri proti Dežnemu, je prišla s strani krajanov lani pozno jeseni, že pozimi, ko je bila ta cesta zaradi dežja in razmočenega cestišča popolnoma neprevozna. Občani so se sami odločili, da se bodo vključili v vsa dela, da bodo pomagali pri ureditvi, kolikor največ lahko, samo da bi cesta dobila asfalt. In res so držali besedo, saj so sami opravili večino vseh del; obklestili so
vse vejevje, s svojimi traktorji opravili odvoze zemlje, sami so zbetonirali vse propuste, jaške, uredili in utrdili bankine; res so naredili sami skorajda vse razen asfaltne prevleke,« je občane po izvedenem delu pohvalil Maučič. Gre za cesto, ki je sicer speljana v zelo hribovitem predelu z nekaj strmimi spusti in vzponi ter seveda številnimi ovinki. Danes imajo tamkajšnji občani
morebitne sanacije plazov ...
»S tako veliko zagnanostjo in tako velikim vložkom dela krajanov je ceste veliko lažje asfaltirati. Seveda čisto brez sofinanciranja ne gre, vendar so potem cifre, ki jih doplačajo občani, gotovo manjše, kot če so vsa dela prepuščena gradbenim podjetjem. Po izvedbi te ceste od Gorce proti Dežnemu se je za tovrsten pristop z lastnim vložkom dela
ogrelo že več naših občanov po različnih naseljih in gotovo je to eden od načinov, da bomo tako lažje in hitreje urejevali asfaltne prevleke, zlasti na odsekih, kjer je teren zelo težaven,« je prepričan Mau-čič.
Druga, zelo podobna zgodba z asfaltiranjem se je te dni zaključila na dobrem polki-lometrskem odseku ceste na Gorci, ki se prav tako ponaša
Občani so z zelo veliko svojega dela prišli veliko hitreje do dobrega kilometra asfaltirane ceste od Gorce do Dežnega. Še lani pozimi je bila ta cesta neprevozna.
in lastniki vikendov že asfalt; strošek izvedbe pa je bil za približno 50 odstotkov nižji, kot če bi vsa dela izvedlo kakšno od podjetij. Po zadnjih izračunih namreč kilometer ceste v Halozah, s povprečno širino vozišča 2,5 metra, ob upoštevanju visoke težavnosti terena, stane okoli 150.000 evrov, kvečjemu še kakšen evro več kot manj. V tej ceni pa še sploh niso upoštevane
Z lastnim sofinanciranjem in delom se bo te dni zaključilo tudi asfaltiranje strmega odseka ceste na drugem koncu Gorce; župan Marko Maučič je občane pohvalil in dodal, da se bo z lastno udeležbo občanov veliko cestnih odsekov asfaltiralo lažje in hitreje.
z izjemno strmino in hudim naklonom. V začetku tega tedna so se ravno izvajala zadnja dela utrjevanja gramozne podlage, zdaj pa je že na vrsti asfaltiranje. Cesta v hud klanec pomeni boljšo povezavo s svetom za 14 hiš, tako domačinom kot vikendašem. Vsi skupaj so poleg dela, ki so ga opravili, sami prispevali tudi za potreben gramoz, občina pa bo tako sofinancirala samo del gramoza in asfaltiranje. Kolikšna bo končna cifra za izvedbo tega odseka ceste, župan še ni vedel povedati, pač pa je zatrdil, da bo prav tako veliko nižja, kot če bi vsa dela prepustili izvajalskemu podjetju: »Poleg tega so z lastnim sofinanciranjem lahko ti zainteresirani občani dobili asfalt veliko prej, kot bi ga sicer. Tovrstne finančne razbremenitve občinskega proračuna, za katere je treba le nekaj dobre volje občanov v smislu njihovega lastnega angažiranja in dela, so seveda zelo dobrodošle, saj na tak način lahko naredimo veliko več, kot se je delalo sicer,« je še dodal župan Maučič.
SM
Videm • Škropljenje hmelja razburilo občane
»
Zakaj nismo bili obveščeni?!
«
Videmski hmelj je že precej časa ena najbolj spornih in vročih težav te občine, ki pa ji zlepa ni videti ne konca in ne rešitve. Na zboru krajanov junija letos je zastopnik podjetja Hmelj, d. o. o., Franc Šegula, javno obljubil, da bodo, če že nič drugega, občane pred dnevom škropljenja hmeljnih nasadov javno obveščali, da se bodo lahko zavarovali pred morebitnimi škodljivimi posledicami le-tega.
Znano je namreč, da ima veliko občanov svoje hiše v neposredni bližini nasadov, prav tako je v neposredni bližini tudi otroški vrtec z igriščem. Čeprav bi občani najraje videli, da se hmeljski nasadi umaknejo na območja, kjer v bližini ne bo hiš, ljudi in otrok, so se z lastnikom oz. direktorjem zaenkrat uspeli izpogajati vsaj za to, da naj bi bili pravočasno opozorjeni na uro in datum škropljenja, zato da bi v tem času vsaj zaprli okna svojih stanovanj. Škropivo se pri uporabi namreč razprši zelo daleč naokoli, po izjavah nekaterih tudi do 100 metrov.
Kot kaže zadnje dogajanje, pa se lastnik hmeljišča ne drži niti te obljube. Skupina jeznih in razočaranih občanov iz središča Vidma se je namreč v ponedeljek zjutraj znašla v oblaku škropiva, ki jih je zajel s strani hmeljnega nasada. Njihova tokratna jeza je povsem opravičljiva.
»Do tistega sestanka v mesecu juniju se je hmelj škropil prvič 4. junija zjutraj ob pol
šestih, brez najave. Drugič se je nato škropil 20. junija, prav tako ob peti uri in dvajset minut zjutraj, brez opozorila, nato je bil sestanek in potem smo bili obveščeni, da bo naslednje škropljenje 9. julija. Sledilo je še četrto škropljenje 24. julija letos, obveščeni pa smo bili, da bo škropljenje potekalo 22. ali 23. julija. In zdaj se je zgodilo še peto škropljenje letos, prav danes zjutraj, v ponedeljek, ob 6. uri in 40 minut! O tem škropljenju pa sploh nikjer ni bilo nobenega obvestila, ne na kabelski TV, niti nismo bili obveščeni kakorkoli drugače! Sploh nismo vedeli in niti najmanj pričakovali, da bo še enkrat potekalo škropljenje, saj se ponavadi sredi avgusta že začne obiranje hmelja. Zjutraj smo bili tako prav šokirani nad, ne morem drugače tega poimenovati, pravim oblakom škropiva, ki je zajel našo brunarico tukaj na dvorišču, tudi del hiše, smo pa oddaljeni od hmeljnega nasada dobrih 20 metrov,« je povedala Milena Vaupotič,
ko smo jo vprašali, kaj se je dogajalo.
Seveda se oblaku škropiva niso mogli izogniti niti ostali sosedje. Najhuje je, ko se škropijo prve vrste nasada, saj se takrat koncentrirano škropivo brez omejitev razprši na vso okolico. Škropljenje znotraj nasada je po besedah Vau-potičeve že manj agresivno za ostalo okolico, vsaj v času, ko je hmelj že poln in ozelenel, vsaj del škropiva prestrežejo hmeljne sadike v vrstah.
Zakaj občani niso bili obveščeni o dnevu in uri škropljenja, smo želeli izvedeti od odgovornega, Franca Šegule. Po telefonu nam je povedal, da je na dopustu in da ne verjame, da občani ne bi bili na kakršenkoli način obveščeni: »Zaposleni v našem podjetju Hmelj, d. o. o., so imeli nalogo obvestiti občane in prepričan sem, da so to tudi storili. Kot sem bil obveščen, so obvestili občino Videm o škropljenju v petek, torj dva dni pred dnevom škropljenja!«
SM
V ponedeljek zjutraj se je v hmeljskem nasadu ponovno škropilo; občani zagotavljajo, da brez vsake napovedi, kot je bilo dogovorjeno junija letos na skupnem sestanku. Zaradi bližine nasada so bile hiše po besedah tamkaj stanujočih zjutraj ovite v pravi oblak škropiva.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Ormož • Poročilo o škodi predano pristojnim organom
Nasadi uničeni tudi do 100 %
Območje občine Ormož je v poletnih mesecih zajelo več neurij, ki so imela za posledico razdejanje na kmetijskih površinah in infrastrukturi. Največje neurje je bilo 13. in 14. julija, ko se je zvrstilo več napadov neurja z vetrom, dežjem in točo. Najbolj prizadeti so bili predeli KS Miklavž in KS Kog. Pristojne službe so v ponedeljek pripravile poročilo o škodi.
Foto: vki
Miran Klinc, svetovalec za kmetijstvo na Občini Ormož, je povedal, da je bilo prizadetih skupno 1650 hektarjev kmetijskih površin.
Evidentirali so skupno 246 oškodovancev, skupna prizadeta površina pa je znašala 1650 hektarjev. Po posameznih kulturah je največji obseg škode v vinogradih (537 hektarjev), skupna povprečna prizadetost je 37 %. V odstotkih je prizadetost največja v nasadih jablan, kjer je 64 hektarjev prizadetih s 54 % škodo. Težave so imeli tudi na območje nasada hmelja v Trgovišču, kjer so doživeli kulminacijo vetra, neurja in dežja, tako da je prišlo do poplave trajnih nasadov na 34 hektarjih, kar je povzročilo 35 % škodo. Pri poljščinah je največ škode na silažni koruzi, ki je bila prizadeta na 103 hektarjih povprečno 37 %, in pri koruzi za zrno, ki je na 415 hektarjih utrpela 34 % škodo. Pšenica je bila prizadeta na 400 hektarjih 24 %, buče pa na 40 hektarjih s 53 %.
Podatke je pripravil Miran Klinc, svetovalec za kmetijstvo na Občini Ormož, ki je povedal: »To so naše začasne ocene, ki jih sedaj posredujemo Upravi za zaščito in reševanje, izpostava Ptuj, pregleda jih regijska komisija, potem pa še državna. Opozoril bi, da je to začasna ocena, končna pa bo znana 7 do 10 dni pred spravilom pridelka. Pridelki, kot je recimo pšenica, so že pospravljeni in njihova ocena je končna, pri drugih pa se bo še videlo, koliko si bodo rastline opomogle, se razvile, vse je odvisno od narave. Območja bomo pogledali še enkrat in ocene vzporedno s spravilom zaključevali. Državna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, Ministrstva za obrambo in Ministrstva za okolje in prostor je zadnja instanca, ki potrdi ocene in pripravi Program sanacije za odpravo posledic elementarnih nesreč. V tem programu bo določeno, kako bo država pomagala. Pomaga lahko s finančnimi sredstvi ali z odpisom dolga - to je bilo mogoče narediti
na davčni izpostavi že 14 dni po tem dogodku. V juliju so vsi kmečki zavarovanci morali podati vlogo za zmanjšanje dajatev in prispevkov. Kmetom je lahko v odstotku, ki bo priznan s strani države, priznana olajšava pri davkih in prispevkih. Za živinorejce bo morda na razpolago tudi kakšna krma iz državnih rezerv. Za kateri način pomoči se bodo odločili, je odvisno od komisije, ki bo pripravila program. Program potrjuje vlada, resorno ministrstvo za kmetijstvo pa ga realizira. Po besedah državnega sekretarja Ravnikarja je realizacija programa predvidena v pri-četku naslednjega leta.«
Med večjimi oškodovanci gre omeniti škodo v nasadu matičnjaka v KO Hermanci, ki je ocenjena 100 %. Podjetje Jeruzalem Ormož je imelo v nasadu podlage in cepiče, ki so zelo poškodovani. Ker se je to zgodilo v začetku rastne dobe, ni nobene možnosti, da bi se to letos obnovilo, material mora biti namreč v dolžini 40 centimetrov nepoškodovan. Zelo veliko škodo je utrpelo tudi nekaj velikih kmetij z več hektarji vinograda, kjer so imeli 80 do 90 % škode. To so kmetije, usmerjene v pridelavo vrhunskih vin. Težava je v tem, ker je bila trta tako uničena, da ni rodnega lesa za prihodnje leto. Les je tako poškodovan, da bodo še prihodnje leto nosili posledice. Rod lahko pričakujejo šele 2010. Za nekatere bi bila, po mnenju Mirana Klinca, rešitev izredno dovoljenje ministrstva za obnovo vinograda, saj so vinogradi stari dobrih 20 let in že proti koncu rodne dobe, ki znaša 25 let in je nesmiselno dve leti čakati brez pridelka.
Klinc je opozoril še, da so trenutno odprti razpisi za vlaganja v trajne nasade. Pri zavarovanjih bo država povečala zavarovalne premije na zgornjo možno mejo s 40 na 50 %. Tako bo kmet ob sklenitvi zavarovanja plačal le po-
lovico vsote, zavarovalnica pa si sama od države refundira drugo polovico. Glede na izkušnje je Klinc povedal, da je velika večina pridelka nezavarovanega, kar kaže tudi na slabo finančno stanje gospodarstev. Pri trajnih nasadih se višina zavarovalne premije giblje okrog 12 do 14 % od pričakovane cene in količine pridelka, kar ni malo. Po hektarju vinograda je pričakovan pridelek približno 16.000 evrov, za kar se plača 2000 evrov premije. Prav tako je zelo zanimiv ukrep sofinanciranje države pri ureditvi novih nasadov z mrežo proti toči v višini 40 do 60 %. Miran Klinc poudarja, da je ureditev mrež ključni faktor, ki v trajnih nasadih zagotavlja dolgoročno varnost. Cena mreže proti toči je na hektar okrog 20.000 evrov. V primerjavi z zavarovanjem se investicija obrestuje v 10 letih. Ker pa polovico sofinancira država, se investicija poplača, v primerjavi z zavarovanjem, že v 5 letih. Amortizacijska doba mreže pa je 15 let, res pa je tudi to, da je ta rešitev primerna za mlade nasade.
Na Ormoškem je bilo več neurij, ki pa niso bila takega velikega elementarnega značaja, da bi država posegala v njihovo sanacijo s svojimi ukrepi. Neurja 24. junija in 4. julija naj bi bila takšna, za katera je bilo mogoče skleniti zavarovanje. Sicer pa Klinc pravi, da je ocenjevanje škode nehvaležno delo: »Ocenjevanje škode je težko in žalostno delo, hodiš po terenu, ljudje so prizadeti in v stiski, pričakujejo tudi, kaj bo občina storila iz občinskih rezerv ...«
Veliko škode tudi na infrastrukturi
Kot je povedal Boris Novak, v. d. predstojnika medobčinske uprave občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž, je več velikih neurij povzročilo za 166.477 evrov škode na infrastrukturi v občini. V občini Ormož so bila večja ne-
urja, ki so pustila posledice na infrastrukturi 19. maja, 5., 17. in 24 junija ter 4. in 14. julija. Vsa škoda še ni zabeležena. Najbolj prizadeta so bila območja KS Miklavž, KS Kog, delno tudi KS Ivanjkovci, pa tudi KS Velika Nedelja in KS Podgorci. Najbolj občutljive so bile makadamske ceste, ki so bile po neurjih razruvane, material je naneslo v jarke in na bližnje parcele, zato je bilo veliko urejanja. Pri asfaltnih cestah so bile najobčutljivejše bankine, veliko pa je bilo tudi čiščenja vozišč, ki so bila posuta z gramozom. Najbolj izpostavljene so ceste, ki potekajo po strmem terenu. Škode na javnih poteh so sedaj že skoraj v celoti sanirane in je vzpostavljeno prvotno stanje.
Na eni od sej občinskega sveta je bilo rečeno, da so bile v neurjih najbolj poškodovane nove ceste, ker so bile slabo zgrajene. Boris Novak se s tem ne strinja in pravi, da so bankine vedno najbolj izpostavljen in občutljiv del cestišča. Pri novih cestah pa še toliko bolj, ker še niso dovolj utrjene in zarasle, saj zaraščenost daje bankini dodatno trdnost. »Gradnja cest je bila izvedena tako, da je izvajalec tampona pripravil podlago do asfaltiranja, nakar je sledila kontrola zbitosti, in ko je bil rezultat pozitiven, se je delalo naprej. Tudi bankine so se delale strokovno, z ustreznim naklonom proti jarku in večina cest je bila doslej že prevzetih.«
Na sestanku s predstavniki KS in koncesionarjem cest so se dogovorili, da bodo sanacijo po neurjih v 70 % krili iz rezervnega sklada, ostanek pa iz tekočega vzdrževanja. Za neurje, ki je divjalo s 13. na 14. julij, pa so dobili sklep od Uprave za zaščito in reševanje, da lahko evidentirajo vso škodo in tako se nadejajo, da bodo dobili denar za sanacijo tudi od države. Prijavili so se za 136.00 evrov, pri čemer predstavlja velik del stroškov sanacija dveh mostov.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Boris Novak, v. d. predstojnika medobčinske uprave občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž, upa, da bo občina za sanacijo posledic neurja na javni infrastrukturi dobila kakšna sredstva tudi od države.
Samo M. Strelec • Dvomim...
Igre, igre, igrice
Na Kitajskem so se začele 29. poletne olimpijske igre moderne dobe. Otvoritveni spektakel je bil veličasten. Čeprav nisem športni navdušenec, vsaka štiri leta z zanimanjem pogledam otvoritev. V njej se na nek način kaže več, kot se vidi. Dasiravno nisem še star, sem doslej že nekajkrat slišal komentatorje: »Najveličastne-je doslej«. In res, Kitajci so pokazali, kaj je domiselni spoj najstarejše tradicije in najnovejše tehnologije. Na naplavine svoje kulture so cepili še sveže, kar ponuja zabavna elektronika. Ampak, kako! Udarjanje v taktu množice nastopajočih, svetlobni efekti, natančno zrežirani ognjemeti, vožnje kamer -vse je bilo premišljeno do najmanjše podrobnosti in predvsem izvedeno brez napake. Niso kar tako celo leto vadili za otvoritveno slovesnost... Med gledanjem sem pomislil: kaj bi, če bi, denimo, bile takšne igre pri nas, bila tista, čisto naša tradicija, na kateri bi slonela podobna prireditev? Bi znali sodelovati: nastopajoči - najmanj leto dni - stotine specialistov za kostume, glasbo, tehniko, rekvizite, scenske elemente, vozila, svetila, zračna plovila . ? Bi znali pihati vsi v en rog? (Seveda: nič ni primerljivo, Kitajcev je 1300 milijonov, nas, Slovencev, komaj dva...) In vse to, za čisti špas, za igre. Za igranje s časom, daljavami, tudi srečo. Kot kaže, je človek resnično homo ludens. Od malega se igra. Ko opazujem petletnega sina, ki se zatopi v igro, se mi zmeraj znova poraja ista misel: v čem je pravzaprav razlika med njegovimi gradbenim podvigi v peskovniku, ko zavzeto gradi predore iz peska, ti pa se mu znova in znova rušijo, in tistimi pravimi početji odraslih? Otrok pozabi na čas, stopi se s svojim »delom«, mama ga mora spomniti, da je žejen in lačen, majhno kamenje predstavlja velike prepreke, ki jih morajo premagati drobne ročice, kanglica vode je podivjali hudournik, ki mu pred očmi v trenutku poruši vse, kar je zgradil v potu svojega obraza. Otroške igre se nam, odraslim, zdijo pač otročarija. Kljub temu da najbrž gre v malih glavicah enako zares, enako strastno, enako slastno, kadar je cilj dosežen. Otrokovo prvo »delo« je igranje. Potem zraste in nekega dne vse, kar počne, zadobi nekakšno krucifialno zaresnost. V igro se vpletejo veliki vložki in predvsem denar. Konec je igre, življenje postane zares. Eno preklemano resno garanje. Pehanje. Za napredovanje. Dokazovanje. Tekmovanje. Sam imam redko srečo v življenju, da služim denar tako, da se igram. Z igralci in igricami, ki so jih napisali drugi neresni ljudje, ko so se prav tako igrali z bolj ali manj domiselnimi zapleti in razpleti. Hudič je, če naše delo zgubi igrivost. Potem so predstave resne, »zatežene«. Kadar nam uspe, so vse kaj drugega: lahkotne, četudi obravnavajo resne teme in dileme; igrive, čeprav si junaki pulijo lase od jeze, besa, bolečine, srda bogov, izdajstev, neusmiljenih, divjine. Igrivost je tista skrita, komaj opazna začimba, ki stvar naredi zanimivo. Zakaj prav igrivost? Zato, ker nas spomni na to, kar smo v svojem notranjem bistvu: veliki otroci. Seveda: z leti se moramo marsičesa naučiti, navaditi, se prilagoditi. Zato, da bi postali pametni, modri, odgovorni, temeljiti, učinkoviti. Odrasli skratka. Hudič je v tem, da ob tem običajno zgubljamo spontanost, igrivost in: ra-do-živost! Prav tu pa domuje ustvarjalnost. In tako pogosto želena inovativnost. Do svežih idej ne more priti v resnem vzdušju, kjer se dobro ve, kako se kakšni reči streže in kako se kaj počne. Kako kaj gre in kako že ne. Toliko se govori o tem, da moramo biti Slovenci v evropski skupnosti narodov bolj ustvarjalni in inovativni, če hočemo biti konkurenčnejši. Brez sproščenega igranja z novimi zamislimi, novimi pobudami, novimi poskusi ne bo šlo. Oziroma: šlo bo, tako kot je šlo doslej: po starem. Toda zgolj staro ni nujno dobro ali zanimivo. Kar spomnite se igrivih Kitajcev in njihove kombinacije starega in novega... Še eno vrsto igranja lahko občudujemo vsaka štiri leta. Mislim na politične igrice, ki dosežejo vrhunec vsaka štiri leta - na volitvah. 21. septembra zvečer se bodo končale 5. parlamentarne politične igre v samostojni Sloveniji. Ob 19.02 bomo številni gledali v semaforje na televizorjih ter v nedogled spremljali sveže rezultate s terena. Občudovali bomo naše, ki se bodo zavihteli visoko nad magično mejo vstopa v narodovo skupščino, navijali za svoje in potihem privoščili onim, ki to niso. Primerjali bomo odstotke, preučevali grafe, delili sedeže. Šlo bo zelo zares. Še prej si bodo seveda veljaki zmetali v obraz vso bolj ali manj okusno municijo, ki so jim jo pripravili volilni štabi in dobro plačane agencije. Kajti znova se bo reševala prihodnost naroda. Padale bodo velike besede, lepe misli in temeljni poudarki. V resnici pa bo vse velika igra, šov in spektakel. Ker smo ljudje v osnovi pač bitja, ki smo zrasli skoz igro. Lačni smo še vedno, ne glede na to, kaj jemo, kruha in iger. Politika je	jfj^—7
samo še ena od njih.
10 Štajerski
Po naših občinah, izobraževanje
četrtek • 14. avgusta 2008
Ptuj • Počitniško dogajanje v Animaciji
Izobraževanje, prilagojeno potrebam in željam
Zasebno podjetje Animacija, d. o. o., se ukvarja z izobraževanjem odraslih, z razvojem in storitvami na kadrovskem področju. To poletje je koristen in aktualen klub za iskanje zaposlitve, ki omogoča posameznikom izobraževanje za lažjo pridobitev delovnega mesta.
»Klub je bil ustanovljen s posebnim namenom, in sicer, da motivira določene posameznike. Če si oseba želi redne oziroma stalne zaposlitve, mora najprej spoznati sebe in svoj zaposlitveni cilj. Velikokrat se zgodi, da morajo ljudje dopolniti svoje računalniško znanje in znanje kakšnega tujega jezika. Le tako je lahko delodajalec osnovno zadovoljen. V klubu za iskanje zaposlitve nudimo aktualne poslovne informacije, informacije o možnostih zaposlitve in strokovno pomoč osebam, ki jih naučimo dela z računalniki, brskanja po svetovnem spletu, iskanja zaposlitve preko interneta in komuniciranja z delodajalci preko elektronske pošte,« je uvodoma pojasnila direktorica Animacije, d. o. o., Franja Čeh. Poudarila je, da se člani kluba naučijo pravilno pisati življenjepis in prošnje za pridobitev dela, ki jih kasneje pošljejo morebiti svojemu novemu delodajalcu. Kot nam je povedala ena izmed starejših članic kluba, se je pisanje prošenj za pridobitev delovnega mesta v nekaj letih drastično spremenilo. V klubu je spoznala, da je delodajalcu v preteklosti posredovala veliko napačno napisanih prošenj. Sedaj je resnično zadovoljna, saj zna pravilno sestaviti prošnjo za zaposlitev.
Članice kluba za iskanje zaposlitve.
Zavod za zaposlovanje predlaga brezposelnim udeležbo v klubu, kjer se posamezniki vsak dan tri ure v treh mesecih izobražujejo za lažjo pridobitev delovnega mesta. Na uvodni uri dobijo člani učbenik in delovni zvezek ter skušajo razumeti svoje želje glede zaposlitve. Čehova je pojasnila, da se ljudje, ki obiskujejo klub, naučijo, kako lahko na razgovoru za delovno mesto lepo vedenje in primerna obleka
vplivata na delodajalca. Klub za iskanje zaposlitve obiskuje 12 članov ene skupine, kjer povprečno polovica posameznikov kasneje najde tudi delovno mesto, kar za Čehovo predstavlja izreden uspeh.
Klub za iskanje zaposlitve pa ni edina dejavnost Animacije, d. o. o., saj čez poletje izvajajo raznolike, aktivne in poučne delavnice: Motivira-nje in vodenje, Oblikovanje učinkovitih timov, Projektno
delo, Druga možnost, Komunikacija v timih, Uspešen javni nastop, tečaji tujih jezikov, Izobraževanje za nepremičninske posrednike in vodje nepremičninskih agencij in Učinkovita prodaja. »Razvijamo in izvajamo tudi programe usposabljanja za nepremičninske posrednike in vodje agencij v sklopu mednarodne franšizne mreže Re/max,« pojasni Čeho-va ob koncu pogovora.
Ines Selič
Velika Nedelja • Zapuščeno in zaraslo otroško igrišče
Razpadla otroška igrala
Pri Veliki Nedelji, nedaleč od bloka, telovadnice, skratka centra kraja, se nahaja pogled, ki krajanom in njihovemu vodstvu nikakor ne more biti v ponos. Razpadla in zapuščena igrala, na katerih so se leta igrali velikonedeljski otroci, nepokošena trava, zarasel peskovnik, neurejene in popisane fasade okoliških garaž, vse to kaže, da Velikonedeljčanov ne moti gnilo jajce, ki ga imajo v svoji sredi.
Igrišče stoji na občinski zemlji in je bilo na pobudo Turističnega društva Velika Nedelja in ob podpori Krajevne skupnosti Velika Nedelja
urejeno leta 1996. Omenjeni instituciji sta nabavo igral tudi financirali. Za urejenost okolice in košnjo trave so skrbeli takratni prebivalci bližnjega blo-
Otroško igrišče pri Veliki Nedelji, v ospredju fotografije se nahaja nekdanji peskovnik ...
ka, ki so imeli majhne otroke in jim je bilo v interesu, da se imajo otroci kjer igrati. Včasih pa je travo pokosil tudi hišnik, ki sicer skrbi za košnjo okrog telovadnice, je povedala takratna predsednica TD Nevenka Korpič. TD je večkrat kupilo tudi barve, s prostovoljnim delom pa so skrbeli tudi za to, da so bila igrala v primerni kon-diciji, da so se na njih otroci lahko igrali. Razmišljali so tudi o tem kako bi lahko z grafiti poslikali okoliške garaže, da bi bilo okolje še bolj prijetno. Igrala so dolga leta uporabljali tudi otroci iz bližnjega vrtca in šole.
Kakšno leto nazaj je vrtec dobil lastna lepa nova igrala, stanovalci bloka so se zamenjali, igrala pa so ostala. In zgodilo se je neizogibno. Propadla so. Že lani okolica ni bila urejena. Krajani so to opazili in ena iz-
med krajank je na svet KS naslovila tudi pismo, v katerem jih opozarja na neljubo situacijo, ki gotovo ni v ponos kraju. V pismu je poudarila, da so igrala v centru kraja, da kazijo izgled in da je njihovo stanje tako, da jih otroci ne morejo uporabljati. S strani sveta KS je dobila odgovor, da so o njenem pismu sicer razpravljali, vendar se niso mogli poenotiti, zato so zadevo naslovili na občino.
Torej se bo spet ponovila stara zgodba. Z malo dobre volje in malo sredstvi se da v kraju, če je volja, poskrbeti za marsikaj. Če pa se za objekt ne skrbi, le-ta propade in poti nazaj ni. Najti bo potrebno le še nekoga, ki bo nesrečno igrišče odstranil, da ne bo kazilo okolice ali pa se ne bo kdo na njih poškodoval. Otroci pa naj se igrajo kjer vejo in znajo!
Viki Klemenčič Ivanuša
Tednikova knjigarnica
Vili ima težave in knjižničarka je mrcina
Eoin Collfer je avtor, ki se je izmed tujih zelo priljubil slovenskim bralcem. Njegovi znanstveno fantastični romani navdušujejo mlajše in starejše najstnike in tudi odrasli radi segajo po Colferjevih delih. Sama sicer nisem ljubiteljica tega žanra, a so izjeme, kot na primer Štopar-ski vodnik po galaksiji Douglasa Adamsa. Priznam tudi, da nisem prebrala razvpite serije knjig s H.Potterjem. Takrat, ko so prve knjige s čarovniškim vajencem obnorele svet in tudi slovenske bralce in so bili Potterji venomer izposojeni tudi v knjižnici, takrat sem segla po seriji Artemis Fowl. In bila presenečena, saj so me prve strani pritegnile k navdušenemu branju. Artemis Fowl (Prevedla Urša Vogrinc Javoršek. Mladinska knjiga, 2002. 247.str. Zbirka Srednji svet) je prvo v slovenščino prevedeno delo Eona Coflerja. Zdaj lahko ljubitelji fantastičnih zgodb berejo še: Artemis Fowl. Operacija Arktika (2003) in iz istega vodilnega naslova, nadaljevanje torej. Neskončna šifra (2004), Zahrbtna Opal (2006), peti del priljubljenega junaka pa založba Mladinska knjiga napoveduje z naslovom Artemis Fowl in izgubljena kolonija. Leta 2005 so izšli Rešitelji. Vse knjige so izšle v zbirki Srednji svet, kjer so izšli tudi Gospodar prstanov, Ognjeni veter, Neskončna zgodba, Sabriel, Zmajev jezdec, Srce iz črnila, Zgodbe iz Narnije, torej klasična in novejša fantastika. Seznam želja je edino Colferjevo delo, ki je bilo izdano v založništvu Miš, in sicer leta 2002 v prevodu Katarine Mahnič. Ob vseh navedenih knjigah je literarni junak Vili presenetljiv za ustvarjalca vilinskih, fantastičnih svetov. Vili namreč nastopa v dveh doslej prevedenih Coflerjevih delih za mlajše bralce, učence okoli desetega leta.
V prvi (Knjižničarka Mrcina. Prevedla Urša Vogrinc. Mladinska knjiga, 2005) Vilija in Martina vpiše v knjižnico. Počitnice so sicer najlepši čas, ko se lahko brezmejno igraš s prijatelji, a mama ne mara, da bi bila fantiča sama doma. Zato morata v knjižnico, kjer ju čaka najbolj stroga knjižničarka na svetu. Takšna, ki najhuje kaznuje tiste otroke, ki se iz njim namenjenega oddelka tihotapijo med knjige za odrasle. Kazen izvaja s pištolo krompirjevko!
Knjižničarka Mrcina je zelo zabavno branje tudi za odrasle, ki želijo še nekoliko počitniško pasti možgane.
Vilijeve težave je naslov novosti, ki je te dni priromala tudi na knjižnične police. Coflerjev Vili ima štiri brate, ki se nenehno pritožujejo. Vili se spomni, da bi bil lahko njegov dedek najboljši naslov za pritožbe, ki doma naletijo na gluha ušesa. Oče in mati imata pač preveč dela. Vili ve, da dedek zna poslušati in ima veliko prostega časa. Vilijev dedek je čuvaj svetilnika in fantič postane njegov prvi pomočnik.
... »Tako torej. Zdi se ti, da imam dovolj časa in lahko prisluhnem tvojim težavam?«
»Tako se mi zdi.«
Dedek je nehal loščiti. »Dobro, nostromo, skleniva kupčijo. Poslušal bom tvoje tarnanje, če boš tudi ti poslušal moje.«
To se mi je zdelo pošteno, zato sem iztegnil roko.
»Zmenjeno.«
Segla sva si v roke. »Ampak samo eno zgodbo na teden. Ne bi rad vsako soboto zaspal v solzah.«
»Enozgodbo na teden.«
»Če bodo samo težavice, malo pretiravaj, da bo bolj zanimivo. Rad imam zgodbe o živalih iz džungle.«
»Prav, dedi,« sem privolil, čeprav nobena moja tegoba nima prav nič opraviti z džungelskimi živalmi. Pri sosedih je mačka, ki vedno piha vame, ampak to najbrž ne šteje .
Tudi odrasli, tako kot Vili in njegov dedek, potrebujemo zgodbe - za pripovedovanje in poslušanje. Lepo je biti pripovedovalec. In poslušalec.
Izkoristite še poletje. Za branje. Za pripovedovanje. Za poslušanje.
Liljana Klemenčič
Foto: IS
Foto: vk
Šah
Na Ptuju nekdanji svetovni prvak Karpov Stran 12
Tenis
Slovenke na koncu sedme
Stran 12
Nogomet
Aluminij močnejši za Pluta, Olimpija za Cimirotiča Stran 13 Jadralno letenje
Petrovič priletel do 2. mesta
Stran 13
Nogomet
Mladinci Aluminija po zgledu članov
Strani 14
Nogomet
V Štajerski ligi pet ligašev iz MNZ Ptuj Strani 14
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
<¡J->oílulajt¿ ñaí na íu¿toun¿m íjibtu!
RADIOPTUJ
tea- afeletcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska liga
Ptujčani prvi preizkus za Bigona
Konec tedna se bodo slovenski prvoligaši pomerili v tekmah 5. kroga. Po imenih ekip bi za derbi kroga lahko označili tekmo nekdanjih in aktualnih državnih prvakov, Gorice in Domžal, po vrstnem redu na prvenstveni lestvici pa tekmo med Mariborom in Nafto. Slednja je pravi hit prvenstva, saj je poleg Domžal še edina nepo-ražena ekipa, na štirih tekmah pa je prejela le dva zadetka. Z boljšo obrambno vrsto se lahko pohvalijo le Celjani (1 zadetek), a imajo na drugi strani velike težave z realizacijo.
V podobni situaciji so bili pred tekmo z Gorico tudi Ptuj-čani, ki so v prvih treh krogih dosegli le en zadetek, a so se svojim navijačem odkupili z nedeljsko učno uro učinkovitega nogometa. Na tej tekmi je vse izgledalo izjemno lahko in preprosto, a najtežje je odigrati prav to. V igri Laboda Drave so bile še številne moteče podrobnosti, predvsem pretiravanje v preigravanjih, a so te zbledele ob izjemni borbenosti vseh nogometašev na igrišču. To je po prvi prvenstveni zmagi povedal tudi trener Ljubinko Drulovič: »To so samo tri točke, v naslednjih tekmah moramo ponoviti takšno igro. Že ob svojem prihodu na Ptuj sem poudarjal, da je cilj treningov napadalen in učinkovit nogomet, ki na stadione privablja veliko gledalcev. Ker sem zadnjih 16 let igral in deloval na Portugalskem, mi je ta stil nekako najbližje, saj ga goji večina tamkajšnjih klubov. Menim, da so moji nogometaši že dojeli, kaj od njih pričakujem, rezultat pa je visoka zmaga proti Gorici. Moj cilj pa še vedno ostaja isti:
Ogu John (Labod Drava, modri za igro.
Foto: Stanko Kozel
dres) je v zadnjih dveh krogih odlično izkoristil ponujeno priložnost
dobro delo na treningih, saj le to povečuje možnosti za dobre igre na tekmah.«
Ptujski strateg pa ni izpostavljal nobenega igralca posamezno: »Zmaguje ali izgublja celotna ekipa; tukaj je kolektiv pred posameznikom. Seveda dobra igra kolektiva pripomore k temu, da nekateri posamezniki na določenih tekmah izstopajo. Več je teh, boljše za nas.«
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 5. kroga: sobota, 16. 8., ob 17.00: Koper - Rudar Velenje, ob 20.00: MIK CM Celje - Primorje, ob 20.45: Maribor - Nafta Lendava; nedelja, 17. 8., ob 17.00: Interblock - Labod Drava Ptuj, ob 20.00: Hit Gorica - Domžale.
1. NAFTA	4	3	1	0	6:2	10
2. DOMŽALE	4	3	2	0	5:2	8
3. MIK CM CELJE	4	2	1	1	4:1	7
4. MARIBOR	4	2	1	1	6:5	7
5. RUDAR VELENJE	4	2	0	2	5:4	6
6. LABOD DRAVA	4	1	1	2	6:6	4
7. HIT GORICA	4	1	1	2	6:10	4
8. PRIMORJE	4	1	1	2	3:4	4
9. KOPER	4	1	0	3	5:9	3
10. INTERBLOCK	4	0	2	2	4:7	2
Pred tekmo z Interblockom v nedeljo tako ni pričakovati sprememb v začetni enajsterici. »V zadnjih dveh krogih so igralci, ki sem jih poslal na igrišče, upravičili moje zaupanje, tako da velikih sprememb ni pričakovati. Tisti, ki se vračajo, bodo morali počakati na priložnost in jo nato izkoristiti. Bošnjak in Horvat bosta zagotovo povečala konkurenco v moštvu, zame pa je to zelo pozitivno,« je pred tekmo z Interblockom zaključil Drulovič, ki ga skrbi le lažja poškodba Kelenca.
V ljubljanskem moštvu so solidno začeli prvenstvo z dvema remijema (Gorica, Primorje), v zadnjih dveh krogih pa so doživeli dva poraza (Koper, Rudar). Že po tretjem krogu so se odločili za zamenjavo trenerja, namesto Skočiča je trenersko mesto v sredo zasedel Alberto Bigon. Italijanski strokovnjak je svoje najbolj slavne
čase doživel na klopi slovitega Napolija, ko je zanj igral tudi Diego Armando Maradona - osvojil je celo scudetto. Igralska zasedba Interblocka je za slovenske razmere zvezdniška (Rakovič, Zahora, Rodič, Pregelj, Jukan, Matič ...), vendar imena ne zmagujejo vnaprej. Po navadi trenerska zamenjava prinese pozitivne spremembe v moštvu, ali bo to v primeru Interblocka dovolj za zmago proti Labodu Dravi, pa je drugo vprašanje. V nedeljo bodo domačini tekmo začeli v vlogi favorita, ki pa jo bodo morali potrditi na igrišču. Zadnja ovira za napadalce Drave bo vratar Matjaž Rozman, ki je bil v uvodnih krogih najboljši posameznik svoje ekipe. Če bo uspel zaustaviti vse strele napadalcev Drave, bo njegovo moštvo blizu uspeha, sicer so možnosti »labodov« večje.
JM
Najboljši strelci: 3 zadetke: Marko Drevenšek (Labod Drava), Etien Veli-konja (HIT Gorica), Dario Zahora (Interblock), Zoran Pavlovič (Maribor), Edin Junuzovič (Rudar Velenje); 2 zadetka: Andraž Kirm (Domžale), Dejan Urbanč (MIK CM Celje), Aleš Čeh (Nafta Lendava), Damjan Trifkovič (Rudar Velenje).
Rezultati medsebojnih tekem Drave in Interblocka v preteklem prvenstvu:
3. krog: Drava - Interblock 2:0 (Ogu John, Prejac) 12. krog: Interblock - Drava 4:1 (Zeljkovič, Rodič, Coralič, Rakovič; Tisnikar)
21. krog: Drava - Interblock 0:2 (Elsner, Zeljkovič)
30. krog: Interblock - Drava 1:2 (Jolič; Bošnjak, Drevenšek)
OI Peking 2008
Sara se je okitila s srebrom
Peti dan olimpijskih iger v Pekingu smo jo dočakali! Prvo slovensko kolajno namreč. Z izjemnim nastopom na 200 metrov v prostem stilu si jo je priplavala Sara Isakovič. To je prva olimpijska kolajna, ki jo je osvojila kakšna slovenska plavalka ali plavalec na OI (doslej je bila najboljša uvrstitev 5. mesto Boruta Petriča na 1500 metrov iz Moskve 1980). Ker imamo v plavanju še eno močno orožje, Petra Mankoča, je ta uspeh dokaz, da se v tej osnovni športni panogi v Sloveniji dobro dela.
Sara Isakovič je že z najboljšim rezultatom polfinala napovedala, da se misli resno vmešati v boj za kolajne. To je s svojim nastopom potrdila tudi v finalni tekmi, ki je bila doslej najhitrejša tekma v zgodovini te discipline. Zmagovalka, Italijanka Federica Pellegrini, je namreč dosegla nov svetovni rekord, boljše od starega najboljšega dosežka pa je plavala tudi Sara!
Slednja se je na ta nastop kratek čas pripravljala tudi v ptujskih Termah, lahko bi celo rekli - »iz Ptuja do kolajne«. Še bolj bi lahko ta slogan dobesedno uporabili pri edini ptujski olimpijki Nini Ko-larič, a to letos realno še ni možno. Morda pa bo ta slogan prišel v veljavo pred naslednjimi OI, ki bodo čez štiri leta v Londonu.
Po nekaterih razočaranjih v slovenskem taboru (kajakaš Peter Kauzer se ni uvrstil v finale, judoistka Urška Žolnir je osvojila 7. mesto, kolesarji so nastopili bledo) je Sarina medalja prava vzpodbuda za nadaljnje nastope Slovencev. V igri za medalje imamo še nekaj adutov, glede na uvrstitve na svetovnih lestvicah pa lahko največ pričakujemo od atletov Primoža Kozmusa (met kladiva) in Marije Šestak (troskok), telovadca Mitje Petkovška, strelca Raj-monda Debevca, veslačev Iztoka Čopa in Luka Špika ... Pogled na te discipline je zelo zanimiv, saj sta poleg plavanja zastopana tudi atletika in gimnastika; vse tri pa spadajo med »bazične«. V njih se poleg moštvenih športov najbolj kaže prestiž, konkurenca pa je zelo široka in močna. Če to vzamemo za merilo uspešnosti določene države, potem je to dober znak, čeprav je stanje športa v Sloveniji daleč od idealnega.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Sara Isakovič (na fotografiji) se je na olimpijske igre med drugim pripravljala tudi na Ptuju.
Šah • 3. mednarodni turnir Ptuj Open
Na Ptuju nekdanji svetovni prvak Karpov
Nekdanji svetovni prvak šahovski velemojster Ana-tolij Karpov, ki je bil tudi letošnji častni gost letošnjega Grossmanovega festivala filma in vina in tudi Unice-fov regionalni ambasador dobre volje za srednjo in vzhodno Evropo, Skupnost neodvisnih držav in za baltske države, se je po 33 letih za kratek čas ponovno ustavil na Ptuju, kjer bo še do sobote, 16. avgusta, potekal tretji mednarodni šahovski turnir Ptuj Open 2008 - Spodnje Podravje. Ana-tolij Karpov je bil svetovni šahovski prvak med letoma 1975 in 1985 ter leta 1993. Z Unicefom sodeluje zadnjih deset let kot regionalni ambasador dobre volje. V humanitarni dejavnosti pa je dejaven že 27 let.
Simultanka, ki jo je pred 33 leti igral na Ptuju, natančneje 23. junija leta 1975, se je trajno zapisala kot zgodovinska slovenska simultanka. Anatolij Karpov jo je igral kmalu po osvojitvi 12. naslova svetovnega šahovskega prvaka. Njegov letošnji obisk je prav tako zgodovinskega značaja, saj je malo tako majhnih mest, kot je Ptuj, ki bi ga kar dvakrat obiskal svetovni šahovski prvak. S svojim
Velenje. Veliko zanimanje pa je pokazal tudi za igro slepega Andreja Peršuha, tudi člana domačega društva. Ob tej priložnosti je Karpov povedal, da tudi sam zelo podpira slepe ša-histe Rusije.
Obisk svetovne šahovske le-
gende Karpova so počastili tudi s krajšim kulturnim programom, zapel je Samo Ivačič, za klavirjem pa je bil Robert Ožin-ger, oba sta učitelja v ptujski Glasbeni šoli Karola Pahorja.
MG
Šahisti obiskali vrtec Marjetica
Anatolij Karpov se je 11. avgusta že drugič sprehodil po Ptuju.
obiskom je počastil mesto in vse ljubitelje šahovske igre, ki jih na Ptuju ni malo. Še posebej pa so ga bili veseli v Narodnem domu, kjer je tudi sam pred 33 leti zaigral simultanko. Če se je bolj malo spomnil mesta, v katerem je leta 1975 bival dva dni, pa se je takoj spomnil Narodnega doma, kjer je igral in do katerega se je v ponedeljek
V Mestni hiši na Ptuju je svetovnega šahovskega velemojstra Anatolija Karpova sprejel direktor uprave MO Ptuj mag. Stanko Glažar.
sprehodil peš. Spremljali so ga predsednik Šahovske zveze Slovenije Milan Kneževič, predsednik ŠD Ptuj Veplas Velenje Danilo Polajžer, Fredi Kmetec, predsednik Športne zveze Ptuj, mag. Stanko Glažar, direktor uprave MO Ptuj, Janko Bohak, eminenca slovenskega in ptujskega šaha, Marjan Lenartič, v. d. direktorja Športnega zavoda Ptuj, Silva Razlag, predsednica organizacijskega odbora letošnjega mednarodnega šahovskega turnirja Ptuj Open 2008, in še nekateri drugi. V Mestni hiši na Ptuju ga je v odsotnosti ptujskega župana dr. Štefana Čelana pozdravil mag. Stanko Glažar, ki mu je v spomin na ta dogodek izročil sliko ptujskega magistrata in najnovejšo knjigo o Ptuju v angleškem jeziku, da bo lažje spoznal bogato kulturno dediščino Ptuja in da si bo ob tretjem obisku vzel tudi več časa za ogled mesta. Pred 33 leti pa je že obiskal ptujski grad.
Ptujčani so bili tudi ob tej priložnosti dobri gostitelji. V Narodnem domu so mu izročili knjigo, ki so jo izdali ob 70-
V Narodnem domu na Ptuju je Anatolij Karpov odigral nekaj potez z večkratno mednarodno šahovsko mojstrico Anito Ličina, poročeno Vrabič, članico SD Ptuj Veplas Velenje.
Rezultati po 5. krogu:
Po 5. krogu vodi Robert Markuš s 5 točkami, od 2. do 7. mesta pa so razvrščeni Matej Šebenik, Blažimir Kovačevič, Tadej Sakelšek, Leon Mazi, Gregor Podkriž-nik in Ivona Purgar, vsi po s 4 točkami, domačin Danilo Polajžer pa si s 3,5 točke deli 8. do 14. mesto, 25. in 26. mesto zasedata Robert Roškar in Žan Belšak iz ŠD Ptuj Veplas Velenje. Ptujska veterana in častna člana ŠD Ptuj Veplas Velenje Janko Bohak in Martin Majceno-
vič sta v petem kolu remizirala.
V 6. kolu je na sporedu nekaj zanimivi partij: 15-letna hrvaška mojstrica Ivona Purgar si je z dosedanjimi dobrimi igrami priborila mesto na prvi šahovnici, kjer se bo pomerila z velemojstrom Robertom Markušem. V drugih zanimivih partijah se bodo pomerili Šebenik - Podkriž-nik, Kovačevič - Sakelšek, Mazi - Zupe, Krumpačnik - Polajžer, Drnovšek - Lončar, najboljši ptujski mladinec Žan Belšak pa se je pomeril z igralcem iz Anglije Kevinom Withejem.
letnici šaha na Ptuju, knjigo o slovenskem šahu, prav tako pa tudi majhen album fotografij, ki ga bodo trajno spominjale na prvi obisk v letu 1975. Silva Razlag pa mu je izročila tudi knjigo o zgodovini slovenskega kegljanja, za katero je tudi sama zaslužna. V Narodnem domu je Anatolij Karpov, ki si je z zanimanjem ogledal tudi priložnostno razstavo fotografij simultanke pred 33 leti, pred pričetkom 4. kola tudi odigral nekaj potez z večkratno mednarodno šahovsko mojstrico Anito Ličina, poročeno Vrabič, članico ŠD Ptuj Veplas
V okviru popularizacije šaha so letošnji udeleženci tretjega mednarodnega šahovskega turnirja Ptuj Open 2008 Spodnje Podravje obiskali vrtec Marjetica. Vzgojiteljica Irena Kukovec je z otroci pozdravila delegacijo mladih šahistov, Klemna in Filipa Janžekoviča, Jana Gantarja, Matica Skrinjarja, Tomaža Ličino in mednarodnega šahovskega mojstra Leona Mazija, Silvo Razlag, predsednico organizacijskega odbora letošnjega turnirja, predsednika SD Ptuj Veplas Velenje Danila Polajžerja ter ravnateljico Vrtca Ptuj Bože-no Bratuž. Najbolj si bo obisk mladih šahistov in mednarodnega šahovskega mojstra zapomnil Aljaž Dokl, ki se je pogumno spopadel s Klemnom Janžekovičem, mladim šahistom, članom ŠD Ptuj Veplas Velenje, ob asistenci Jana Gantarja, člana ŠD Komenda. Kmalu so se jim pri igri pridružili tudi drugi otroci, ki so za igro na 64 poljih pokazali veliko zanimanje. Morda pa bomo že čez nekaj časa na straneh našega časopisa poročali o novem mladem upu šahovske igre na Ptuju.
Tenis • Ekipno evropsko prvenstvo U-12
Slovenke na koncu sedme
Igralke slovenske teniške reprezentance U-12 so si pred časom z odličnim nastopom v Pragi zagotovile udeležbo na finalnem turnirju ekipnega evropskega prvenstva, ki je bilo v francoskem Ajacciu na Korziki. Tam so se poleg Slovenije zbrale še ekipe Francije, Avstrije, Češke, Hrvaške, Ukrajine, Rusije in Španije.
Trener Zoran Krajnc s svojimi varovankami Ulo Po-gorevčnik, Nino Potočnik in Pio Čuk v Franciji realno ni računal na vrh, vendar je bila že sama uvrstitev na zaključni turnir velik uspeh in potrditev dobrega dela z mladimi slovenskimi igralkami. V prvem nastopu v skupini B so se naše igralke pomerile s Špankami in izgubile 0:3, nato pa so v 2. krogu nudile precej boljši odpor Hrvaški. Nina Potočnik, ki proti Špankam ni nastopila, je premagala Primorčevo, nato pa v paru s Pio Čuk skoraj presenetila favorizirani tekmici. Dvoboj se je končal šele s tie-breakom drugega niza. Naše so na koncu izgubile z rezultatom 1:2. V tretjem krogu predtek-movanja so se Slovenke pomerile z Ukrajinkami, ki pa so potrdile kandidaturo za najvišja mesta in so zmagale 3:0.
Zaradi treh porazov se je četica trenerja Krajnca z Av-strijkami pomerila za končno 7. mesto. »Nina se je najprej odlično borila proti leto starejši tekmici in ji tudi odvzela
Slovenska teniška reprezentanca U-12, ki so jo sestavljali trener Zoran Krajnc in igralke Pia Čuk, Ula Pogorevčnik in Nina Potočnik, si je nastop na finalnem turnirju zagotovila z dobrimi igrami na kvalifikacijskem turnirju v Pragi (na posnetku).
set, a je bila Avstrijka na koncu uspešnejša. Na srečo smo potem v nadaljevanju dosegli dve zmagi in tako končali tekmovanje na 7. mestu. To je za nas zares lep uspeh, ki ga pred uvodnim nastopom na EEP ni pričakoval praktično nihče.
Priložnosti, ki so se nam ponudile, pa smo v Pragi izkoristili v najboljši možni meri, zato je bilo finale na Korziki najlepša možna nagrada za to ekipo,« je finale in celotno tekmovanje ocenil trener Zoran Krajnc.
JM
Foto: MG
Foto: MG
Foto: MG
Foto: MG
Nogomet • 2. SNL
Aluminij močnejši za Pluta, Olimpija za Cimirotiča
Drugi krog v 2. SNL bo zelo zanimiv in razburljiv. V šali bi lahko rekli, da bi bilo za nogometaše Aluminija najbolje, da bi se prvenstvo sedaj končalo, saj so po prvem krogu na vrhu prvenstvene razpredelnice. Ostati na tem mestu tudi po 2. krogu pa ne bo lahka naloga, saj bodo v nedeljo gostovali pri novincu v ligi, bolje rečeno pri povratniku v to tekmovanje in sicer Šentjurju. Slednji je iz gorenjske prestolnice v 1. krogu
prinesel pomembno točko, ki jo bodo poskušali potrditi z domačo zmago proti Aluminiju. Kidričani v Šentjur zagotovo ne bodo odpotovali z belo zastavo, ampak po tri točke. Rok Leto-nja in Uroš Veselič sta bila v 1. krogu strelca vseh štirih zadetkov proti Muri iz Murske Sobote, zadetkov pa so »lačni« tudi drugi igralci - mogoče bo tokrat uspešen kateri izmed njih.
Eden izmed možnih kandai-datov je tudi 20-letni Vito Plut,
ki je pred sezono iz Kopra prestopil v Maribor, sedaj pa so ga njegovi delodajalci posodili v Aluminij. V isti smeri je prestopil tudi Rok Morsi. Tudi številni drugi klubi so se med tednom okrepili, najbolj odmevna pa je registarcija Sebastjana Cimirotiča za Olimpijo. S tem je končana saga o prestopu tega igralca, ki so jo napovedovali že nekaj časa. Med najbolj zanimivimi imeni sta še Alen Čoralič in Peter Plošnik, ki
sta dres Interblocka oz Mure 05 zamenjala za dresa Bele krajine in Šentjurja.
Prvi favorit za naslov prvaka - ljubljanska Olimpija, odhaja v soboto na zelo nepredvidljivo gostovanje v Krško, kjer jim vsekakor ne bo lahko. V mestu spidveja bodo morali »oldtimerji« pri zmajčkih pokazati, ali so res iz pravega testa. Nogometnega znanja jim nihče ne oporeka, vendar je vprašanje, ali bo Krško imelo kaj spoštovanja do fantov, ki so pisali slovensko nogometno pravljico. Tudi preostali pari so zelo zanimivi, še posebej Mura 05 - Bonifika: prvi bodo poskušali pred svojimi navijači popraviti slab vtis iz prve tekme, drugi pa že nekaj let ciljajo na vrh 2. SNL.
DK, JM
Foto: Stanko Kozel
Rok Letonja (Aluminij, rdeči dres) je poleg Uroša Veseliča najbolj zaznamoval tekmo z Muro 05.
Jadralno letenje • Državno prvenstvo
Petrovič priletel do 2. mesta
Športne novičke
Motokros • Peter Tadič šesti v B-finalu ...
Minuli vikend se je mladi motokro-sist Peter Tadič (MTD Racing team) udeležil svetovnega mladinskega prvenstva v motokrosu, ki je potekalo v mestu Heerde na Nizozemskem. Zaradi manjših zapletov na progi se mu ni uspelo uvrstiti v finale A in je nato vozil v B-finalu, kjer je zasedel šesto mesto. Vsekakor pa je to bila zanj dobra preizkušnja, saj je bila konkurenca izjemna, po številu in kvaliteti.
... Borut Bele zmagal v Avstriji
V Avstriji pa je tekmoval Borut Bele (AMD Tajfun šport), kjer se je udeležil dirke Supercup - EMV - Murtal. O nastopu nam je povedal naslednje: »Tekmoval sem v dveh kategorijah: v odprtem razredu, kjer so lahko tekmovali vsi vozniki, je potekala samo ena vožnja, dosegel pa sem drugo mesto. V kategoriji do 250 in 450 ccm smo tekmovali skupaj in tudi točkovanje je bilo skupno. V obeh vožnjah sem kljub slabšemu startu dosegel prvo mesto, tako je bilo tudi v skupnem seštevku. Po poškodbi se še tega rezultata bolj veselim in mi daje velika upanja za naslednja tekmovanja, saj
se 31. avgusta v Sloveniji po kratkem premoru prične državno prvenstvo, ki bo v Šentvidu.«
DK
Sejemski tek v Ljutomeru • Nastopili 103 udeleženci
Na 13. sejemskem teku v Ljutomeru so na 8,5-kilometrski stezi nastopili 103 tekmovalci, 77 v moški in 26 v ženski konkurenci. Zmagovalci po starostnih kategorijah so postali - člani, do 19 let: Marko Alpner (KGT Papež); 20-29 let: Davor Gregorinčič (AK Panvita); 30-39 let: Jože Čeh (Jurovski Dol); 40-49 let: Josip Lackovič (ŠAK Varaždin); 50-59 let: Branko Lehner (AK Lenart); 60-69 let: Vlado Stare-šinič (Sava Sesvete); 70 let in več: Albert Lazar (Filipides). Članice, do 29 let: Urška Martinec (AK Panvita); 3039 let: Katja Rakušček (ŠD Tabor Žiri); 40-49 let: Marta Horvat (TK Radenci); 50-59 let: Jožica Šiftar (TS Radenci); 60 let in več: Jožica Rogelj (Marathon Novo). Moški (vsi letniki) 3 km: Aleš Zver (Odranci), ženske (vsi letniki): Špela Fujs (AK Panvita). MNZ Policija, moški do 35 let: Severino Ogrizek; 35 let in starejši: Anton Žnidaršič; ženske do 35 let: Urška Robnik.
NŠ
Utrinek s teka v Ljutomeru
Od 1. do 10. avgusta je v Murski Soboti potekalo državno prvenstvo v jadralnem letenju. Na njem je nastopila tudi ekipa AK Ptuj, ki so jo sestavljali Ivan Žižek, Roman Meško, Grega Urbančič, Peter Repinc, Mišo Ra-kuša, Gregor Petrovič in Igor Kolarič.
Jadralci so v petih tekmovalnih dnevih nastopili v treh razredih, klubskem (jadrilice, ki imajo v krilih vodo za povečanje teže in s tem hitrosti), standardnem in odprtem (jadrilice s poljubnim razponom kril), na koncu pa je najboljšo posamezno uvrstitev izmed Ptujčanov dosegel Gregor Petrovič, ki je v klubskem razredu zasedel 2. mesto. Kot zanimivost lahko omenimo, da so zadnji dan zaradi hipne spremembe vremena skoraj vsi jadralci pristali na njivah in travnikih, kar pa izkušenim pilotom ne predstavlja velike težave.
JM
Rezultati:
Razred klub (6 tekmovalcev):
1.	Denis Štrbenc (LDL) 3396 točk
2.	Gregor Petrovič (AK Ptuj) 3004 točk
3.	Jernej Lokovšek (AK Ljubljana) 2338 točk Standard (27 tekmovalcev):
1.	Andrej Kolar (ALC Lesce) 3349 točk
2.	Erazem Polutnik (AK Celje) 3141 točk
3.	Sebastjan Ramšak (AK Celje) 2980 točk 9. Grega Urbančič (AK Ptuj) 2644 točk
17. Mišo Rakuša (AK Ptuj) 2373 točk 24. Ivan Žižek (AK Ptuj) 1768 točk Odprti razred (12 tekmovalcev):
1.	Marko Lepetič (AK Celje) 2900 točk
2.	Luka Žnidaršič (AK Ljubljana) 2774 točk
3.	Miha Peperko (AK Celje) 2613 točk
4.	Igor Kolarič (AK Ptuj) 2565 točk
8. Roman Meško (AK Ptuj) 2133 točk
Foto: Črtomir Goznlk
Ekipa AK Ptuj (od leve): Ivan Žižek, Roman Meško, Grega Urbančič, Peter Repinc, Mišo Rakuša in Gregor Petrovič (na fotografiji manjka Igor Kolarič).
Kasaštvo • Derbi v Ljutomeru
Dawsonu MS kasaški derbi
Ljutomerčani so minuli konec tedna obeležili dva pomembna dogodka - 52. občinski praznik in 140. obletnico I. slovenskega tabora. Nič manj pomemben ni bil 18. kasaški derbi, ki se je na ljutomerskem hipodromu iztekel po željah prirediteljev. Zmaga je ostala doma, v navezi Marko Slavič st. (rejec) - Marko Slavič ml. (voznik). V odsotnosti morda prvih favoritov Fantastica MS (poškodba) in Leonidasa OZ (bolezen) je zmagal Dawson MS, ki se je v minulih dveh sezonah že izkazal kot izvrsten dve- in triletni kasač. Tokrat je bil njegov resnejši nasprotnik le Maxi Gerd na vajetih domačina Mirka Babiča, toda tudi njegov poskus, da bi ogrozil Dawsona v ciljni ravnini, ni
obrodil sadov.
Sicer pa je v osmih točkah sporeda pred okoli 3000 gledalci sodelovalo 73 kasačev iz vseh slovenskih klubov. Svoj prvi tekmovalni nastop so opravili dveletni kasači, najbolj izenačena in najhitrejša dirka pa je bila v mednarodni konkurenci, kjer je v enakovrednem teku slavil 8-letni švedski konj Tubbe Be (Marko Slavič, 1:16,1), drugi pa je bil z enakim izidom Inter (Dušan Zorko, oba KK Ljutomer).
REZULTATI: 1. dirka za 2-lletne kasače na 1600 metrov: 1. Fordena (J.Slavič, Ljutomer) 1:21,7, 2. Lyon (Osolnik (1:22,6), 3. Richy Rich (Zakrajšek, oba Komenda) 1:26,8. 2. dirka za 3- do 5-letne kasače, zaslužek do 1000 evrov, 1600 m: 1. Prato-
Zmagovalec kasaškega derbija je postal Dawson MS (4).
lina OM (Orel, Ljubljana) 1:18,7, 2. Arisa (Šonaja, Ljutomer) 1:18,9), 3. Ira (Jan, Bled) 1:19,3. 3. dirka za 3- do 7-letne kasače, zaslužek do 2000 evrov, 1600 m: 1. John Wayne (A. Marinšel, 1:18,0), 2. Jack (V. Marinšek, oba Komenda) 1:18,2, 3. Fiore-la (Seršen, Ljutomer) 1:18,3. 4. dirka za 3- do 14-letne kasače, zaslužek do 5000 evrov, 1600 m: 1. Lary King (Makovec) 1: 17,3, 2. Hand Right (Šadl, oba Ljutomer) 1:17,4, 3. Lucky Fonz (Krelj, Komenda) 1:17,8. 5. dirka za 3- do 14-letne kasače, zaslužek do 3000 evrov, 1600 m: 1. Fijosa (Slana, Ljutomer) 1: 18,1, 2. Dinica (Dolinšek Tron-telj, Ljubljana) 1:18,5, 3. Lund I (De. Jureš, Ljutomer) 1:18,7.
6.	dirka, XVIII. Slovenski kasaški derbi, 2600 m: 1. Dawson MS (M. Slavič) 1:18,7, 2. Maxi Gerd (Babič, oba Ljutomer) 1: 19,6, 3. Nilson MS (V.Dolinšek, Ljubljana) 1:20,4, 4. Prince November (Osterc) 1:20,4, 5. Fito (Antolin, oba Ljutomer)1:20,7.
7.	dirka za 3- do 14-letne kasače, zaslužek do 10000 evrov, 1600 m: 1. Alain Delon (Šonaja, Ljutomer) 1:17,1, 2. Hypnotica OZ (Jagodic, Brdo) 1:17,2, 3. Paris Dream (Kristl, Ljutomer) 1:17,3. 8. dirka za 3- do 14-letne domače in tuje kasače, 1600 m:
1.	Tubbe BE (M. Slavič) 1:16,1,
2.	Inter (Zorko) 1:16,1, 3. Jason GL (Jo. Sagaj ml., vsi Ljutomer) 1:16,2.
Niko Šoštarič
Foto: NSl
Foto: NS
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, U-14
Športni napovednik
Mladinci Aluminija po zgledu članov
1. SML
REZULTATI 2. KROGA: Aluminij - Triglav 4:2, HIT Gorica - NŠ Poli Drava 2:1, Slovan - Maribor 2:4, Simer šampion - Domžale 2:3, Interblock - Mura 05 4:9, Koper - MIK CM Celje 1:1, Dravograd - Krka 1:1. Bilje Primorje - Rudar Velenje preloženo na 20. 8.
1.
2 2 0 0
2.	INTERBLOCK 2 2 0 0
3.	DOMŽALE 2 2 0 0
4.	MARIBOR 2 2 0 0
5.	KOPER 2 110 2 110
2 10 1 2 10 1
6.	DRAVOGRAD
7.	TRIGLAV
8.	HIT GORICA
9.	MIK CM CELJE	2	0 11
10.	KRKA	2	0 11
11.	SIMER ŠAMP.	10 0 1
12.	BILJE-PRIMOR. 1	0 0 1
13.	SLOVAN	2	0 0 2
14.	MURA 05	2	0 0 2
15.	POLI DRAVA	2	0 0 2
8:3	6
7:2	6
5:2	6
5:2	6
7:1	4
3:2	4
9:4	3
2:3	3
ALUMINIJ: Zajc, Draškovič, Mlakar, Meznarlč, Lončarič, Rešek, Krajnc, Šešo (Tominc), Jovič, Črnčič, Milec. Trener: Bojan Flis.
HIT GORICA - NŠ POLI DRAVA 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Martinovičc (23), 1:1 Kurež (60), 2:1 Širok (71)
NŠ POLI DRAVA: Klevže, Pečnik, Vinkovič, Dirnbek, Kozar, M. Krajnc, D. Krajnc (Grajfoner), Sahiti, Feko-nja, Vidovič (Jazbec), Kurež. Trener: Franc Fridl.
1. SKL
3:4 1:8
2:3	0
0:1	0
3:6	0
1:8	0
1:8	0
REZULTATZI 2. KROGA: Aluminij - Triglav 0:0, HIT Gorica - NŠ Poli Drava 1:2, Slovan - Maribor 0:1, Simer šampion - Domžale 0:1, Dravograd - Krka 1:1, Interblock - Mura 0:5 1:1, Koper - MIK CM Celje 2:1, Bilje Primorje - Rudar Velenje preloženo na 20. 8.
16. RUDAR (V) 0 0 0 0 0:0 0	1. MARIBOR 2	2	0	0	2:0 6
	2. MURA 05 2	1	1	0	5:3 4
ALUMINIJ - TRIGLAV 4:2	3. KRKA 2	1	1	0	3:2 4
(2:1)	4. INTERBLOCK 2	1	1	0	3:2 4
STRELCI: 1:0 Lončarič (5), 1:1	5. NŠ POLI DRAVA 2	1	1	0	3:2 4
Marijan (9), 2:1 Krajnc (29), 3:1 Milec	6. KOPER 2	1	1	0	3:2 4
(49), 3:2 Jelar (53), 4:2 Črnčič (80)	7. DOMŽALE 2	1	1	0	2:1 4
8.	SLOVAN 2 1	0	1 3:2	3
9.	HIT GORICA 2 0	11 2:3	1
10.	TRIGLAV 2 0	1	1 1:2	1
11.	ALUMINIJ 2 0	1	1 2:4	1
12.	DRAVOGRAD 2 0	1	1 2:4	1
13.	SIMER ŠAMP 10	0	1 0:1	0
14.	BILJE-RIMOR. 10	0	1 0:1	0
15.	MIK CM CELJE 2 0	0	2	2:4	0
16.	RUDAR (V) 0 0	0	0 0:0	0
ALUMINIJ - TRIGLAV 0:0
ALUMINIJ: Duh, Čeh, Ostroško, Holcman, Polajžar, Vindiš (Žurej), Perger (Kajtazi), Pučko, Grrifoner (Koren), Petek, Rumež (Pulko). Trener: Simon Vidovič.
HIT GORICA - NŠ POLI DRAVA 1:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Devetak (19), 1:1 Matjašič (28), 1:2 Hauptman (46)
NŠ POLI DRAVA: Topič, Simonič, Perger, Serdinšek, Roškar, Kajzer, Pukšič (Goričan), Ljubec, Hauptman, Matjašič (Muršec), Pauko. Trener: Damjan Vogrinec.
LIGA U-14
REZULTATI 1. KROGA: MIK CM
Celje - Aluminij 0:0, AHA EMMI Bistrica - Ljutomer 4:1, Radgona
Mjadinci in kadeti NŠ Poli Drava na glavnem stadionu
Odgovorni pri NŠ Poli Drava Ptuj so sprejeli odločitev, da bodo mladinci in kadeti, ki letos nastopajo v 1. SML in 1. SKL, svoje tekme igrali na glavnem igrišču Mestnega stadiona in ne na igrišču z umetno travo, kot so to počeli dosedaj. Gledalcem namreč želijo ponuditi večji udobje pri spremljanju tekem.
-	Nafta 0:15, Nissan Ferk Jarenina
-	Železničar 0:5, Maribor - Brežice 10:0, Simer šampion - Mura 0:5 1:2. Srečanje Rudar Velenje - NŠ Poli Drava je preloženo na kasnejši termin.
MIK CM CELJE - ALUMINIJ 0:0
ALUMINIJ: Frlež, Rajh (Kelc), Ge-rečnik, Dvoršak-Špehar, Leskovar, Cafuta, Goljat, Sagadin, Podbrežnik (Zajc), Vindiš (Koren), Šešo (Planin-šek). Trener: Tomislav Grbavac.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Štajerska liga
Pet ligašev iz MNZ Ptuj
Ta konec tedna bodo odigrane tekme 1. kroga v Štajerski ligi. MNZ Ptuj zastopa v tem tekmovanju kar pet klubov. Holermuos Ormož, Aha Emmi Bistrica, LKW Jack Gerečja vas, Podvinci ter novinci Bukovci bodo po najboljših močeh zastopali ptujsko regijo in razveseljevali svoje privržence tako doma kot na gostovanjih po Štajerski.
Ormož bo v 1. krogu gostoval na Koroškem pri Peci in bo skušal ponoviti spomladanski uspeh, torej zmagati. Vijolice iz Gerečje vasi čakajo na Jarenino in se prav tako nadejajo prve zmage. Igralci iz Podvincev bodo gostili Partizan iz Frama, slednji so zadnjo tekmo v Pod-vincih zanesljivo dobili, vendar rumeni tokrat napovedujejo, da gostom ne bodo pustili presenečenja. Edina tekma, ki bo odigrana v nedeljo, bo med Bukovci ter Šoštanjem. Vsekakor se nam obeta to nedeljo pravi nogometni spektakel v Bukovcih, saj bodo novinci igrali s posebnim motivom: pokazati
y m i
i M j- 1 g i:
j®.« ^n
I
Strokovno vodstvo ekipe Aha Emmi Bistrica pred novo sezono ostaja nespremenjeno, zato pa je prišlo do številnih sprememb v igralskem kadru. Odšli so Iztok Pipenbaher, Robi Rampre (oba Rače), Matej Beranič (Avstrija), Damjan Hajšek, Jernej in Vid Stojnšek ter Tomaž Robar (vsi Makole), Jože Obrovnik, Luka Dragič (oba Fram)in Samir Colnarič, v klub pa sta kot okrepitve prišla Gregor Sluga (Avstrija) in Mihael Mori (Pohorje), članski ekipi pa se je pridružil tudi mladinec Žan Justinek. Po poškodbi sta s treningi pričela tudi Dominik Plevnik in Rok Simončič. »Cilj ekipe je osvojitev prvega mesta in napredovanje v 3. SNL-vzhod,« je pred sezono napovedal trener Momčilo Mitič.
vsem, da so pripravljeni na tekmovanje v višji ligi.
Pari 1. kroga: sobota, 16. 8., ob 17.00: Peca - Holermuos
Ormož, Pohorje - AHA EMMI Bistrica, LKW Jack Gerečja vas - Jarenina-Šentilj, GIC Gradnje Rogaška - Brežice, Podvinci
Nogomet • Branko Žgeč, NK Rogoznica
Zelo delovni in motivirani
Odgovorni v NK Rogoznica so pred prvenstvom potegnili pravo potezo - na njihovo klop je sedel nekdanji izvrstni vezist ptujskega ligaša Branko Žgeč. Dobili so prvovrstno osebnost in človeka, s katerim je užitek sodelovati. Predstava je zagotovljena.
Ste zadovoljni z dosedanjim delom priprav?
B. Žgeč: »Fantje so na treningih zelo delovni, opazna je želja po uspehu. Upam, da bo tako tudi, ko ne bo šlo vse po načrtih. Vadimo res dobro, zavedamo se spoznanja, da bomo
v pričakovanju želenih rezultatov morali biti potrpežljivi. Potrebujemo čas, čez noč pač ne gre.«
Rogozniški navijači živijo v upanju, da se bodo »ribiči« približali vrhu nogometa v 1. MNZ Ptuj.
B. Žgeč: »Ne bo lahko, čaka nas garaško delo. Ustvarjanje moštva je zahteven proces, tega se je treba zavedati. Zelo veliko je segmentov igre, ki jih moramo izboljšati. Ni dovolj govoriti o uspehu - treba je vanj verjeti. In ni dovolj verjeti vanj - treba si je zanj prizade-
vati.«
Mladih igralcev je kar nekaj. Vas je kdo še posebej navdušil?
B. Žgeč: »O navdušenju ne bi govoril, so pa mladi nogometaši velik potencial. Dovolj so motivirani, imajo potrebno samozavest in zdravo predrznost na igrišču. Če bodo tako ambiciozni tudi v prihodnje, bodo zagotovo dočakali pravo priložnost.«
Seveda ste poskrbeli tudi za okrepitve.
B. Žgeč: »Prišli so Danilo Pučko, Jan Žgeč, Samo Simo-
- Partizan Fram, Zreče - Teh-notim Pesnica; nedelja, 17. 8., ob 17.00: Bukovci - Šoštanj.
Peter Golob
nič, Matija Letonja, Luka Leben, Marko Cebek, Niko Kralj, Boštjan Štulec, Adin Fajžic, Primož Petek in Andrej Hren, odšla pa sta Davor Zorko in Denis Modrič.«
NK Rogoznica v sezoni 2008/09?
B. Žgeč: »Ker razmerja moči še niso povsem znana, je začetek prvenstva vedno velika uganka, seveda pa se bomo potrudili po najboljših močeh, da bi sezono začeli z dobrim rezultatom, kar bi bilo pomembno tudi s psihološkega stališča. Vzdušje v klubu je na primerni ravni, kar je pogoj za dobre dosežke.«
Ivo Kornik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 5. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Koper - Rudar, SOBOTA ob 20.00: MIK CM Celje - Primorje, SOBOTA ob 20.45: Maribor - Nafta; NEDELJA ob 17.00: Interblock - Labod Drava, NEDELJA ob 20.00: HIT Gorica - Domžale.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 2. KROGA - SOBOTA ob 17.30: Krško - Olimpija; NEDELJA ob 17.30: Šentjur - Aluminij, Livar - Zagorje, Mura 05 - Bonifika, Bela krajina - Triglav.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 2. KROGA - SOBOTA ob 10.30: Mons Claudius - Stojnci, SOBOTA ob 17.00: Paloma - Trgovine Jager, Dravinja Kostroj - Tehnostroj Veržej, Črenšovci - Malečnik, Koroška Dravograd - Odranci, Kovinar Štore - Čarda; NEDELJA ob 17.00: Simer šampion - Šmartno
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Peca - Holermuos Ormož, Pohorje - AHHA Emmi Bistrica, LKA Jack Gerečja vas - Jarenina Šentilj, GIC Gradnje Rogaška - Brežice, Podvinci - Partizan Fram, Zreče - Teh-notim Pesnica; NEDELJA ob 17.00: Bukovci - Šoštanj.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
3. KROG: NŠ Poli Drava - Simer Šampion (sobota, 16. avgust -18.00), Krka - Aluminij.
1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA
3. KROG: NŠ Poli Drava - Simer šampion (sobota, 16.avgust -16.00), Krka - Aluminij
LIGA U-14 VZHOD
2. KROG: Aluminij - AHA EMMI Bistrica (16. avgust - 11.00), Tehnostroj Veržej - NŠ Poli Drava.
TUrnir v Apačah
Športno društvo Apače bo v soboto organizator tradicionalnega nogometnega turnirja - »Pokal Franca Turnška« SPORED TURNIRJA:
13.00 Lovrenc - Apače, 14.30 Videm - Skorba, 16.30 tekma za tretje mesto, 18.00 tekma za prvo mesto. Danilo Klajnšek
TUrnir v Podlehniku
Športno društvo Podlehnik vabi ljubitelje nogometa na 1. memorial-ni turnir v spomin na Vekoslava Frica, ki bo v soboto, 16. 8. 2008, ob
13. uri na igrišču NK Podlehnik. Na turnirju bodo sodelovale članske ekipe NK Gorišnica, NK Videm, NK Tržec in NK Podlehnik ter veterani NK Leskovec in NK Podlehnik. Program turnirja:
13.00: uvodni pozdrav organizatorja, 13.30: prva tekma, 15.10: druga tekma, 16.50: revijalna tekma (veterani), 18.30: tekma za 3. mesto, 20.00: tekma za 1. mesto.
Mladinski turnir v Slovenji vasi
NK Slovenja vas organizira v soboto, 16. avgusta, mladinski nogometni turnir Slovenja vas 2008. Turnir se bo pričel ob 9. uri.
Sodelujoče ekipe: NK Slovenja vas, NK Gerečja vas-Slovenja vas - kadeti, NK Hajdoše, NK Apače, NK Starše, NK Pobrežje, NK Stojnci, NK Dobrovce. Vabljeni!
10-letnica ŠD Podlože
Športno društvo Podlože bo naslednjo soboto, 23. 8., praznovalo 10. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti bodo v športnem parku Podlože pripravili slovesnost, ki se bo nadaljevala z veselico (igral bo ansambel Zreška pomlad). Kulturni program se bo začel ob 18.30, najbolj zaslužni člani pa bodo prejeli priznanja. Vabljeni!
Branko Žgeč, trener NK Rogoznica
Foto: PG
četrtek • 14. avgusta 2008
Tednikove akcije, poslovno sporočilo
Štajerski	[ 15
Iščete svoj stil
Kristina v stilu poslovne ženske
Kristina Hauptman je doma iz Vintarovcev v občini Destrnik, po poklicu komercialistka, stara 44 let, mama dveh hčerk, 19 let in 23 let. V prostem času se veliko posveča vinogradništvu, skupaj z možem pridelujeta izredno kvalitetno vino, ki se ponaša tudi z amforo z grajskega ocenjevanja vina na Ptuju, rada pa tudi kolesari. Za akcijo iščete svoj stil se je prijavila že pred petimi leti. Rubriko rada spremlja, saj dobrih nasvetov ni nikoli dovolj.
prišla zelo prav, saj zaradi vsakodnevnega dela čuti utrujenost nog, zato je bil poudarek še na masaži nog s kremo za utrujena stopala. Pri maniku-ri sta se lotili pilinga rok, nato pa še obnohtne kožice. Med obdelovanjem kožice je delovala še hranilna maska rok. Z nohti zaradi nanesenega gela ni bilo veliko dela, pri masaži rok pa je kozmetičarka uporabila vitaminsko kremo.
MG
V kozmetičnem salonu Neda so pri gospe Hauptman ugotovili suho kožo. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji uredili še obrvi. Priporočili so ji globinsko čiščenje in tretman, ki ustreza njenemu tipu kože. Nega suhe kože je namreč izredno zahtevna.
Gospa Hauptman ima lepe naravne kodre. Frizerka Danica Zorčič iz Frizerskega salona Stanka, ki je poskrbela za njeno novo pričesko, se je odločila za postopno krajšanje las. Osvetlila jih je s ploskovnimi prameni, da je dobila bolj svež videz. Posušila pa gladko s ploščato krtačo in utrdila z brezbarvno peno.
Vizažistka Minka Feguš je na obraz najprej nanesla lahek puder, primeren za poletno ličenje. Veki je poudarila v malo bolj morskem stilu. Obrobila jih je temno modro,
KOLEKTIV SALONA
njosKo m gensKo
Slomškova 22 10 % popust v avgustu r
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Kristina prej ...
... in pozneje
nato pa rahlo zabrisala s svetlim tonom. Poudarila je trepalnice, v nežno roza odtenku pa tudi ličnice in ustnice.
»Gospo Hauptman sem se odločila obleči v slogu poslovne ženske, da bo brez kakršnegakoli nelagodja lahko stopila pred svojo stranko. V poletnem času je seveda lahko določen kodeks oblačenja zelo neprijeten za posameznika in ga lahko celo ovira, kar pa posredno deluje tudi na slabše razpoloženje le-tega. Vemo pa, da smo prav vsi zelo občutljivi, če nas kot
stranko ne sprejmejo zadovoljni uslužbenci. Oblačila sem poiskala v trgovini Elkroj in trgovini Mura, čevlje v Alpini, modne dodatke pa sem izbrskala v trgovini La'Mans. Iz Elkroja je zelo zanimivo krilo, krojeno na A, kar že v osnovi zagotavlja tako udobnost kot tudi maksimalno prileganje različnim postavam. Krilo je v odtenkih modrih barv, prevladujejo svetlejši toni. H krilu sem v Muri poiskala belo majico iz rahlo lesketajočega elastičnega džersija, saj bi navadna
bombažna majica lahko delovala preveč športno. K temu prav gotovo sodi še površnik v obliki jopiča, tokrat s kratkimi rokavi. Barva jopiča je temno modra, s kontrastnimi svetlimi gumbi. Ker ima majica V-izrez, se lepo poda tudi verižica, v kateri se tako kot pri krilu prelivajo barve morja. K zaključeni celoti spada še bela usnjena torbica iz trgovine Mura in beli čeveljci iz trgovine Alpina. Čevlji nimajo pretirano visoke pete in so spredaj pri prstih zaprti, kar zaključuje poslovni videz današnje kandidatke. Všeč mi je, da se gospa Hauptman tudi drugače skuša držati 'svojega' sloga, naj tako ostane naprej, seveda pa je kakšna dodatna sprememba tudi dobrodošla,« je o preobrazbi gospe Kristine povedala stilistka Sanja Ve-ličkovic.
V kozmetičnem studiu Olimpic je bila gospa Haupt-man deležna pedikure in manikure. Pri pedikuri ji je kozmetičarka Tamara Galun najprej naredila osvežujočo kopel za noge, sledilo je urejanje nohtov in obnohtne kožice. Gospe je pedikura
Foto: Črtomir Goznik
Kristina v oblačilih iz Mure in Elkroja, čevljih iz Alpine in modnih dodatkih iz trgovine La'Mans.
Vabljeni v Qlandío
na pravo štajersko
čago, v soboto, 16.8. ob 17.uri!
Glasbena prireditev Polka in Majolka!
Vabljeni to soboto, 16. avgusta na veliko glasbeno prireditev SLOVENSKE NARODNO ZABAVNE GLASBE! V živo vas bodo zabavali znani ansambli, kot so: Santej, Štajerski Brendi, Korado ter še mnogi drugi.
%QLANDIA
Dežela nakupov
www.qlandia.si
Kuharski nasveti
Breskve
Breskve so skupina koščičastega sadja, ki jih uporabljamo kot namizno sadje in sadje, iz katerega lahko pripravimo številne sladke in tudi slane jedi.
Vse vrste breskev imajo sočno meso. Posebej priljubljene so rumeno mesnate sorte breskev, ki so tudi najpogostejše. Belo mesnate sorte breskev, ki so običajno tudi drobnejše, pa slovijo po dobri aromi in prav tako dobrem okusu in jih le redko najdemo na tržišču. Rdeča lupina pri nekaterih sortah breskev ni zank zrelosti. Zrelo breskev prepoznamo po vonju.
V kuhinji breskve delimo v dve poglavitni skupini, na tako imenovane trde breskve, pri katerih koščico težko ločimo od mesa, in mehke breskve pri katerih koščico odstranimo z lahkoto. Trde sorte breskev tudi po kuhanju in ostalih toplotnih postopkih obdržijo obliko, zato so primernejše za toplotne postopke in konzerviranje. Mehke sorte breskev pa so primerne surove, kot namizno sadje ali za pripravo jedi in izdelkov, ko sadeži lahko izgubijo svojo obliko..
Čvrstost breskev pa ni odvisna samo od sorte, nanjo vplivajo tudi tla in podnebje. Barva zunanje lupine je lahko temno zelena, najrazličnejši odtenki rumeno oranžne barve do temno rdeče barve breskve. Najbolj izrazita posebnost breskev so mehke puhaste dlačice na njeni površini, ki jih marsikdo ne mara, pred toplotno obdelavo pa jih skupaj z lupino enostavno odstranimo, če breskve za nekaj minut potopimo v vrelo vodo. Če lupine z dlačicami
ne odstranimo, bo meso po toplotni obdelavi prevzelo barvo lupine.
Od toplotnih postopkov pri breskvah najpogosteje uporabljamo kuhanje in pečenje. Še ne popolnoma zrele breskve se pri kuhanju prav tako zmehčajo in pridobijo tudi barvo. Rezine breskev pa bodo po peki in kuhanju še mehkejše, če jih pred toplotno obdelavo za nekaj časa namočimo v sladkorno raztopino ali sladkorni sirup. Breskve pa uporabimo za pripravo jedi tudi surove. Olupljene in ma-rinirane dodajamo mešanim solatam, kot so perutninska solata in solata z morskimi sadeži. Prav tako surove breskve uporabimo kot sestavino sadnih solat, za boljši okus pa jih prav tako pokapljamo z različnimi sadnimi žganji, sladkornim sirupom in sladkimi dišavami.
Večina breskev ni primernih za dolgo skladiščenje. Po skladiščenju postanejo mokastega okusa, meso okrog koščice pa postane rjavo, zato je bolje, da jih čim prej predelamo v jedi ali izdelke. Pri nas iz breskev najpogosteje pripravimo sladke jedi ali sadne izdelke, kot so
marmelada, džem, sok, sirup in žganje. Prav tako tudi drugod v svetu poznajo bolj pogosto sladke jedi iz breskev. V Franciji jih kuhajo skupaj s češnjami, man-dlji in rahlo začinijo s češnjev-cem, v Italiji kuhane polnijo s kostanjevim nadevom, v Nemčiji je znan pita, ki jo pripravljajo iz breskev in kisle smetane, in v Avstriji pogosto kuhajo cmoke iz breskev, vodo pa dodatno od-išavijo s cimetom, sladkorjem in klinčki.
Pri nas iz breskve prav tako pripravljamo številne jedi, najpogosteje pripravimo breskvi-no pito, kolač, cmoke, zavitek, jih spečemo na žaru in ponudimo zraven pečene perutnine in rib ali pa opečene rezine breskev ohladimo in dodamo kot sestavino perutninske solate. Po okusu se breskve lepo podajo z mandlji in skuto, zato jih pri pitah, kolačih in zavitkih pogosto kombiniramo tudi s temi sestavinami.
Pito iz breskev pripravimo tako, da najprej pripravimo enostavno krhko testo iz 60 dekagramov moke, uporabimo namensko moko ali uporabimo pol ostre in pol mehke moke, dodamo ščep soli, pol pecilnega praška, 35 dekagramov margarine ali masla, 1 večje jajce, 20 dekagramov sladkorja v prahu, 2 žlici kisle smetane
in slab deciliter belega vina. Iz vseh naštetih sestavin na hitro zgnetemo krhko testo in ga pustimo počivat vsaj 10 minut. Količina sestavin zadostuje velikosti pekača od pečice. Nato polovico testa na pomokani deski razvaljamo in ga damo v po-maščen pekač, ki smo ga dobro potresli z ostro moko. Če se testo lomi, ga razrežite in manjše kose polagajte na dno pekača. Testo večkrat prebodemo in ga damo v pečico pri temperaturi 180 do 200 oC. Spečemo ga do polovice.
Medtem olupimo breskve in jih narežemo na tanjše krhlje. Ko je testo do polovice pečeno, ga vzamemo iz pečice, premažemo s poljubno marmelado in nanjo podevamo narezane krhlje breskev. Breskve potre-semo s sladkorjem, cimetom, vaniljevim sladkorjem in mletimi mandlji, orehi ali piškotnimi drobtinami. Ostalo polovico testa razvaljamo, s koleščkom narežemo na tanke trakove in v obliki mrežice podevamo na breskve. Mrežico po vrhu premažemo z razmešanim jajcem. Tako pripravljeno pito pečemo v pečici še 30 minut. Preden ponudimo breskvino pito, jo po želji potresemo s sladkorjem v prahu in okrasimo s smetano.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Prehiter odhod mladička iz legla
Bralka Marija iz okolice Ptuja ima 3 mesece starega mladička višavskega terierja. Dobila ga je, ko je imel 5 tednov. Težave so se pričele takoj po prihodu v novi dom. Imel je drisko, bruhal je, večkrat je bil zdravljen pri veterinarju. Bil je nahoden, neješč, nerazpoložen, šele sedaj pri 12 tednih starosti se je stanje nekoliko popravilo, tako da kužek postaja živahen, vesel in rad je. Bralko zanima, ali je možno, da je vzrok vsem težavam njenega psička prezgoden odhod od mame. To ji je omenil tudi njen veterinar. Rejec, pri katerem je psička kupila, se ne strinja s tem in vali krivdo na lastnico, da je z nepravilno nego povzročila težave svojega mladička.
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Odhod mladička iz legla in iz varnega zavetja mame k novim lastnikom je verjetno najbolj stresna zadeva v mladičkovem življenju. V prvih tednih življenja je mladiček relativno zaščiten pred boleznimi s pitjem materinega mleka, v katerem so protitelesa, ki mu nudijo ustrezno zaščito pred najrazličnejšimi virusi in bakterijami. Imunski sistem mladička se počasi izgrajuje in nekje pri 6 tednih starosti prevza-
me funkcijo zaščite organizma pred boleznimi. Za to je strokovno upravičeno, da morajo biti mladički pri mami vsaj do starosti 8 tednov, še bolje je, če so kak teden več. V tem času se naučijo jesti sami, sposobni postanejo za življenje izven legla, v katerem so bili zaščiteni. Pri tej starosti jih je potrebno cepiti proti kužnim boleznim in odpraviti notranje zajedavce. Najbolje je, če to naredi rejec in tako preda novim lastnikom
cepljene in zdrave mladičke. Tudi socializacija mladičkov se začenja že v leglu in karakter-ne značilnosti marsikaterega mladička se formirajo v tem zgodnjem življenjskem obdobju. V primeru bralke Marije in njenega višavskega terierja je jasno, da je kužek s petimi tedni starosti mnogo prezgodaj zapustil leglo, kar je lahko bilo vzrok kasnejšim težavam z zdravjem. Vprašanje je, zakaj se je to zgodilo. Pogosto so neetični rejci, ki so zainteresirani, da se čim prej znebijo mladičev, saj tako prihranijo pri denarju in delu, ki ga je treba vložiti v oskrbo legla mladičev. Neodporne in premlade mladičke oddajo novim lastnikom, ki so velika večina tako ali tako nevešči ravnanja z mladički in problemi se hitro pojavijo. Pogosto pa je krivda na strani bodočih lastnikov, saj izsiljujejo rejca, da jim prehitro proda mladička, ker ga potrebujejo za darilo ali kaj podobnega. Najpogosteje se pojavi driska, bruhanje, neješčnost, kar lah-
ko vodi tudi v smrt mladička. V takih primerih je pogosto tudi pomoč veterinarja slabo učinkovita, saj je takšen premlad mladiček popolnoma neodporen in hitro lahko pride do tragičnega konca.
Psičke kupujmo vedno le iz preverjenih legel. Pomembno je, da smo si leglo ogledali. Ne nasedajmo raznim kva-zi rejcem, ki nam mladička pripeljejo npr. na bencinsko črpalko ali pa kar domov. To so prekupčevalci z živalmi, ki brezvestno služijo na račun nebogljenih živalic in naše naivnosti in nevednosti. Ponavljam, oglejmo si leglo mladičkov, izberimo si tistega, ki nam ustreza, pustimo ga pri mami najmanj do starosti 8 tednov. Le tako bomo dobili zdravega in kvalitetnega mladička, s katerim bomo brez skrbi uživali in se veselili njegovih vragolij in razigranosti.
Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Poletje med gredicami
Najprijetnejši poletni mesec veliki srpan se je prevesil v drugo polovico, ko vrtna narava že v nekoliko skrčenih poletnih dneh po jutranjih meglicah, pojenja-joči poletni vročini ter večernih vetričih še v večji svežini zeleni, cveti in zori.
V sadnem vrtu se po spravilu zgodnje zorečih vrst in sort sadja nadaljuje obdobje zorenja srednje zorečih sort. Za sadjarja je to najprije-tnejše obdobje, ko pozornost opravil pri negi in varstvu sadnega drevja preusmerja v priprave in spravilo sadja. V drugi polovici avgusta je že vsak sad peškarjev drevesno toliko dozorel, da je med samoodpadlim na tla ter redčenjem v drevesu uporaben. Samoodpadlo po tleh redno pobiramo, uporabno očistimo ter primerno pripravimo za predelavo v sokove, za sušenje ali druge oblike, neuporabno poškodovano in nagnito pa iz sadonosnika sproti odstranimo, da z razpadanjem ne okužuje zdravih plodov.
Ob pobiranju in spravilu sadja pa pri sadnem drevju nadaljujemo z raznimi opravili pri negi. Z obranih dreves izrežemo poškodovane veje, po potrebi pa opravimo poletno rez, da drevesne krošnje ob razredčitvi pregostih vej ter njihovi boljši osvetlitvi pripravimo na boljše dozorevanje in olesenitev. Obranemu jagodičevju izrežemo izroje-ne veje, najbolje raščene tri do pet poganjkov, pri malinah, ribezu in kosmulji pa enakomerno razporejene v grmu pustimo za obnovo grma.
Od sadnih vrst jagodičevja dozoreva aronija. Pustimo jo zoreti čim dlje do jeseni, da čim več pridobi na aromi, sladkorju in zdravilnih lastnostih. Da je med zorenjem ne pozobljejo ptiči, pridelek zavarujemo s prekritjem grmov z mrežo.
Vrtnim jagodam oberemo zunanje ostarele in poškodovane liste ter živice, ki rozeti ne služijo več pri asimilaciji, pustimo pa zdrave liste ob osrčju jagodne rozete za nadaljnjo krepitev jagodnega grma. Druga polovica meseca avgusta je najprimernejši čas za sajenje jagodnih sadik ter obnovo jagodnjaka.
V	okrasnem vrtu redno odstranjujemo odcvetele cvetove pri enoletnicah in trajnicah, s čimer jih vzpodbujamo k razraščanju, tvorbi novih mladik in cvetnih brstov. Z redno nego in oskrbo bodo mnoge vrste poleti cvetočih enoletnic cvetele do pozne jeseni oziroma nastopa jesenskih slan. Odcvetele cvetove in stebelca ter poškodovane mladike odstranjujemo z ostrim rezilom, da ne povzročimo prevelikih težko zaceljivih ran. Potrebna je tudi redna pletev ter sprotno uničevanje vzniklih plevelov, po vsakem zalivanju ali močnem nalivu pa rahljanje tal ter preprečevanje zaskorjenosti okrasnih gredic, ki ga opravljamo tudi v tem poletnem času.
Narcise, ki so še ostale v zemlji in so tam neobdelane že več let, je priporočljivo izkopati z vilasto lopato. Izkop vršimo pazljivo, da ne poškodujemo čebulic. Najbolj zdrave, mlade in lepo razvite čebulice takoj presadimo na medsebojni razdalji 30 cm, da bodo tako pomlajene imele v tleh dovolj prostora za razraščanje.
V	zelenjavnem vrtu je tudi v drugi polovici avgusta še čas za presajanje zelenjadnic, za nekatere pa tudi setev. Za jesensko-zimsko pridelavo izbiramo vrste vrtnin, ki bodo izpraznjene gredice ali njihove dele čimprej ponovno prekrile ter dale še en pridelek, na vrtnih tleh pa koristno preprečevale zapleveljenost ter dobro ohranitev vsega življenja drobnoživk v tleh, kar vzdržuje rodovitnost tal. Priprava vrtne zemlje za presajanje v tem letnem času naj bo plitvo prerahlavanje do globine korenin posevka, da s preglobokim prekopavanjem in obračanjem zemlje ne izgublja talne vlage. Presajamo jesensko zimske sorte zgodnjega zelja, endivij, glavnate solate, radiča, cvetače, brstičnega ohrovta ter listnatega ohrovta. Priporočljivo je presajanje sadik s koreninsko grudo.
Miran Glušič, ing. agr.
Emk&kior: IS, avgusta - 21 avgusta
15-petek	16-sobota y	17-nedelja è	18-ponedeljek 0
19-torek	20-sreda *> è—	21 -četrtek	
Pred vrati je največji stečaj na svetu? 2. del
Ceno je zaradi tega izstrelilo na absolutni zgodovinski rekord in kazalo je, da bomo še letos dosegli ceno 200 USD za sodček (159 litrov). Ko je na dan pricurljala novica, da sta se Fannie Mae in Freddie Mac znašli v resnih težavah oz. pred stečajem, pa je ceno nafte zaradi umika kapitala z borze še dodatno pospešilo. FED in vlada v ZDA so takoj začeli izvajati manipulativne ukrepe. Najprej je po časopisju začelo odmevati, da nekateri špekulanti namerno dvigujejo ceno nafte, kar je seveda pamflet, ter da vlada že ukrepa in preiskuje morebitne nepravilnosti. S tem so želeli in tudi uspeli prestrašiti vse »trgovce« z nafto, kar je ceno vsaj malo ustavilo. Ker je bilo seveda logično, da tak ukrep dolgoročno ne bo pomagal, so kmalu na dan prišle novice o velikih zalogah nafte, predsednik Bush je govoril o odprtju novih črpališč na zahodni obali ZDA, kar naenkrat pa so se »otoplili« tudi odnosi z Iranom. Vse to z namenom nižanja pritiska na rast cene nafte. Kmalu za tem pa je nekaj iz ozadja ustvarilo močan pritisk na prodajni strani opcij za nafto in vplivalo na nižanje cene. Cena nafte se je v samo dveh tednih znižala nazaj na 120 USD za sod, torej na tisto stopnjo, ki nekako ne predstavlja grožnje gospodarski rasti v ZDA (vsaj tako se piše v časopisju). Vse to se je dogajalo vzporedno z novicami o težavah zgoraj omenjenih podjetij. Močno nižanje cene nafte je seveda ugodno vplivalo na moč dolarja in FED je lahko zaradi tega v obtok spravil denar za podporo hipotekarnemu trgu in se spet obdržal nad vodo.
Ker se stanje v nepremičninskem sektorju še naprej slabša, to jasno nakazuje na poglabljanje težav in ZDA bodo še naprej manipulirale trg na vse možne načine in s tem reševale šibek dolar ter poizkušale držati borzne tečaje nad vodo. Ukrepov jim počasi zmanjkuje, saj so nižanje obrestne mere že izkoristile, torej je nato ostala manipulacija najprej z zlatom in sedaj še z nafto. Na krožniku je ostala samo še manipulacija s prirejanjem določenih gospodarskih kazalnikov, ki bodo v bližnji prihodnosti po mojem mnenju kazali vsaj boljšo sliko od pričakovanj analitikov, če ne še celo sliko o okrevanju gospodarstva. Realno stanje pa, žal, ni takšno.
Kaj torej storiti ob »dobrih« podatkih iz gospodarstva, kar naenkrat nižji ceni nafte in zlata, na drugi strani pa je pred vrati največji stečaj na planetu? Vsekakor je pametno počakati, saj se bo ob poglabljanju krize borza zagotovo spet prestrašila in zadnji porast se lahko hitro spet obrne »proti jugu«. Nižja potrošnja takrat namreč še ni udarila po dobičkih podjetij, sedaj pa se to že kaže. Torej potrošnik še ni sposoben »pobrati« gospodarstva, saj se inflacija ne umirja, poleg tega pa se nepremičninska kriza poglablja, ne glede na to, kaj nam poizkušajo dopovedati politiki. Denar naj torej še vedno ostane na banki oz. v varnih naložbah. Vsekakor pa je kopičenje kapitala in razmišljanje o vstopu na borze vsak dan bližje. Bližajo se namreč tudi volitve v ZDA, in če zmaga kandidat Obama, je jasno, da bo po svetu kar naenkrat prisotnega precej več optimizma in stvari se lahko hitro obrnejo na bolje.
Mitja Petrič
Modrosti iz sveta ameriških staroselcev
Indijanski horoskop - moč magične ljubezni (1)
Ameriški staroselci so se trudili živeti v popolnem sožitju z naravo in njenimi zakonitostmi, zato so znaki v indijanskem horoskopu povezani z živalmi, katere značilnosti in njihov način delovanja lahko simbolizirajo tudi človeške lastnosti. Najdite si svojo žival, ki so opisane v nadaljevanju. Danes si bomo ogledali simboliko Rdečega jastreba (Ovna) in Bobra (Bika).
Rdeči jastreb (Oven) od 21. 03 do 19. 04
Mistična simbolika: Zelo znan je pri Majih, kjer simbolizira preporod v novo življenje in čaka na sojenje v večnost. Toda v osnovi se hrani z mrhovino in nesnago, ravno zaradi tega so se ga ljudje na svoj način bali in je vzbujal neko strahospoštovanje. Njegova simbolika je veljala za čarovnika, ki v večni krog usode vnaša določene novosti. Povezovali so ga s ciklusom vode in ognjena barva mu je podarjala neko nadnaravno modrost. Pravzaprav je jasno razbrati, da je povezan z nebeškim ognjem in s silo nezavednosti v vsakem posamezniku. Med Egipčani je bil na častnem mestu, še posebej v njihovi umetnosti. Na svoj način ima simboliko preporoda in vedno začenja nov ciklus usode in zaradi tega je prvi znak indijanskega horoskopa. Osebne značilnosti: Ljudje, rojeni v tem znamenju, so po prepričanju Indijancev rojeni v Mesecu popkov; tako jih je težko ukrotiti in so v osnovi predstavniki neodvi-
snosti in svobode. Vedno so pripravljeni za akcijo in hrepenijo po lastni neodvisnosti. Od nekdaj se tako znajo postaviti na prvo mesto in tam tudi ostati, dokler jim ni ljubše kaj drugega. Ljudje, rojeni tedaj, imajo v sebi neko posebno moč in sposobnost, da pomagajo drugim pri pogumnih in drznih odločitvah ter na svoj način vedno vzamejo pobudo v svoje roke. Sami so v osnovi zelo iskreni in so užaljeni, kadar naletijo na ljudi, ki tega ne znajo ali nočejo obvladati. So lovci na nove ideje, projekte in jim je iskanje lastne filozofije položeno ob tabornemu ognju usode. Zelo hitro se znajo razburiti in vendarle se kmalu pomirijo, kajti v življenju se jim mudi naprej. Globo-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
ko v sebi nosijo dva principa, prvi je svetel in drugi je temen; tako kot je v naravi dan in noč. Najbolje se razumejo z Divjo gosjo (Kozorog) in Kanadskim jelenom (Strelec). Znani so tudi po tem, da ljubijo življenje v dvoje. Moč iz sveta zelišč črpajo iz rastline, ki se imenuje regrat in njihov zaščitni kristal je opal - ki simbolizira vernost, uslišano molitev in človeško upanje. Seveda ravno omenjeni kristal pomaga, da postanejo na razpotjih življenja jasnovidni. Najbolje je, da ga nosijo v poročnem
Svetovanje za vas, za vse nas...
Notranje ozdravljenje
Notranja ozdravitev je najpomembnejša, saj vse, kar je v zunanjem svetu, izhaja iz naše globine, iz nas samih. Vsaka stvar, ki smo jo kdaj koli počeli, mislili o njej, se je najprej ustvarila v naši notranjosti - zato je tako pomembno, da imamo očiščeno notranjost.
Kako notranje ozdravimo, se očistimo? Zmeraj, ko je pred nami kakšen problem, moramo najprej ugotoviti vzrok - zakaj je sploh prišlo do tega problema? Kaj je tisto, kar nam je povzročilo ta problem - kaj je koreninski vzrok. Če vzroka ne najdemo sami, poiščemo pomoč pri prijateljih, zaupnih ljudeh, takšnih, ki so skozi svoje življenjske izkušnje spoznali moč notranjega delovanja.
Sledi odstranjevanje ovir, ki so nastale. Vse, kar nas v življenju ovira, da bi bili srečni, uspešni, zdravi, moramo odstraniti. Če tega ne zmoremo sami, pa se v svoji notranjosti odločimo, da želimo napredovati k sreči in zadovoljstvu ter iskreno zaprosimo, da naj se zgodi tisto, kar je najbolje za nas, se ovire, ki so nastale v toku našega življenja na nam nepoznani način odstranijo. Vse, česar ne potrebujemo, odide iz našega življenja.
Ko se ovire odstranijo, se moramo odločiti, kako naprej. Pričnemo zavestno razmišljati. Del našega razuma, ki je prej deloval podzavestno, preoblikujemo v zavestno delovanje, začnemo delati tisto, kar je dobro za nas in za vse, kar je v našem okolju, za vse ljudi, ki prihajajo v stik z nami.
Naučili smo se, da velikokrat delujemo sebično, egoistično ... Pa je to dobro za nas?
Da bomo spoznali svojo re-
snično notranjost, tisto, kar je najbolje in najlepše v nas, moramo odstraniti sebično in egoistično razmišljanje in delovanje. Prosim je magična beseda, ki lahko podre tudi nepremagljive ovire, ki prodre do srca, ki raztopi led in raztrga verige.
Če iskreno zaprosimo, brez egoističnih ali sebičnih namenov, se bo rešitev kmalu pokazala v kakšni koli obliki. Rešitev vedno pride ob pravem času in v nam pravilni obliki. Koliko smo iskreni, pošteni, toliko dobro rešitev dobimo. Če delamo dobro zase in za vse ljudi, ki jih srečujemo, dobro za naravo in okolje, se nam bo to tudi povrnilo v takšni obliki. Če delujemo sebično, egoistično, pa nam bodo na pot prišli tudi takšni ljudje, da bi nas naučili, da to, kar delamo, ni pravilno. V svoji zagledanosti vase in sebičnem delovanju mnogokrat mislimo, da je svet krut, ker se nam zgodi kakšna slaba stvar, da se nam dogaja krivica. To je zato, ker nismo pogledali globlje, ker nismo odkrili vzrokov naših problemov, ker se nismo ozrli nazaj, da bi spoznali, kje na svoji poti smo delovali sebično, ego-istično. Življenje nam povrne samo tisto, kar smo mi dali vanj, ali pa so nam v naš svet to prinesli že naši predniki. Na žalost moramo plačevati tudi grehe naših prednikov, lahko tudi več generacij nazaj. Ko se pričnemo zavedati delovanja naših vsakodnevnih dejanj, spoznamo, da bo imelo to, kar počnemo danes, posledice v prihodnosti. To, kar danes razmišljam, se bo jutri ali pojutrišnjem udejanjilo. Kako delujemo do sebe, do vseh ljudi, se nam bo povrnilo. Kako
prstanu in tako jih sreča ne bo nikoli zapustila. Barva Rdečega jastreba je rumena.
Bober (Bik) od 20. 04 do 20. 05.
Mistična simbolika: To so
zelo močne živali in simbolika je težko razumljiva.
Bistvo vsega se skriva v tem, da dajejo upanje za naprej. Svoje delo opravljajo vztrajno in nikoli ne odnehajo. Razmere, v katerih živijo, najbrž niso vedno rožnate, toda ker so močni in vztrajni, vedno najdejo upanje in tako gredo naprej. Pravzaprav jih nič ne ustavi, ampak hrepenijo po tistem, kar je njihovo. Zanimivo je, da svoje cilje opravljajo resno in zanesljivo. V majhni in skriti naravi se skriva modrost srca in zaupanje v dobro. Znani so tudi po lastni intuitivnosti in modrosti srca. Ljudem so se zdeli že v starih časih prijazni in tako je veliko taborniških in skavtskih skupin dobilo po njih ime. Osebne značilnosti: Ti ljudje so rojeni v mesecu žab povratnic in tako imajo zelo radi udobje - tako v ozkem kot v širokem
pomenu besede. Običajno so privlačne zunanjosti in so na svoj način do lastne okolice nekoliko posesivni in zaradi tega se jih drži rek »poglavarji družine«. Svojo inteligentnost znajo dobro in uspešno uporabiti in njihovo ostro oko opazi malenkosti in je tako rekoč stalno na preži. Zanimivo je, da lahko veliko denarja porabijo za opremo svojega doma in si tako pridobijo občutek varnosti. Seveda so se v življenju pripravljeni temeljito spremeniti, vendarle to naredijo šele tedaj, ko se sami odločijo, kaj jim je blizu in kaj ne. Le to se lahko izraža tako v čustvenem kot psihičnem in nenazadnje duhovnem nivoju. Običajno imajo radi vodo in se ukvarjajo z ribarjenjem, jadranjem ali pa se redno sprehajajo ob mirni reki ali jezeru. Če se ne počutijo varni, so tihi in skrivnostni. V življenju se dobro razumejo z Divjo gosjo (Kozorog), Pumo (Ribi), Rjavim medvedom (Devica) in Kačo (Škorpijon). Zaščitna rastlina je v njihovem primeru španski bezeg. Iz sveta kristalov pa bakrov silikat, ki velja za kamen neba in zemlje, za katerega je po njihovem verovanju značilno zdravje, sreča in blagostanje. Njihova barva je modra.
Prihodnjič: Jelen (Dvojčka) in Detelj (Rak)
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
se nam bo vrnilo? Tako, kot smo delovali. Če danes delujem z ljubeznijo, razumevanjem do vseh, mi bo jutri to vrnjeno. Če bom danes egoistična do sebe in do drugih, bodo jutri drugi do mene egoistični. Pa si to želim? Kakšno življenje si v bodoče želim?
Kar živim danes, sem ustvarila v svoji preteklosti. Če sem dvomila v obstoj nečesa, tega danes nimam. Zato moramo prositi za tisto, kar želimo v svojem življenju in brez dvomov sprejemati vse, kar nam pride na pot. Ponavadi ne vemo, zakaj nam je ravno neka stvar prišla v naše življenje, če ne opazujemo sebe in svojega delovanja v tem svetu. Ko pričnemo bolje opazovati, začnemo tudi ugotavljati, da je vse, kar se nam dogaja, učenje. Če sprejmemo vse, kar nam vsak dan prinaša življenje, se iz tega mnogo naučimo. Naučimo se tega, kar nismo delali pravilno in ozavestimo, kaj ni bilo dobro - tako lahko naslednjič spremenimo svoje delovanje in naredimo tako, da bo bolje za vse. Vsaka situacija, ki je trenutno v našem življenju, je odraz našega razmišljanja in delovanja v preteklosti.
Danes je tisti dan, ko lahko spremenimo svoje razmišljanje, svoje delovanje.
Danes lahko pomagamo sebi in vsem, da bomo v bodoče bolje živeli. Če damo nekomu, ki je žejen, kozarec vode, smo mu pomagali. Nesebično smo naredili nekaj, kar ga je osrečilo. Morda ga je ta kozarec rešil pred smrtjo, morda je ta kozarec vode znak hvaležnosti, ker je bil celo življenje z nami, nas spremljal, pa se tega nismo niti zavedali.
Kaj lahko vsak dan darujemo nesebično, pa pri tem nismo mi nič oškodovani?
Ko se sprehajate po mestu, trgovinah, pričnite opazovati ljudi, koliko se jih smeji, koliko jih je prijaznih do drugih ljudi?
Kaj pa, če bi jim mi podarili nasmeh, pogled, lepo besedo? Bi nas bilo zato kaj manj? Bi se nas ljudje ustrašili ali bi mislili, da je z nami kaj narobe, saj tega niso navajeni?
Kaj če bi komu, ki težko nese, pomagali pri njegovi obremenitvi? Morda bi ta začutil našo dobroto, morda bi mu v njegov dan prinesli srečo. Morda bi
spoznal, da svet ni samo sebičen in enostranski. Morda je nekdo osamljen in samo čaka na vaš klic, da se bo lahko pogovarjal z vami. Dajmo sebi in vsem to možnost, da se spoznavamo, pogovarjamo in se hkrati učimo, vsak dan, v vsakem trenutku. Oblikujmo svoj lepši vsak dan, oblikujmo, ustvarjajmo svojo srečno bodočnost.
Danes je ta dan.Kaj lahko dam sebi in vam?
Milena De Viktory, predsednica društva Feniks - kvaliteta življenja, 051 413 354
Duševno zdravje
Sodelovanje v skupini
Peter je vrsto let delal v skupini ljudi, ki si je prizadevala za izboljšanje samopodobe. Pred kratkim pa je spoznal, da ne dela z iskrenimi ljudmi, zato se je izločil, ker ni mogel prenesti dvoličnosti nekaterih, ki so mu eno govorili v obraz, drugo pa za hrbtom. Najhuje pa ga je prizadelo obrekovanje zdaj že nekdanjega sodelavca, s katerimi sta si bila po njegovem v tej skupini tudi najbližja.
Petrovo razočaranje je posledica dejstva, da je pričakoval, da bodo vsi v skupini imeli značajske poteze, kot so npr. iskrenost, resnicoljubnost, odprtost, sodelovanje, neagresivnost, strpnost, solidarnost in tako dalje. Žal je pozabil, da so ljudje različni in da so tudi njihovi motivi za sodelovanje v takšnih skupinah različni. Osebnostne lastnosti, značajske poteze, čustvena zrelost in podobno bi vsekakor morale biti pomemben kriterij za vključitev posameznikov v skupinsko delo in bi morali moderatorji takšnih skupin to upoštevati. Dogajanje v skupini mora ostati vedno le tam in nobenega podatka se ne sme uporabiti izven skupine. Očitno se tega v tej skupini niso držali in posledice čuti sedaj Peter. Kaj mu lahko svetujem? Za obrekovanje vsekakor lahko nekdanjega sodelavca toži na sodišču, saj je bila prizadeta integriteta njegove osebnosti in verjetno zlorabljeni podatki o Petru, torej gre za neetično ravnanje. Organizatorju oziroma moderatorju skupine pa naj vsekakor svoj protest izrazi pisno in zahteva vsaj opravičilo.
mag. Bojan Šinko
Na domači glasbeni sceni 2008 - prvo polletje
Pregled najuspešnejših skladb
V tokratni številki se bomo sprehodili med aprilom in junijem.
Legendarna skupina Pop Design je aprila v originalni postavi iz leta 1990, z glavnim voka-listom Miranom Rudanom, posnela videospot za najnovejšo uspešnico, romantično balado Dum, dum, dum. Fatalno lepotico je odigrala sanjska ženska Miša Margan. Po besedah očividcev naj bi se Miran in Miša v času snemanja zelo zbližala, kar je v zraku ves čas ustvarjalo potrebno iskrenje emocij.
Novi član skupine Čuki - najuspešnejše skupine zadnjih 20 let v Sloveniji - je postal Jernej Tozon iz Škofje Loke. 28-letni temnolasec je sin slavnega bari-tonista Tomaža Tozona, dolgoletnega člana Slovenskega okteta in kvarteta. Mama poje v Slovenskem komornem zboru. Torej ima Jernej glasbo položeno tako rekoč v zibko, kar dokazuje njegov vokal v skladbi UUU.
Zdaj pa v kraj, kjer zadnjih šest let prebiva Adi Smolar z družino. To je vas Šmartno pri Slovenj Gradcu. Ob izidu svoje nove plošče z naslovom Brez dlake na jeziku je Adi aprila nastopil pred svojimi domačini oziroma tudi sosedi iz bližnjih krajev in poskrbel za nepozabno doživetje. Predstavil je nekaj pesmi starejšega datuma, ki jih je navezal na pravkar minule praznike in svoj 49. rojstni dan, nato pa z izvedbo nekaj pesmi z novega albuma dokazal, da mu nikakor ni zmanjkalo navdiha in smisla za pisanje kritičnih in šaljivih besedil.
ElaBanda je skupina šestih primorskih glasbenih preka-ljencev z globokimi glasbenimi koreninami iz različnih glasbenih žanrov. Več o skupini pa na www.myspace.com/elabanda.
Ena najboljših slovenskih pevk, Nuša Derenda je aprila izdala težko pričakovan album. V preteklem letu je z novo av-torsko-producentsko ekipo pripravljala skladbe. Vedno nasmejana in energična Nuša si je namreč želela novih izzivov in svežega pristopa. Med trinajstimi skladbami, nekaterimi že znanimi (To je ljubezen, Modro morje, Prestiž, Noe Noe) in ekskluzivnemu EMA Hit Megamixu, ki združuje nekatere njene najbolj popularne pesmi, je na novi plošči tudi zadnji hit Danes vračam se, kjer je Nuša ponovno upravičila naziv ene najboljših vokalist.
Popularna slovenska estra-dnica Natalija Verboten je končala svoj šesti album z naslovom Ko te zagrabi, ki je že na prodajnih policah. Med petim in šestim albumom je minilo kar pet let, saj Natalija zaradi ustvarjanja priljubljene televizijske oddaje ni imela dovolj časa. Je pa kljub televizijskim obveznostim redno nastopala, tako da je javnost nikakor ni pozabila - kako bi jo le?
Vonj po ljubezni je druga plošča šansonov Romane Krajnčan. Posneta je bila v studiu 14 Radia Slovenija s sanjsko ekipo avtorjev besedil, avtorjev glasbe in glasbenikov. Luč sveta je ugledala letošnjo pomlad.
Potem ko je zasedba Makeup2 posodila del svoje ekipe za nastop angleške zvezdnice Katie Melua na letošnjih Viktorjih, se je 6-članski glasbeni kolektiv zaprl v studio in pripravil novi single. Ta ima naslov Ni popolnega, gre pa za avtorsko delo kitarista skupine Jureta Golobi-ča. Besedilo je napisala Eva Bre-
D
ETl 1 O
r
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. PANDA: JAZ SI ŽELIM
9 IAINAmALI: strast 8. pETERJANuš: daleč od oči
7. MANCA SPIK: QUE SERA, SERA 6. ELA: SEM IN TJA 5. TABU: PESEK IN DOTIK 4. CARPE DIEM: KO SI MI VZELA SRCE 3. ANIKA HORVAT: DANES JUTRI VČERAJ 2. KINGSTON: TROPIKANA KLUB 1. VLADO KRESLIN, SEVERA GJURIN: ABEL IN KAJN
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
znikar, skladba pa je ena izmed desetih, ki jih bodo Makeup2 uvrstili na novi studijski album v produkciji priznanega produ-centa Petra Penka.
Zmagovalci slovenskega dela projekta Coca-Cola Band Startup, dolenjska zasedba Puppetz, je po zmagovalnem singlu Sanje in jaz aprila predstavila novo pesem Naj vidijo in napovedala skorajšen izid prvenca Forte Balade! Skupaj delujejo pet let. Ustvarjajo predvsem avtorsko glasbo v slovenskem, zaradi ambicij po preboju na tuji glasbeni trg pa tudi v angleškem jeziku. Izjemno motivirani so k ustvarjanju pesmi Naj vidijo povabili Tomija iz skupine Siddharta, ki je za pesem, poleg odpetega vokala, napisal tudi besedilo. Skladba ima kar precej trd rock-ovski melos.
Pesem, ki je bila v letu 2007 himna enega najbolj popularnih resničnostnih šovov vseh časov, je dobila novo podobo. Zelo naglas je v novi produkciji in preoblečeno v nove aranžmaje odpela Alya, ki po singlu A veš napoveduje skorajšnji izid albuma.
Skorajšnji izid albuma Vojna in mir zasedbe Društvo mrtvih pesnikov je že aprila napovedal drugi singel z naslovom Komu zvoni, na katerem je s skupino kot vokalni solist sodeloval Strashky. Skladba produkcijsko in aranžmajsko v naš prostor vnaša določeno svežino, nekaj posebnega pa je tudi besedilo, ki je sestavljeno kot kolaž iz naslovov klasičnih del svetovne in slovenske literarne zakladnice.
Po treh letih so se Zaklonišče prepeva ponovno podali v studio, kjer so posneli nov singel z naslovom Nebesa pod Triglavom. Kot je že iz naslova razvidno, gre za novost pri »pre-pevajočih zakloniščarjih«, saj je skladba v slovenskem jeziku. Doslej so namreč Zaklonišče prepeva večinoma navduševali v srbo-hrvaškem jeziku.
Skupina Bohem svoje nore ideje sestavlja v Trbovljah. Čeprav so vsi iz različnih koncev
Slovenije, se jim je uspelo uskladiti, najti prostor in pljuniti v roke. S trdim delom in kratkimi koraki so v svoje okrilje počasi začeli dobivati zvesto publiko. Energični nastopi, stik s publiko, petje s čustvi, igranje s srcem, vse to jim je odprlo pot, publiki pa stalilo ledeni zid. A fantje še naprej trdno delajo, trudijo se še vedno na vsakem koraku, spomladi pa smo lahko uživali ob njihovi skladbi Romanca.
Mlada pevka Kristina, ljubiteljica poletnih ritmov, izvrstna plesalka in koreografinja, se nam je v preteklem letu predstavila z dvema spevnima sin-gloma izpod peresa Dareta Kau-riča, basista in dolgoletnega 'hit-mejkerja' skupine Kingston: Ne nosi diamantov in Ona se ljubi sama. Obe pesmi sta pospremila še atraktivna videospota. Kristina pa je aprila ponudila prvo znanilko poletja, in sicer novo skladbo Nisem tvoja lutka v latino ritmih s pridihom etna, skratka plesno, moderno, poletno melodijo. Pesem je tokrat snemala na tujem, v priznanem zagrebškem studiu Indigo.
Potem ko je pevka Tanja Žagar avgusta 2007 na makedonskem mednarodnem glasbenem festivalu Ohridski trubaduri s pesmijo Neka te, neka te, ki jo je izvedla v duetu s srbskim pevcem Nikolo Burovcem, osvojila nagrado strokovne žirije, je tudi na mednarodnem glasbenem festivalu Melodije Mostara v Bosni in Hercegovini s pesmijo Dani sretni z lahkoto prepričala publiko in osvojila nagrado za najboljšo pesem festivala, sicer pa je letos spomladi izdala tudi album z naslovom Tiho tiho čas beži.
Rockovska skupina Billysi je aprila posnela videospot za pesem Preberi me, ki so jo poslušalci označili za eno najlepših rokerskih balad. Režiral ga je Boris Greguric, bolj znan kot režiser uspešne slovenske televizijske nadaljevanke Naša mala klinika.
Glasbena skupina Brina je
Filmski kotiček
maja odpotovala v Mehiko na največji mednarodni glasbeni festival v Ciudad Mexicu. Na petem festivalu svetovnih kultur so imeli tri koncerte na treh različnih odrih.
Najnovejša skladba skupine Carpe Diem je letošnjo pomlad nastala v sodelovanju z Galom Gjurinom, ki je tudi soavtor skladbe - Ko si mi vzela srce je naslov skladbe.
Ena najuspešnejših pop skupin v Sloveniji, skupina Kingston, je maja s svojo novo skladbo Tropikana klub prepričala, da se pravo poletno vzdušje lahko prične že pozno spomladi. Hkrati je bil Tropikana klub tudi uvod v nov, že osmi album te priljubljene skupine.
Po uspešnici Petre Slapar Stop the world, ki jo je naredila s Sylvainom, po Ritmu poletja in uspešni predstavitvi na festivalu MMS 2007, je pevka aprila glasbeni prostor dopolnila s sin-glom Blizu. Pesem je delo Janija Repnika, besedilo in del glasbe pa je napisal Bojan Sršen.
Postavna Špelca Kleinlercher, na kratko Špelca, je pred leti med zvezde švignila z zasedbo Atomik Harmonik, lani pa je na radijske postaje lansirala tri samostojne pesmi Vrni se nazaj, Lady Casanova in Ne išči me več. S svojo producentsko ekipo je pripravila novo skladbo, ki sledi trendom modernega popa. Četrta pesem ima naslov A si me sanjal, glasbo zanjo je napisal Raay, besedilo je prispeval raper Trkaj. Aranžma in produkcija sta delo Raaya in njegovega novega sodelavca Gorana Belenka, ki sta poskrbela za sodobno zvočno podobo.
Slavko Ivančič se je po petih letih vrnil z novim samostojnim albumom Preberi me. V prihodnjih mesecih bo Slavka mogoče videti tudi na več nastopih.
Skupina Kalamari v studiu JB na Krasu pripravlja novo ploščo, ki bo izšla konec letošnjega leta, ob 15. rojstnem dnevu skupine. Marsikaj bodo skrili pred ušesi vse do izida novega projekta, nekaj pa so letos maja le poslali v javnost: skladbo Nariši veliko srce.
Kot so že dalj časa napovedovali, je Sanja Grohar poslala na radijske postaje novo skladbo z naslovom Greh v pesku.
Rebeka Dremelj kljub porazu na Evrosongu ni počivala. Na radijske postaje je že maja poslala novo skladbo z naslovom Takih
vec ni.
Na radijskih postajah lahko od maja slišite novo pesem DU BI DU dueta Atlantix - Aleša in Jasmine. Tokrat sta se člana Atlantixa odločila, da bosta zamenjala studijsko ekipo; in aranžma za DU BI DI sta ustvarila Franci Zabukovec in Aleš Klinar. Glasbo je prispeval Aleš, tekst je napisala Jasmina. Tako je nastal poletni »rock and roll«.
StereoTipi ostajajo romantični pop rockerji, v kar so nas prepričali že z dvema uspešnicama, Ljubi me brez milosti in Naravnost v srce. Skladba Pokaži mi jo mal' ima vse, da lahko postane poletna uspešnica. Odličen plesni groove, ki te ne pusti ravnodušnega. Glasbo je naredil Dare Kaurič, ki je skupaj s pevcem Janezom tudi soavtor besedila, aranžma in produkcija pa sta delo Martina Stibernika. Za skladbo so Ste-reoTipi posneli tudi videospot.
Foto: Stereotipi
Stereotipi so ena izmed boljših pop-rockovskih zasedb pri nas.
Monika Pučelj je po skladbi Potiskaš me ob tla spet zbrala pogum in sama napisala glasbo in besedilo za novo energično pop skladbo Nikoli ti nisem dovolj, ki jo je na radijske postaje poslala v začetku junija. Njena velika želja je letos jeseni izdati svoj tretji avtorski album.
Tudi Petra Pečovnik se slovenski javnosti predstavlja z novo skladbo. Po diskvalifikaciji na Emi je poslala na trg novo uspešnico Vem, da blefiraš.
Dolgonoga pevka Manca Špik se je junija predstavila z novo skladbo, ki je nastala pod okriljem najuspešnejšega slovenskega glasbeno-avtorskega para, Matjaža in Urše Vlašič. Que sera, sera, kar v slovenščini pomeni Kar bo, pač bo, se imenuje njena nova pesem. Pri nastanku živahne skladbe so sodelovali številni priznani glasbeniki, med drugimi tudi Bor Zuljan in Boštjan Grabnar.
Pripravila: MZ
Zgodbe iz Narnije: Princ Kaspijan
Lucy, Peter, Edmund in Susan so se vrnili nazaj v naš svet in zdi se, da prehoda nazaj v pravljično Narnijo ni več. Od njihovega obiska je preteklo leto dni, ki so ga zdolgočaseni preživeli na šoli. Medtem je v Narniji preteklo 1300 let. Kraljeva linija je postala tanka, zato namesto kralja začasno vlada njegov brat,
The Chronicles of Narnia: Prince Caspian
Igrajo: Ben Barnes, Georgie Henley, Skandar Keynes, Anna Popplewell Režija: Andrew Adamson Scenarij: Andrew Adamson & Christopher Markus & Stephen McFeely po romanu C.S. Lewisa Žanr: fantazijski film Dolžina: 147 minut Leto: 2008 Država: ZDA
dokler kraljevi najmlajši sin ne postane dovolj star, da zasede prestol. Toda ko njegov stric dobi sina, se odloči, da bo prestolonaslednika pospravil in tako prestol zagotovil lastni družinski liniji. Princ Kaspijan pobegne globoko v začaran gozd, kjer pa naleti na Narnijce, mitološka bitja, ki naj bi bila izumrla. Skupaj načrtujejo pohod na grad, toda za to potrebujejo pomoč. Odločijo se poklicati naše štiri junake iz vzporednega sveta...
C. S. Lewis je bil tesen prijatelj s Tolkienom. Oba sta pisala svoje epske fantazije. Medtem ko je Lewisu bil Gospodar prstanov všeč, pa Tolkien tega mišljenja ni delil glede sedmih Lewisovih knjig o Narniji. Tolkien je bil veren katolik, kar se Gospodarju zelo pozna, Lewis pa je bil bolj svobodnjaških pogledov, čeprav se katoliški motivi pojavljajo tudi v Narniji (največ motiv vstajenja).
Prvi film iz serije Narnija je bil izrazito otroško obarvan. Konec koncev ga je sproduciral Walt Disney, ki je pojem za družinsko zabavo, film pa vsebuje govoreče ljubke živali. Tako je mestoma spominjal že na risanko kljub velikim bitkam (v katerih pa se seveda ne prelije niti kaplja krvi). Film je bil precej otroški in tako ne ravno zanimiv za starejše gledalce. Vse je kazalo, da bo tudi v drugo tako, toda zgodilo se je nasprotno: čeprav so zgoraj omenjeni elementi ostali, film ni primeren za male otroke, saj je precej temačen in nasilen (a brez skrbi, zopet ni prelita niti kaplja krvi). Pravzaprav je bolj kot otrokom namenjen odraslim, ki še imajo otroka v sebi. Dvorne spletke in pokvarjena človeška narava tokrat ni prikazana črno-belo, marveč veliko bolj realno sivo. Tako nekateri pozitivci sčasoma
postanejo negativci in nekateri negativci postanejo pozitivci in na koncu spet negativci. Brez dvoma je zgodba dovolj zapletena, da da bolj misliti odraslemu umu kot otroškemu. K tej trdni scenaristični podlagi dodajte malodane popolno režijo z naravnost odlično fotografijo in priča smo filmskemu dosežku, ki zaradi prejšnjega precej mlačnega filma preseže (sicer nizka) pričakovanja. Kljub temu da gre za mešanico Harryja Potterja in Gospodarja prstanov, film deluje dovolj zanimivo, da z izogibanjem pretirani patetiki (na srečo!) gledalca posrka vase in ga ne spusti vse do konca. Takšen kvalitativni preskok se v ZDA ni odrazil v blagajniškem dobičku, toda na srečo je po svetu zaslužil dovolj denarja, da nas čez nekaj let čaka tretji del.
Matej Frece
Štajerski TEDNIK
SOVJETSKA TEKAČICA (TATJANA)
VŽIGALNIK, KRESILO
REKA V
PAKISTANU
RASTLINSKA BODICA
HITER MESSINSKI RIBIŠKI ČOLN
ANGLEŠKA GLSBENA ZALOŽBA
CEJLONSKA MERA ZA ŽITO
ŠVEDSKA BIATLONKA
NIKELJ
KIRURŠKA IGLA
SVETA PODOBA
KISAR
GREGOR MAUČEC
EDVARD KOCBEK
SREDIŠČE VRTENJA
ZAPREKA, NAPOTA
AM. IGRALEC
(JOHN)
SKANDIN.
MICHAEL JORDAN
KANTAVTOR SMOLAR
FRANCOSKO LETALO
OBEŠALNIK ZA ZAVESE
ALENKA MAVEC
PODDRUŽINA UJED
WERNER ART
MIMOIDOČI PEŠEC
RAČUNALNIŠKA IGRICA
IZ
BESED STENJ + MAK
FILMSKA IGRALKA
QING AI
MESTO V
RIBA, UMBRA
PREBIVALEC TURJAKA
STARO-SLOVANSKI PRABOG, RADOGOST
POTOVALNI NAČRT
VULKAN NA SICILIJI
BIVŠA JLA
NEMŠKA PEVKA LARSON
IZ
BESEDE JANI
IZ
BESEDE RANTA
Ugankarski slovačrek: AGORANOM = tržni nadzornik v stari Grčiji; AMOMAM = cejlonska mera za žito, 203,4 litra; ANECHO = manjša luka v Togu; ANTRA = računalniška Igrica; JINA = mesto v romunski Transilvaniji; LARROQUETTE = ameriški filmski igralec in režiser (John, 1947-); MOVING SHADOW = angleška glasbena založba; ONTRO = hiter messinski ribiški čoln; SOAN = reka v Pakistanu dolga 210 km.
■ejiue 'ejjAO 'wewowe 'luesed 'Mopeiis
guwoiAi '|peoe>i 'jepo 'ojiuo 'sgejjLU '>13 'e^nsey 'eujf 'usujjon epi 'uji 'eupez 'vi 'sis 'ueos 'susnbojjei 'onfugo 'qsui 'jso 'eu|>jueze>| '^eiuisws 'vid 'ssujjv 'J919W 'ijsis :ouAejopoA :s)|uezij)| 3) A3)is3u
Zanimivosti
Bankovci na avtocesti povzročili prometni kaos
Los Angeles, 12. avgusta (STA) - Bankovci, ki so na neki kalifornijski avtocesti leteli po zraku, so več voznikov pripravili do nevarnega zaviranja. Kot je v ponedeljek poročal časnik Contra Costa Times, je več voznikov na avtocesti v bližini Los Angelesa ustavilo avtomobile in izstopilo, da bi leteče bankovce ujeli, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Policijski uradnik Anthony Martin je za časnik povedal, da so vozniki, ko so se jim policisti začeli približevati, takoj zbežali. Kot po čudežu ranjenih ni bilo.
Razlog za "leteče bankovce" je bil, da se je torbica nekega motorist pri veliki hitrosti raztrgala. Vsebina, kakih 2000 ameriških dolarjev in prenosni računalnik, pa je zletela po zraku. Vse, kar je policija na koncu lahko zbrala,
so bili bankovci v skupni vrednosti 18 ameriških dolarjev, čekovna knjižica in žepna svetilka.
Forbes: Cameron Diaz največ zasluži v Hollywoodu
Los Angeles, 12. avgusta (STA) - Cameron Diaz (35) vodi na seznamu hollywoodskih igralk z najvišjimi zaslužki. Gospodarska revija Forbes je v ponedeljek namreč poročala, da je Dia-zova v enem letu - od junija leta 2007 do junija letos - zaslužila 50 milijonov dolarjev oziroma okoli 33 milijonov evrov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Komaj 23-letna britanska lepotica Keira Knightley (Pirati s Karibov) se je povzpela na drugo mesto, zaslužila je kakšnih 32 milijonov dolarjev. Na tretjem mestu se je znašla bivša zvezdnica Prijateljev, Jennifer Aniston (39) z letnim zaslužkom v višini 27 milijonov
dolarjev. V svojih izračunih revija Forbes poleg igralskih honorarjev upošteva tudi donosne obstranske reklamne dejavnosti igralcev.
Dobitnici oskarjev, Reese Witherspo-on in Gwyneth Paltrow, sta zaslužili po 25 milijonov dolarjev in tako pristali na četrtem mestu. Med prvo deseterico največjih zaslužkarjev med igralkami so se uvrstile še Jodie Foster, Sarah Jessica Parker, Meryl Streep in Amy Adams. Na desetem mestu te lestvice se je znašla Angelina Jolie, ki je v preteklem poslovnem letu zaslužila "komaj" 14 milijonov dolarjev.
Revija Forbes je pred kratkim pogledala tudi v denarnice njihovih moških kolegov v Hollywoodu in na prvo mesto postavila Willa Smitha, v enem letu "težjega" za 80 milijonov dolarjev, na drugo mesto Johnnyja Deppa (72 milijonov dolarjev), temu pa sledi Eddie Murphy (55 milijonov dolarjev).
Levi in opice pod zemljo do živalskega vrta v Gazi
Gaza, 11. avgusta (STA) - V živalski vrt na območju Gaze so skozi podzemeljske rove iz Egipta nedavno prispeli levi in opice, ki so jih tihotapci pred tem omamili in stlačili v vreče iz blaga, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Prašen živalski vrt v Gazi, v katerem so skoraj vse živali pretihotapljene, priča o vse bolj razširjenih podzemeljskih rovih in dejavnostih, ki tam potekajo. Trgovinska menjava v Gazi je bila namreč dobesedno potisnjena pod zemljo, po tem ko je palestinsko gibanje Hamas preteklo poletje na tem območju prevzelo oblast, zaradi česar sta sosednja Izrael in Egipt omejila pretok blaga prek svojih prehodov. Po mnenju tihotapcev novo prizadevanje Egipta za uničenje rovov ne bo bistveno vplivalo na trgovinsko dejavnost, saj naj bi se dotok proizvodov, kot so cigarete, orožje in levji mladiči, še naprej odvijal nemoteno.
RADIOPTUJ
89,8 °98,2 ° 104,3MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 16. avgust:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cen-čič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). NEDELJA, 17. avgust: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljud-
skimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske Gorice). PONEDELJEK, 18. avgust: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30
Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske Gorice). TOREK, 19. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Triglav Jesenice). SREDA, 20. avgust:
5.00 STAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 In 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Salamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Sport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Ka-rolino Putarek). 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice).
ČETRTEK, 21. avgust:
5.00 štajerska budilka, do 9.00. 5.30
NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Skrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50
Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Koša-nom. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Goldi). PETEK, 22. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje -anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahber-ger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Goldi).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Na praznik Marijinega vnebovzetja (15. avgust) se vam bo izpolnila neka srčna želja. Na delovnem mestu boste morali zavihati rokave in časa za počitek ne bo. Urnik interesnih dejavnosti bo kljub temu pester. Utrujeni in mirni se boste vračali k nekomu, ki vas ljubi.
BIK
V vašem življenju se bodo dogodile določene spremembe In novosti. Bolj odločni boste In upali boste slediti svojim sanjam. Tam, kjer je volja, tam je tudi pot in čakajo vas odločne novice. Na delovnem mestu melodijo zaigrajte tako, da bodo nanjo plesali nadrejeni.
DVOJČKA
, Jezik vam bo tekel kot namazan J In prijetno boste nasmejali vse okoli sebe. Povabljeni boste na neko zabavo in tam boste neizmerno uživali. Kocke usode se bodo dobro zavrtele v službi, nekaj več prilaganja bo potrebno v ljubezni. Določenih stvari ne morete povedati na glas.
RAK
Kovali boste načrte prihodnosti in odločili, kaj je tisto, kar vam je v danem trenutku pomembno. Seznanili se boste tudi s tistim, kar je novo in drugačno. Zrno modrosti se bo lesketalo v pogovorih s prijateljem in srčnim izvoljencem. Na delovnem mestu bo delovno.
LEV
' ji Časa za počitek ne bo, kajti delovne obveznosti bodo od vas zahtevale veliko. V veliki meri vas privlači potreba po varnosti in zanesljivosti. Napredek je videti tudi v pogledu denarja. Pri eni odločitvi boste imeli srečno roko in pri neki drugi zdrava mera previdnosti ne bo odveč.
DEVICA
Imeli boste veliko adutov in po intuiciji se boste morali odločiti. Pravilno je, da greste korak za korakom in da sledite svojim sanjam. Časa za počitek ne bo, v veliki meri vas bo lahko sprostila glasba. Odpravite se med ljudi in naredite nekaj dobrega zase.
TEHTNICA
Zadeve boste analizirali. Občutil se bo določen pritisk, vendarle si svoje občutke zapisujte In tako vam bo lažje. Vaše življenje bo kot cvetoča gredica rož, ki jo je treba vestno negovati. V samopomoč vam bodo besede, ki bodo kot biseri. V ljubezni pač ne more biti zmeraj po vaše.
ŠKORPIJON
Pred vami je zelo zanimiv in ognjevit teden. Časa za počitek ne bo, odločno greste naprej In zaključujete stvari. Vrata sreče bodo na stežaj odprta v ljubezni in tako se lahko odgovorno soočite z vsem. Na delovnem mestu bo kup obveznosti in nalog. Ne pozabite nase.
STRELEC
Klicalo vas bo tako delo kot delovne obveznosti. Odgovorno se boste lotili vsega. Sprva se boste še nekoliko branili in kasneje ugotoviti, da je to edina možnost. Uspehi se bodo lesketali nekoliko kasneje. Nekaj zdrave mere previdnosti in razsodnosti ne bo odveč.
KOZOROG
Skozi neko dolgo premišljevanje se odločite in naredite premik naprej. Sledilo bo obdobje, v katerem lahko veliko stvari spoznate na drugačen način. Uživali bodo tisti, ki so v tujini. Na delovnem mestu se vam obeta nek pomemben projekt, ki vam bo pomagal.
VODNAR
Vaše življenje bo v tem tednu simbolizirano s skrinjo, ki v sebi skriva neprecenljiv zaklad. Popolnoma od vas je odvisno, ali jo boste odprli ali pa ne. Ugodnosti vas čakajo na delovnem mestu, prejeli boste celo pohvalo ali priznanje. Nekaj več prilaganja bo potrebno v ljubezni.
RIBI
Še vedno se boste družili in spoznavali zanimive ljudi. Točke usode bodo šle naprej In tako boste našli določen smisel. Prijetnosti vas čakajo v vseh pogledih komunikacije. Odpravite se lahko v knjižnico, na tržnico ali k prodajalki časopisov, tam boste pozabili na skrbi.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
ANDRIC
OSMERKA
Podlehnik • Turistično društvo oceniio domove
Vedno lepši domovi, a vedno manj prijav
Tudi letos je v Podlehniku pod taktirko domačega turističnega društva posebna komisija že devetič ocenila urejenost domov in poslovnih objektov.
Priznanje za najlepše urejen poslovni objekt je prejela Ksenja Požar, s. p. - bar Dolence v središču Podlehnika.
Ocenjevanja objektov potekajo tudi v številnih drugih občinah, skorajda povsod pa se zadnje čase srečujejo s preveliko »sramežljivostjo« občanov, ki se v vedno manjšem številu prijavljajo na tovrsten izbor. »Škoda
je, če bi ta akcija zamrla, saj v bistvu sploh ne gre za tekmovanje, ampak bolj za vzpodbudo vsem, ki se kakorkoli ukvarjajo z urejanjem doma in okolice. Takih ljudi pa je vedno več, zato upamo, da se bo število prijav začelo povečevati in ne zmanjševati,« je ob koncu letošnjega ocenjevanja v Podlehniku še povedala Golubova.
SM
»Na predloge občanov in upravnega odbora TD Podlehnik si je komisija ogledala domove, kmetije in poslovne objekte. Tudi letos so krajani dokazali, da jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo. Zaselki kar tekmujejo med seboj po urejenosti domov in okolice. Vsi objekti so bili zelo lepo urejeni, zasajeni s cvetjem, sadnim drevjem, vrtovi so vzorno zasajeni z zelenjavo in ob hišah so vinogradi in brajde. Domačini so dokazali, da znajo vsako hišo urediti v prijeten in prijazen dom za bivanje, velikokrat z
zanimivimi, izvirnimi idejami in primerno zasnovo okolice, da se doma dobro počutijo. Vrt kot tak že dolgo nima več samo tiste osnovne funkcije, kot jo je imel nekoč. Ni le košček zemlje, na kateri gojijo zelenjavo za domače potrebe. Vedno bolj se spreminja v prostor za počitek ali razvedrilo, velikokrat zelenjavo na gredah zamenjajo za zelišča, dišavnice, jagode, maline, grmovnice in razne cvetlice,« je po ogledu objektov povedala Zdenka Golub, članica komisije, v kateri so sodelovale še Mira Maučič,
Priznanje za najlepše urejeno kmetijo sta prejela Štefan in Marija Pernek iz Ložine, ki sta znana tudi po izjemni gostoljubnosti.
Pavlica Krajnc in Silva Šeruga, ter še dodala, da so prav vsi obiskani imeli tudi vinograde
Čeprav komisija po besedah Golu-bove nikakor ni imela lahkega dela, se je na koncu odločila tako: dobitniki priznanj za najlepše urejene domove so postali: Anica in Štefan Petrovič iz Strajne 45, Marija in Janez Zajšek iz Podlehnika 106 ter Ana in Maksimiljan Rotar iz Stanoši-ne 5.
Priznanje za ohranjanje arhitekturne dediščine je prejela Antonija Vidovič z Rodnega Vrha 35, ki skrbi z vso predanostjo za svoj dom. Goji le cvetje, ki ga sama vzgoji ali je sadike dobila od prijaznih sosedov ali prijateljev. Tudi njen vrt je za mimoidoče vreden pogleda. Pri delu sta ji v veliko pomoč hči in zet.
Za najlepše urejeno kmetijo sta prejela priznanje Štefan in Marija Pernek iz Ložine 8. Njihova kmetija slovi po gostoljubnosti daleč naokrog, pri njih je gost ali naključni popotnik vedno dobrodošel. Veliko truda vložijo v delo na svoji hribovski kmetiji, kjer tudi stroji ne morejo postoriti vsega, zato veliko del opravijo tudi s konji, ki so velika gospodarjeva ljubezen. Gospodinja pa slovi po odlični peki domačega kruha in gibanice ter po drugih dobrotah. Največja težava, s katero se ubadajo pri Pernekovih, je še vedno cesta, ki še ni asfaltirana, zato neurja gramoz odnesejo v dolino.
Takšen je dom Antonije Vidovič z Rodnega Vrha, ki je prejela priznanje za ohranjanje arhitekturne dediščine.
Priznanje za najlepše urejen poslovni objekt pa je letos prejela Ksenja Požar za bar Dolence v središču Podlehnika.
Potovanje po poteh kolonizacije in mogočnih afriških kraljestev • Gana, Togo in Burkina Faso (8.)
Nogomet in rajska vasica
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Najino raziskovanje etničnih skupin v zahodni Afriki se je za trenutek povsem podredilo najpomembnejši postranski stvari na svetu, saj sva želela doživeti afriško nogometno prvenstvo v vsej njegovi veličini.
Veliki derbi prvega kroga se je odvijal v mestu Sekondi, saj sta se udarili Slonokoščena obala in Nigerija. Seveda sva v skladu z dogajanjem v Accri pričakovala popolno nogometno vzdušje, a sva se kar pošteno uštela. Najprej so naju pričakale neverjetno visoke cene namestitev, saj so lastniki hotelov tudi do desetkrat dvignili cene sobe, čeprav so bili domala vsi hoteli povsem prazni, kar naju je pregnalo v 25 kilometrov oddaljeno obmorsko vasico Busua. Prav tako naju je presenetila neverjetna apatičnost domačinov, ki se niso niti za delček sekunde zmenili za nogomet, razen ko je bila na vrsti tekma domače reprezentance. Tako sva se bolj po naključju kot načrtovano odpravila v to prečudovito obmorsko vasico, ki je po mojem skromnem prepričanju predstavljala enega izmed viškov najinega popotovanja. Prečudovito nebesno modro morje, kilometrske peščene plaže, ki so obdane s palmami, ter sanjski otoček sredi zaliva, ki se bohoti ravno z dvema palmama. Kljub temu da sva predvidevala ostati v tem delu Gane le dobra dva dni, se preprosto nisva mogla posloviti od vasice dober teden. Predala sva se užitkom
tropskega raja, ukvarjala sva se s tradicionalnim ribolovom, odkrivala skrite in nedotaknjene zalivčke ter uživala življenje. Tudi domačini so precej bolj prijazni, kar je pa predvsem povezano s precej kakovostnejšim življenjem, kot sva ga srečala v drugih delih Gane. Vendarle pa je bilo prijetno ribariti, klepetati in spiti kakšno pivo s pristnimi starejšimi domačini, ki spremljajo vso to dogajanje v vasici. Njihove misli so bile nekako zaskrbljujoče, saj tradicionalni ribiški način življenja s prihodom turistov počasi izginja in le redki mladci se odločijo postati ribiči.
Potrebno je seveda omeniti, da se
vasica nahaja dobrih 15 kilometrov od civilizacije in šele cesta, ki so jo zgradili dobrih 30 let nazaj, je odprla pot turističnemu razcvetu vasice. Prepletanje tradicionalnega načina življenja in brezmejne naravne lepote dajo vasici poseben čar, ki te vsrka vase in se ga kasneje le stežka ubraniš. Seveda pa je bil primaren cilj najinega odhoda v ta del Gane nogomet, tako da sva se odpravila tudi na tekmo, kjer sva bila sprva očarana nad povsem novim in še deloma nedograjenim nogometnim stadionom ter nad vzdušjem na stadionu, ki ga premore le Afrika in ki je prepredeno s plesom in petjem. Na sta-
dionu prav nihče ne pomisli, da bi se fizično lotil navijačev nasprotne ekipe, jih zmerjal ali jih kako drugače diskre-ditiral. Ljudje preprosto uživajo v nogometu in se mu popolnoma predajo z dušo in telesom. Tudi cene vstopnic so bile zelo zmerne, saj sva plačala 4 dolarje, pri čemer sva lahko zbirala, med katerimi navijači želiva sedeti. Ker sva dokaj velika pristaša Didiera Drogbaja,
sva se seveda odločila za Slonokoščeno obalo in kaj kmalu sva se prelevila v strastna navijača. Ob zadetku seveda ni manjkalo objemov, rokovanj in plesa, vendar vse v povsem prijateljskem in navijaškem duhu. Zanimivo je, da so na črnem trgu tik pred tekmo cene vstopnic celo presegle trikratno uradno vrednost, vendar je bil stadion skorajda povsem razprodan.
Busua, tropski raj na zemlji, kjer si človek odpočije dušo in telo.
Foto: Uroš Zajdela
Foto: ZG
Foto: ZG
Foto: ZG
Mali oglasi
STORITVE
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
v •/
muume
d
CESSEES
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 74 5 01 43 www.milumed.si
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www.Milumed.si.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.

KROVSKO-KLEPARSKA in TESARSKA dela ter montaža knauf sistema. Pri sanaciji strehe je zelo pomembno pravilno svetovanje, saj strehe ne delamo za kratek rok. Montaža vseh vrst kritin, razen S-metal. Izmeritve in izdelovanje ponudb. Info: Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375 838 ali 02 7 5 5 74 21.
KNAUF (stene in stropi). PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Ploj Janez, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
KMETIJSTVO
NESNICE, rjave, grahaste, stare 14 tednov, prodam, 3 €/kos, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71.
PRODAM jekleni koruznjak dolžine 9 m, vino kvinton - neškropljeno, dvo-brazdni plug visoki, trodelne klinaste brane. Tel 051 214 560.
PRODAMO slamo v oglatih balah. Tel. 751 19 61 ali 041 577 008.
UGODNO prodam belo vino po 0,90 €. Inf. na tel. 02 761 68 11.
PRODAJAMO rjave, grahaste in črne jarkice tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja poteka vsak delovnik od sobote 16. 8,. od 16. do 18. ure. Irgoličevi, Sodinci 22, pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33.
PRODAMO teličko simentalko, A-kontrola, staro deset dni. Telefon 041 599 567.
PRODAM dve breji telici. Telefon 031 458 702.
DOM-STANOVANJE
PRODAMO več stanovanj na Ptuju, Gregorčičev drevored; enosobno, 36,6 m2,43.900 EUR; 1,5-sobno, 44,6 m2, 53.500 EUR; dvosobno, 50,3 m2, 60.300 EUR; 2,5-sobno, 66,6 m2, 79.900 EUR. Popolnoma prenovljena 2008, prosto bremen, vpisana etažna lastnina. Stanovanja so prazna in takoj vseljiva. Lastna nepremičnina, brez provizije. Več informacij: BH VARPREM, d. o. o., www. davki-finace.com/nepremicnine ali 031 602 396.
NEPREMIČNINE
PRODAM gozd v izmeri 2,58 ha, k. o. Župečja vas. Tel. 031 341 092, Žiga.
PRODAMO hišo z gospodarskim poslopjem, sadovnjakom in njivo v velikosti 1500 m2, oddaljeno 5 km iz Maribora, na mirnem kraju. Telefon 02 473 06 99.
KUPIM parcelo v Njivercah pri Kidričevem. Telefon 041 200 533.
ODDAM lokal, 27 m2, Trstenjakova 5 a, Ptuj. Telefon 051 337 677.
fllHiHIMiiiHiElir
{02/2280110
SoliS d.a.o.
Razlagova 24, Maribor
3
RADIOPTUJ
89,8-98,e-l04r3
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic, Tibaut, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. 582 14 01.
KUPIM traktor IMT ali Ursus in kmetijske priključke. Tel. 041 679 937.
PRODAM suha bukova drva, metrska, razkalana, možna dostava. Tel. 041 312 621.
PRODAM traktor IMT 539, letnik 88, in balirko za oglate bale. Tel. 041 396 416.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. Številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radlo-tednlk.sl, za večje objave predhodno pokličite.
Krvodajalci
28. julij - Zlatko Zadravec, Sodinci 60; Jožef Rubin, Jastrebci 34; Cvetka Horvat, Obrež 17; Marko Horvat, Obrež 17; Ksenja Galun, Skorba 9/a; Robert Tušek, Dravinjski Vrh 8; Darko Emeršič, Tovarniška c. 4, Kidričevo; Benjamin Stajnko, Spuhlja 117/a; Jožef Strelec, Strelci 4/a; Alojz Fric, De-strnik 58; Sabina Korošak, Mala Nedelja 28; Matej Bezjak, Tržec 43; Borut Šalumin, Nova vas 101, Ptuj; Milorad Lazic, ormoška 50/ a, Ptuj; Anton Zelenik, Vintarovci 36; Marija Feguš Fridl, Volkmer-jeva 28, Ptuj; Vitomir Krapež, Ptujska Gora 27/a; Vinko Kokol, Dornava 1/a; Leon Turk, Gerečja vas 32.
31. julij - Simeon Gonc, Kidričeva 3, Lendava; Franc Cizerl, Zagorje
Prireditvenik
DELO
KER IMATE veselje do dela z ljudmi, ste dinamični in kumunikativni, vas v Delu vabijo, da se jim pridružite kot naročniški zastopnik (tudi mlajši upokojenci). Pisne prijave pošljite v 8 dneh na DELO, d. d., Strossmajerjeva 26/a, 2000 Maribor (naročnine).
RAZNO
PRODAM ladijski pod debelin 12, 16 in 20 mm, bruna ter ostali gradbeni les, možna dostava. Tel. 041 331 831.
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
PRODAM čistokrvne male nemške ovčarje. Tel. 755 57 21 ali 031 494 534.
PRODAM rabljeno, dobro ohranjeno razno pohištvo, zaradi selitve. Tel. 02 782 10 31.
PRODAM kombinirano peč Feroterm za centralno kurjavo, v uporabi štiri leta. Telefon 051 203 426.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
O
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanom 1, Ptuj (ob Maribonki cesti], tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V5 DNEH
možnost obročnega odplačila
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za določen čas, in upokojence, do 50 % obremenitve, stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasingl. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
KREDITI VSEH VRST
> POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
- tudi za dohodke nižje od 400 EUR - Poplačila starih kreditov
> STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATIVA, Milena Prapotnlk s.p, Plvkova ulica 18/a, 2250 PTUJ
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Znamka
Letnik Cena Oprema Barva
PEUGEOT 2061.4	2003 6.750 AVT.KLIMA5VKAT	KOV. MODRA
RENAULT LAGUNA 1.6	2001 6950 KLIMA	KOV. SREBRNA
VW POLO 1.2	2002 6.400 KLIMA	KOV. SREBRNA
TW1NG0 1.2	2000 2990 -	KOV. RUMENA
AUDI A3	2000 7850 KLIMA 5 VRAT	KOV. MODRA
VW P0L01.2	2002 6.890 KLIMA 5 VRAT	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 3071.61	2001 6890 KLIMA 5VRAT	KOV. SREBRNA
AUDI A41.9 TDI KARAVAN	2004 13.990 KLIMA	KOV. SREBRNA
VWSHARAN1.9TDI	2003 12.290 AVT.KLIMA5VRAT	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 3071.61	2002 7.250 AVT.KLIMA	KOV. ZELENA
VW GOLF 1.9 TDI	2002 7.990 KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL CORSA 1.7 D	2002 5.890 KLIMA	ČRNA
AUDI A4 KARAVAN	2004 16500 KLIMA	K0V.ČRNA
PEUGEOT 3071.61 LASTNIK 2001 6.990 AVT.KLIMA5VRAT	K0V.S REBRNA
PEUGEOT 3071.6 HDI	2005 9.750 KLIMA	BELA
RENAULT TRAPIC 1.9 DCI	2006 16.900 KLIMA,9 SEDEŽEV	BELA
FORD C-MAX	2004 9800 KLIMA,	KOV. SREBRNA
VW TRANSPORTER 1.9 TDI 9 SEDEŽ. 2004 15.900 KLIMA 1 USTNIK	BELA
CITROEN XSARA PICASO 2,0 HDI 2000 6890 KLIMA	KOV. MODRA
CITROEN C3	2003 5.990 KLIMA	KOV .RDEČA
0PELMERIVA 1.61 LASTNIK 2004 7.890 KLIMA	KOV.MODRA
AUDI A3 2.0 TDI	2003 13.490 AVT.KLIMA	KOV. RUMENA
CITROEN C31.4	2003 6.590 KLIMA	KOV. SIVA
PEUGEOT 3071.6	2001 6.900 KLIMA	KOV. SREBRNA
VW PASSAT 1.9 TDI	2005 16.990 KLIMA 5 VRAT	K0V.SIVA
VWT0URAN1.9TDI	2004 13.900 KLIMA	KOV. ČRNA
AUDI A3 2.0. TDI S-LINE	2004 14.900 KLIMA ALU PLATIŠČA	KOV. ČRNA
OPEL ZAPIRA 1.9 TDCI	2006 16.500 AVT.KLIMA	KOV. SREBRNA
VWTOUREG2.5TDI	2008 41.900 KLIMA	KOV. SIVA
VW POLO 1.2	2002 6.800 KLIMA 5 VRAT	RDEČA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
10/a; Marjan Cizerl, Zagorje 10/b; Robert Horvat, Lačaves 33, Kog; Petra Škvorc, Kolodvorska c. 15, Središče ob Dravi; Jožef Veselko, Sp. Ključarovci 4; Aleš Predikaka, Doklece 18; Dragica Leskovar, Cirkovce 60/g; Irena Laura, Formin 47/a; Zvonka Zadravec, Zla-toličje 113; Franc Hrga, Juršinci 75; Bojan Krajnc, Zg. Hajdina 7/ d; Bojan Vrabl, Zg. Hajdina 1/a; Vojko Dražkovič, Starošince 34; Dušan Lesjak, Draženska c. 18, Ptuj; Matejka Virt Lazic, Ormoška 50/a, Ptuj; Janko Zelenik, Nova vas pri Markovcih; Aleš Meglič, Spuhlja 61; Andrej Flajs, Pobrežje 85; Tadej Bojnec, Langusova 26, Ptuj; Roman Krajnc, Kajuhova 1, Ptuj; Anton Mohorko, Trnovec 11; Majda Ogrizek, Zlatoličje 113/a.
Četrtek, 14. avgust
9.00 Kog, srečanje upokojencev in tekmovanje v vrtnem kegljanju; kulturno-etno-loško društvo Kunštni Prleki in Unikat Belec iz Železnih Dveri - prikaz izdelave lončenih izdelkov ter zabava s plesom 10.00 galerija TD Ptujska Gora, tiskovna konferenca pred III. Rožmarin festom na Ptujski Gori
13.00 Čušekova kmetija v Dornavi, tiskovna konferenca turistično-etnografskega društva Lukari s prikazom priprave luka za prodajo in spletanja vencev pred 15. lukarskim praznikom 17.00 Tržec, Djočanova kmetija, zaključek adaptacije s pokrivanjem strehe, postavitev klopotca ter družabno srečanje članov Etnografskega društva Tržec 17.30 občinski trg na Hajdini, svečana otvoritev skulpture akademskega kiparja
Viktorja Gojkoviča s kulturnim programom 18.00 terasa Bo Caffeja na Ptuju, družabno srečanje Četrtki na Ptuju v organizaciji DU Ptuj, gostitelj Mitja Gobec, gosta večera arheolog Ivan Tušek in glasbenik Branko Ciglar - Dipsi - pričetek zbiranja prispevkov za izdelavo kopije Orfeje-vega spomenika
20.00 v cerkvi na Kogu: Poletno klasični večer, flavta - Milena Pfeiler, orgle - Marjeta Urbanič
20.00 cerkev Marije Zavetnice s plaščem, sv. maša z nadškofom dr. Francem Kram-bergerjem, po maši pete litanije in procesija z lučkami; 24.00 - polnočna sv. maša in molitveno bedenje. Dnevi turizma na Kogu s številnimi prireditvami in ponudbo kogovskih vin, pogač in drobnega peciva aktiva kmečkih žena Kog
Petek, 15. avgust
-	Svetinje, praznik župnije Svetinje s postavitvijo klopotca pri svetinjski kleti
-	Ključarovci, PGD Ključarovci - Nogometni turnir na travi za člane
-	Središče ob Dravi, žegnanje s sejmom domače obrti
6.30, 8.00 Ptujska Gora, sv. maša
9.30 Ptujska Gora, blagoslov novega parkirišča in romarske poti miru, 10.00
slovesna sv. maša z dr. Francem Krambergerjem in posvetitvijo slovenskega naroda Mariji, 12.30 in 19.00 sv. maša
-	V razstavišču na stopnišču Mercatorjeve Blagovnice na Ptuju je na ogled nova razstava likovnih del Gorana Turnška
14.00 Kog, srečanje krajanov in odprtje obnovljenih cest na Kogu pri Veselku s kulturnim programom in družabnim srečanjem na Klumpi
20.00 Kog, nočni nogometni turnir ŠD Kog
15.00 do 19.00 proštijsko dvorišče, Slovenski trg na Ptuju, oratorijski dan za starše pred Oratorijem 2008
20.00 Turški Vrh, gostilna Martina Težaka, nočni pohod po občini Zavrč ob občinskem prazniku PD Haloze
Sobota, 16. avgust
9.00 Kog, kolesarjenje po Kogovski vinski cesti 10.00 Kog, Srečanje članov društva generala Maistra in ogled Koga 12.00 dvorana na Kogu, strokovna ocena letnika vin 2007 s podelitvijo priznanj 13.00 dvorana na Kogu, Festival vina - vodena degustacija vin kogovskih vinogradnikov s kulturnim programom 13.30 Kog, pričetek kuhanja kisle juhe, kronanje prve kogovske vinske kraljice,
postavitev klopotca s kulturnim programom 16.30 Kog, program za otroke ter družabno srečanje do 20. ure z ansamblom Vitica 14.00 Zg. Leskovec pred gasilskim domom, 13. kmečki praznik TD Klopotec; kulturni program, odprtje kulinarične razstave in podelitev priznanj; 15.30 kmečke igre, zabava s Slovenskogoriškim kvintetom -	Velika Nedelja, Tradicionalna velikonedeljska noč PGD Velika Nedelja; gasil-
sko tekmovanje za pokal Velike Nedelje ter zabava z ansamblom Dinamika 18.30 Kulturna dvorana Zavrč, osrednja prireditev ob občinskem prazniku občine Zavrč
19.00 večnamenska dvorana v Cirkulanah, pričetek pohoda ob polni luni Društva gospodinj Cirkulane
Nedelja, 17. avgust
Lovski dom Veličane, tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za pokal KS Ivanjkovci
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Glasbena oddaja Pozdrav soncu, 2. del; Dežela šerp - avtorski film alpinista Aleša Kunaverja; Zaplešimo ob zvokih ansambla Gašperji
Kino Ptuj
15. in 17. avgusta ob 19.30 grozljivka Maturantski ples, ob 21.10 Art program: komedija Zveza kebab
Nebesa niso samo ena!
Če vas veseli delo v kuhinji in vam selitev ni ovira, vas mlad in dinamičen kolektiv družbe Nebesa d.o.o. iz Idrije vabi medse. Takoj zaposlijo več kuharjev in vodjo kuhinje.
Delo kuharja poteka v treh izmenah, delo vodje kuhinje pa je enoizmensko.
Kandidata za vodjo kuhinje mora odlikovati sposobnost samostojnega vodenja in organiziranja dela, zaželjena pa je tudi srednja ali višja strokovna izobrazba gostinske smeri.
Delovno razmerje z vodjem kuhinje bodo sklenili za določen čas enega leta, kuharja za določen čas 6 mesecev, z možnostjo sklenitve za nedoločen čas.
Nudijo prijetno delovno okolje, stimulativni OD, možnost napredovanja, pomagajo pa vam tudi pri zagotovitvi nastanitve.
Ne odlašajte!
Vašo cenjeno prijavo pričakujejo na naslovu NEBESA d.o.o., Vojkova 10, Idrija. Lahko pa jih pokličite tudi na tel. št.: 05 37 50 230, vsak dan od 7.00 do 15.00 ure in si priskrbite več informacij.
ZNAMKA	LETNIK	CENAe	OPR.	BARVA
BMW 525 D AVTOMATIC	2005	26.600,00	XSEN0N	KOV. SIVA
CITROEN C8 2.0 HDI	2006	13.500,00	KLIMA	KOV. T. SIVA
FORD FOCUS KARAVAN 1.6 TDCI	2006	10.300,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
OPELASTRA 1.7 LIMUZINA	2003	6.970,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA KARAVAN 1.7 CDTI	2005	10.980,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT ESPACE 2.2 DCI	2005	13.800,00	AVT. KLIMA	KOV. ZLATA
RENAULT KANGO01.5 DCI	2005	7.490,00	KLIMA	BELA
RENAULT SCENIC 1.9 C0NFQRT EXSPRESION	2006	11.980,00	ABS	KOV. SIVA
SEAT ALHAMBRA 1.9 TDI	1998	6.680,00	KLIMATRONIC	BELA
SEAT LEON 1.9 TDI	2006	15.300,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
SEAT CORDOBA 1.9 SDI	2002	6.380,00	KLIMA	RDEČA
ŠKODA OCTAVIA 1.9 TDI KARAVAN	2000	5.650,00	AVT. KLIMA	BELA
TOYOTA C0R0L1A 1.4 D	2005	12.400,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
VW GOLF 1.9 TDI LIMUZINA	2002	7.880,00	KLIMA	BELA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN CONFORT	2006	17.300,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
Ponudba
ZNAMKA
LETNIK CENA€ OPR. BARVA
BMW 525 D ÄVTOMATIC	2005	26.600,00
CITROEN C8 2.0 HDI	2006	13.500,00
FORD FOCUS KARAVAN 1.6 TDCI	2006	10.300,00
OPELASTRA 1.7 LIMUZINA	2003
OPEL ASTRA KARAVAN 1.7 CDTI	2005
RENAULT ESPACE 2.2 DCI	2005	13.800,00
RENAULT KANG001.5 DCI	2005 7.490,00
RENAULT SCENIC 1.9 C0NFQRT EXSPRESI0N	2006	11.980,00
SEAT ALHAMBRA 1.9 TDI	1998	6.680,00
SEAT LEON 1.9 TDI	2006	15.300,00
SEAT C0RD0BA 1.9 SDI	2002	6.380,00
ŠKODA 0CTAVIA 1.9 TDI KARAVAN	2000	5.650,00
TOYOTA C0R0L1A 1.4 D	2005	12.400,00
VW GOLF 1.9 TDI LIMUZINA	2002 7.880,00
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN C0NF0RT	2006	17.300,00
KLIMA KLIMA AVT. KLIMA AVT. KLIMA AVT. KLIMA KLIMA ABS
KOV. T. SIVA
Znamka Letnik		Cen%	Oprema	Barva
OPEL ASTRA 1,7 DTI KOMBI	2000	5.140,00	KLIMA	RDEČA
RAUTH.MEGANE 1,5 DCI GRAND.	2004	8.900,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROEN SAX01,1	1999	1.990,00	SERVO VOLAN	BELA
HYUNDAI ACCENT 1,5 CRDi	2002	4.920,00	KLIMA	KOV. ZLATA
CITROEN XSANTIA 2,0 TCTVSX	1996	1.890,00	AVT. KLIMA	KOV. ZELENA
CITROEN SAX01,1	2001	3.480,00	PRVA REG. 2002	KOV. MODRA
OPELVECTRA 1,616V LIMUZINA	1999	4.280,00	KLIMA	BELA
RENAULT MEGANE 1,6 E RT	1996	1.990,00	SERVO	KOV. MODRA
OPEL ASTRA BERTONE 1,616VCABF	¡.2003	10.690,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL LIMUZINA 1,416V CLUB	2000	4.350,00	SERV. KNJIGA	KOV. B. RDEČA
HYUNDAI LANTRA 1,616VGLS	1996	2.190,00	PRVA REG. 1997	KOV. B. RDEČA
RENAULT MEGANE COUPE 1,616V	2000	4.290,00	PRVI LAST.	KOV. SIVA
VOLKSWAGEN POLO 50	1997	1.560,00	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
RENAULT CLI01,2	1998	2.150,00	AIR BAG	RDEČA
R MEGANE 1,9 DCI DYNA. LUX	2004	9.450,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
OPEL CORSA 1,012V CITY	1999	2.490,00	SERV. KNJIGA	RDEČA
RENAULT SAFRAN 2,0 SI	1996	2.150,00	AVT. KLIMA	KOV. ZELENA
OPEL ASTRA 1,416V CLUB	1998	3.740,00	SERVO VOLAN	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI EXPRE.	2001	6.180,00	KLIMA	KOV. SIVA
FORD MONDE01,8 LIMUZINA	1999	2.920,00	KLIMA	KOV. ZELENA
OPEL ASTRA 1,7 TD CLUB, 4V	1999	4.740,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,11	2000	3.490,00	SERV. KNJIGA	KOV. B. RDEČA
SUZUKI SWIFT 1,3 GX	1996	1.190,00	ALARM	BELA
RENAULT TWING01,2	2004	4.990,00	KLIMA	KOV. ČRNA
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 OOO
Barva
KOV. T. SIVA KOV. S. MODRA TEMNO ZELENA SREBRNA TEMI1
AVT. KLIMA KLIMA AVT. KLIMA AVT. KLIMA KLIMA AVT. KLIMA
KOV. ZLATA BELA KOV. SIVA BELA
KOV. ČRNA RDEČA BELA KOV. SIVA BELA
KOV. ČRNA
Letnik Cena
11.000 2006 15.990 2005 11.590
2002	8.990 1999 2.690
2.490 2004 13.690 2004 5.590
2003	12.990 13.990
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Na zalogi preko 40 vozil. NA ZALOGI TUDI TOVORNA VOZILA
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Prodaja vozil
ČETRTEK 14.8.
8.00 Košnja na Polenšaku 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Od paše do sira - Mezgovci 08
PETEK 15.8.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 22.00 Sedmo platno
SOBOTA 16.8.
8.00 Šolska Kronika OŠ Markovci 9.00 Sedmo Platno
10.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja
11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja
12.00 VIDEO TOP 10 Odd.
13.00 SUPER HITI odd.
14.00 SIP lestvica - odd.
17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja
18.00 PRI GAŠPERJU odd.
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd.
20 00 40 let MnP Markovci
NEDELJA 17.8.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Srečanje ljudskih pevcev 08 10.00 Kuhajmo skupaj - kuharska oddaja 11.00 Odprtje Djočanove kmetije v Tržcu 13.00 Od paše do sira - Mezgovci 08 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Trganje koruze na Destrniku 07
PONEDELJEK 18.8.
8.00 25 let FD Lancova vas 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Odprtje Djočanove kmetije v Tržcu 19.15 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 20 00 40 let MnP7 Marknvri
Znamka
Letnik Cen^ Oprema Barva
1999 1996
OPEL ASTRA 1,7 DTI KOMBI RAUTH.MEGANE 1,5 DCI GRAND, CITROEN SAX01,1 HYUNDAI ACCENT 1,5 CRDi CITROEN XSANTIA 2,0 TCTVSX CITROEN SAX01,1 OPELVECTRA 1,616V LIMUZINA RENAULT MEGANE 1,6 E RT OPEL ASTRA BERTONE 1,616VCABR. 2002 OPEL LIMUZINA 1,416V CLUB 200C HYUNDAI LANTRA 1,616VGLS 199E RENAULT MEGANE COUPE 1,616V 200C VOLKSWAGEN POLO 50 RENAULT CLI01,2 R MEGANE 1,9 DCI DYNA. LUX OPEL CORSA 1,012V CITY RENAULT SAFRAN 2,0 SI OPEL ASTRA 1,416V CLUB RENAULT SCENIC 1,9 DCI EXPRE FORD MONDE01,8 LIMUZINA OPEL ASTRA 1,7 TD CLUB, 4V PEUGEOT 2061,11 SUZUKI SWIFT 1,3 GX 1,2
1999 1.990,00 SERVO VOLAN
1996 1.890,OC
.990.00 SERVO
1999
1999
2000 1996
5.140,OC 8.900,OC 1
4.920,OC 1
3.480,OC 4.280,OC 1
10.690,OC 4.350,OC 2.190,OC 4.290,OC
1_______
2.150,OC 9.450,OC 2.490,OC 2.150,OC 3.740,OC 6.180,OC 2.920,OC 4.740,OC 3.490,OC 1.190,OC 4.990,OC
RDEČA
AVT. KLIMA PRVA REG. 2002
BELA
KOV. ZLATA KOV. ZELENA
BELA
1997 1.560.0C
1999 1996 1998
SERV. KNJIGA PRVA REG. 1997 PRVI LAST. SERV. KNJIGA AIR BAG PRVI LAST. SERV. KNJIGA AVT. KLIMA SERVO VOLAN
KOV. SREBRNA KOV. B. RDEČA KOV. B. RDEČA
RDEČA
RDEČA KOV. ZELENA
KOV. ZELENA
SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA ALARM
KOV. B. RDEČA BELA
P*™ fevto
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
íPoííuiajtz na± na i(7e£ouyieïïi ífAiu!
RADIOPTUJ
na ¿fiietu
www.radio-phjj.si^)
L
LETNIK CENA
KM BARVA
m
BMW SERIJA 5:530 D AVTOMATIK RENAULT ESPACE 2.0 T PRIVILEGE NOV MOTOR RENAULT ESPACE 2.2 DCI PRIVILEGE RENAULT ESPACE 3.0 DCI PRIVILEGE AVTOMATIK RENAULT ESPACE DIANMIQUE 2.0 DCI RENAULT ESPACE INITIALE 2.2 RENAULT GRAND SCENIC 1.5 DCI EXPRESSION RFNAIIIT GRAND SCFNIÎ! 19 fin LIYN fflNF
21.300 ČRNA 37.342 KOV. ČRNA 117.000 SV. MODRA
RENAULTTWING01.216V VW GOLF V 1.9 TDI BASSIS VWJETTA 1.9 TD1105 KM vwTniiRAN 1 PTnnnnKM
08.500 SIVA
1.000 KOV. SREBRNA
90.50t
46.381 .....
137.653 BEL/ 3.000 SIVA 104.900
m mon
Samopostrežna in avtomatska avtopralnica 7.00 - 24.00
www.toyota.si
www ah.fi irman ci
TODAY TOMORROW TOYOTA
AM Furman
Roaaška c. 13. Ptui. 02 788 54 77
M
ARHITEKTONSKI ATELJE
FRANC CIŽEK, prof. univ. dipl. ing. arh. MARIBOR, Pod gradiščem 26 / C 051 602 086
Arhitektonski atelje - ustanovljen leta 1985, ponovno deluje z namenom nuditi strankam načrte za gradbeno dovoljenje. Prisluhnili bomo vašim željam - mi pa jim bomo dodali še naše znanje za dosego skupnega zadovoljstva! Pokličite nas in poslali vam bomo ponudbo! Ugodne cene s posebnimi popusti!
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena ]
Roletarstvo ABA Boštjan ArnuS s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000
ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA«. OPREMA BARVA				
AUDI A3 2.01	2004	13.999,99	DVOJNA KUMA	ČRNA
AUDIA61.8T	1998	5.909,99	AVT.KUMA	BELA
BMW SERIJA 7:740 IL	2001	12.290,00	KUPLJEN V SLO	KOV. MODRA
CHRYSLIR VOYAGER 2.5 CRD	2003	10.990,00	KLIMA	SREBRNA
CITROEN C31.41	2004	7.090,00	AVT.KUMA	KOV. DDR. RDEČA
CITROEN XAHTIA 2.01BVISX	1990	2.490,00	KLIMA	KOV. T. ZELENA
FIAT PUNTO GRANDE 1.2	2000	7.599,99	KUPUENVSLO	K0V.SV. MODRA
MERCEDES RAZRED E 270 CDIT1PTR0NIC	2004	19.999,99	DVOJNA KUMA	KOV. SREBRNA
MERCEDES RAZRED E KAR. 270 COI NAVMENON	2003	17.990,00	DVOJNA KUMA	ČRNA
MITSUBISHI GALANT 2.G	1999	5.290,00	AVT.KUMA	SREBRNA
ŠKGDA FABIA 1.2	2005	6.990,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
VW GOli V 2.0 TDI	2004	12.990,00	DVOJNA KUMA	ČRNA
VWSHARAN 1.9T0I TUEND UNE4X4	2993	12.990,00	AVT.KUMA	MODRA
TOYOTA YARIS1.3 WT1	2992	6.090,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
VW GOLF III 2.8 VRS	1994	1.790,00	KLIMA	T. SREBRNA
/
\
MaM
Mar prav zares je odšel tja v neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu ...? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da mu ne zmotimo miru.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, očeta, dedija in tasta
Štefana Vaupotiča
IZ HAJDOŠ 46
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za svete maše, cvetje, sveče ter nam izrekali ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala g. naddekanu župniku Marjanu Feslu za opravljen cerkveni obred, govorniku g. Francu Erlaču za besede slovesa, podjetju Mercator - kolektivu Blagovnice Ptuj, podjetju Boxmark in sodelavkam. Hvala pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Milika, hčerka Zdenka z družino in hčerka Sonja z družino
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke, zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še gori.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage tete in sestre
Neže Meško
IZ SODINCEV 30
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo pogrebnemu podjetju Aura, gospodu župniku Tončku za opravljen cerkveni obred, govornici gospe Jožici za poslovilne besede ter iskrena hvala cerkvenim pevcem in molivkam v vežici.
Tvoji najdražji
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNI
HH
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Telefon: 02 461 2458 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
www.radio-tednik.si
Rada si imela ljudi okrog sebe, jih razveseljevala in spoštovala, sovraštva in zlobe nisi poznala. Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Nam je ostala zdaj praznina in globoka bolečina.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 69. letu po težki bolezni zapustila naša draga mama, babica in tašča
Slavica Erhatič
IZ ZAGORCEV 89, JURŠINCI
nazadnje stanovalka Doma upokojencev Ptuj
Od nje se bomo poslovili danes, v četrtek, 14. avgusta 2008, ob 17. uri izpred mrliške vežice na pokopališču v Juršincih.
Žalujoči otroci z družinami
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 70. letu zapustila draga žena, mama in babica
Terezija Frlež
rojena Dajčman
IZ JIRŠOVCEV, STANUJOČA V UL. LACKOVE ČETE 5, PTUJ
Od nje se bomo poslovili v petek, 15. avgusta, ob 11. uri na novem ptujskem pokopališču.
Žara bo pripeljana v vežico v četrtek, 14. avgusta, ob 15. uri.
Vsi njeni
Kako je prazen dom,
dvorišče, naše
oko zaman te išče,
ni več tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok
za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata in strica
Franca Poljanca
IZ BUKOVCEV 30
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo osebju internega oddelka Bolnišnice Ptuj, govornikoma za poslovilne besede, sosedi ge. Geli Meznarič za molitev, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, g. župniku za opravljen obred in sveto mašo ter podjetju Mir.
Žalujoči: žena Marija, sin Janko in hčerka Olga z družinama ter ostali sorodniki
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta,...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________.
NAROČI LNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta: _
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj do». Raičeva ó 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
HIŠA
MDARIL
▼ \ • • • • •
nagrajujeta obstoječe naročnike Štajerskega tednika
Bon v vrednosti 20 € v hiSa^daril prejmeta
Nežka Šoštarič, Nova vas 122/a, 2250 Ptuj
Miroslav Močnik, Podlehnik 69/a, 2286 Podlehnik
Bona ni mogoče zamenjati za gotovino. Vrednost nakupa ne sme biti manjša od vrednosti bona. Izdajatelj bona je podjetje Panap, d.o.o., Rogozniška 33, Ptuj. Izžrebana naročnika Štajerskega tednika bosta bon za nakup prejela po pošti.
Ptujska Gora • Praznični božjepotni vikend
Foto: M. Ozmec
Odpirajo novo parkirišče in Pot miru
Na Ptujski Gori je že vse pripravljeno na veliko slavje ob zaključku pomembne pridobitve za romarje in občino Majšperk, saj bodo blagoslovili novo parkirišče in Pot miru. Po besedah županje dr. Darinke Fakin investicijo delno financira Evropska unija, in sicer iz evropskega sklada za regionalni razvoj, ki se izvaja v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013.
Kot je povedal pater Janez Šamperl, rektor svetišča na Ptujski Gori, so vsa dela v zaključni fazi: »Moram povedati, da že vse od leta 2004 delamo majhne korake na poti proti praznovanju 600-letnice Ptujske Gore. Tokrat pa delamo velik korak, skupaj z občino Majšperk in domačimi krajani , ki so imeli veliko razumevanja tudi pri urejanju zemljiških zadev. Velik korak za Ptujsko Goro, predvsem pa pomembna pridobitev za vse romarje in obiskovalce pa je novo pre-potrebno parkirišče za okoli 200 osebnih vozil in z obračališčem za avtobuse ter prav tako romarska Pot miru, ki se vije od parkirišča navzgor mimo skulptur in romarske hiše k znameniti cerkvi Marije Zave-tnice s plaščem.
Bratje minoriti pa se na vso moč trudimo, da bi to znamenito božjepotno cerkev Marije Zavetnice ob obletnici, ki jo bomo pričeli praznovati že čez leto dni, razglasili za baziliko. Zaradi tega že potekajo obsežna obnovitvena in restavratorska dela v prezbiteriju te cerkve, ki jih vodi restavratorski svetnik, akademski kipar Viktor Goj-kovič, ki je tudi avtor skulptur, na katerih je ob Božji poti miru upodobili vseh 20 skrivnosti rožnega venca, do obletnice pa bodo obnovljene tudi stare cerkvene orgle, ki imajo zgodovinsko vrednost.«
Konec tedna se torej obeta na Ptujski Gori veliko romarsko slavje?
»Prepričan sem, da bo tokrat
Ob vznožju ptujskogorskega griča so uredili veliko travnato parkirišče z asfaltno dovozno cesto in obračališčem za avtobuse.
še posebej množično in veličastno. V petek 15. avgusta, na praznik Marijinega vnebovzetja, pričakujemo več tisoč romarjev od blizu in daleč. Slovesnost blagoslova romarske poti in parkirišča bo namreč vodil naš nadškof-metropolit dr. Franc Kramberger, vsako leto več romarjev pa se odloča tudi za večerno romanje in za udeležbo na znameniti večerni procesiji z lučkami, ki bo potekalo na predvečer, v petek, po večerni maši, ki se bo pričela ob 20. uri.«
Novo in lepo urejeno parkirišče, ki je tik pod ptujskogor-skim gričem in se v njegovo značilno podobo z gotsko cerkvijo na vrhu lepo vključuje, je že ozelenelo, vmes vodi le asfaltirana dovozna cesta z obračališčem za avtobuse. Od parkirišča pa vodi skozi star sadovnjak navzgor proti romarski hiši in cerkvi Marije Zave-tnice s plaščem Pot miru, ki je
Foto: M. Ozmec
V Marijini dvorani so na ogled črno-bele in barvne fotografije, na katerih mednarodni mojster fotografije in častni občan občine Majšperk Stojan Kerbler predstavlja utrinke iz preteklosti Ptujske Gore.
Napoved vremena za Slovenijo
utrjena s betonskimi ploščami v isti ravnini s potjo, tako da je po njej možno voziti tudi z invalidskimi vozički. Ob Poti miru pa so postavljene umetniške skulpture akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča, na katerih je upodobljenih vseh 20 skrivnosti rožnega venca.
Romarska hiša, ki so jo preuredili iz nekdanjega župnijskega gospodarskega poslopja, oziroma kolarnice s hlevom, in jo tudi že blagoslovili, ima dve večji dvorani, prostor za skupinsko malico s sanitarijami, zgoraj pa so uredili tudi štiri sobe za duhovnike, ob katerih je tudi prostor za skupinska ležišča romarjev. V spodnji Frančiškovi dvorani, ki je opremljena z okoli 100 sedeži, bodo romarjem in drugim obiskovalcem predvajali multivizij-ski program, ki jih bo popeljal skozi zgodovino duhovne in umetnostne vsebine tega svetišča in znamenite božjepotne cerkve. Nad njo pa je nekoliko manjša Marijina dvorana z okoli 80 sedeži, ki bo namenjena duhovnim srečanjem, katehezi in duhovnim predavanjem. V njej je na črno-belih in barvnih fotografijah predstavil Utrinke iz preteklosti Ptujske Gore mednarodni mojster fotografije in častni občan občine Majšperk Stojan Kerbler.
Bratje minoriti so posebej ponosni na dejstvo, da je bila Ptujska Gora v Evropi, že preden je vanjo uradno vstopila Slovenija, saj že nekaj stoletij velja za evropsko božjo pot.

Foto: M. Ozmec
Pater Janez Šamperl na Poti miru, ki vodi proti ptujskogorski cerkvi
In to bo besedah patra Janeza Šamperla ostaja tudi v bodoče, saj se posebej ob koncih tedna vrstijo avtobusi romarjev in drugih turistov iz vse Evrope. Poleg organiziranih skupin je vse več tudi drugih turistov, izletnikov, pohodnikov, družin in ljubiteljev sakralne umetnosti. Od okoli 60.000 obiskovalcev, ki so jih beležili v lanskem letu, jih je največ prišlo iz nemško govorečih držav, predvsem Nemčije in Avstrije, vse več pa je tudi Hrvatov in Italijanov. To po številu obiskovalcev Ptujsko Goro uvršča takoj za Brezjami na drugo romarsko mesto v državi, zagotovo pa je najpomembnejše svetišče mariborske škofije in celotne severovzhodne Slovenije.
Sicer pa bodo 600-letnico ptujskogorske romarske cerkve in svetišča po besedah patra Janeza Šamperla obhajali kar eno leto, od praznika Matere božje ali »šentvoršce« v juniju leta 2009 do »šentvoršce« v letu 2010. V tem času bodo pripra-
vili vrsto najrazličnejših prireditev, gostili pa bodo tudi vse slovenske škofije in dekanije, številne romarje ter nekatere pomembne goste. Močno se namreč zavedajo, da je cerkev Marije Zavetnice s plaščem eden od najdragocenejših biserov gotske sakralne arhitekture pri nas in da je prav zaradi tega razglašena za kulturni spomenik najvišjega ranga.
Petkova praznična slovesnost se bo na Ptujski Gori pričela ob 9.25 z zbiranjem romarjev in drugih udeležencev ob igranju godbe na pihala. Ob 9.30 bo v imenu gostiteljev patrov mino-ritov zbrane pozdravil rektor pater Janez Šamperl, slavnostna govornica bo županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin, svečan blagoslov novega parkirišča in poti miru pa bo nato opravil nadškof metropolit dr. Franc Kramberger, ki bo od 10. ure dalje vodil tudi slovesno sveto mašo.
M. Ozmec
Danes bo sprva v notranjosti Slovenije še nekaj oblačnosti, nato bo precej jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, ob morju okoli 20, najvišje dnevne od 24 do 29, na Primorskem do 32 stopinj C.
V petek se bo pooblačilo, na vzhodu bo sprva še delno jasno. Že zgodaj dopoldne bodo v severozahodni Sloveniji prve nevihte. Do večera se bodo padavine razširile nad vso Slovenijo. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Do sobote zjutraj bo dež ponehal, čez dan se bo razjasnilo.
'VMIKO'
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/4800141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Črna kronika
Vinjen kolesar se je poškodoval
11. avgusta ob 5.15 se je zgodila prometna nesreča, v kateri se je kolesar huje telesno poškodoval. 43-letni kolesar, doma iz okolice Ptuja, se je peljal po lokalni cesti iz Cirkovc proti Pleterjam. Ko je zapeljal desno s ceste, je izgubil nadzor nad kolesom in padel. Pri tem se je huje telesno poškodoval. Kolesar je bil preizkušen z elektronskim alkotestom, ki je pokazal 0,73 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Poškodovanec je bil z reševalnim vozilom prepeljan v Splošno bolnišnico Ptuj, kjer je ostal na zdravljenju.
Motorist trčil v avtomobil
10. avgusta ob 16.00 se je na regionalni cesti Ormož-Lju-tomer v bližini naselja Ivanjkovci zgodila prometna nesreča, v kateri sta se dve osebi lažje in ena huje telesno poškodovala. 49-letni voznik osebnega avtomobila Fiat punto, doma iz okolice Ormoža, se je vozil iz smeri Ormoža proti Ljutomera. Voznik fiata je hotel zaviti na dovozno pot stanovanjske hiše. Ko je zavijal levo čez vozišče, je pripeljal iz smeri Ljutomera 44-letni voznik motornega kolesa, doma iz Velenja, in s sprednjim delom motorja trčil v desni bok fiata. Padel je po vozišču, kjer je obležal huje telesno poškodovan. Z reševalnim vozilom je bil prepeljan v Splošno bolnišnico Ptuj. Voznik in sopotnica v osebnem avtomobilu sta se v nesreči lažje telesno poškodovala.
Policisti poželi konopljo
Policisti Policijske postaje Ptuj so 7. avgusta v okolici Ptuja odkrili nasad konoplje. Sadike so bile visoke tudi do 170 centimetrov. Konopljo so poželi, o najdbi pa obvestili Okrožno državno tožilstvo.
Dvakrat vlom na Dornavski
Policisti policijske postaje Ptuj so v krajšem časovnem obdobju na Dornavski cesti na Ptuju obravnavali dva vloma v stanovanjsko-poslovni objekt. Storilci so bili v obeh primerih prijeti še iste noči.
Zasegli vozilo
Policisti Policijske postaje Ptuj so 6. avgusta v okolici Ptuja zasegli vozilo 31-letnemu večkratnemu kršitelju cestno-prometnih predpisov, doma iz Ptuja, ki je vozil pod vplivom alkohola. Voznik je bil v zadnjih dveh letih že večkrat ustavljen zaradi vožnje pod vplivom alkohola in vožnje brez vozniškega dovoljenja. Zoper njega bo prav tako podan obdolžilni predlog pristojnemu sodišču.
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ In IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15,2250 PTUJ, Slovenija
Trgovina tehnično blago (Puhova 15) Tel.: 02 78 79 630 Faks: 02 78 79 615 Trgovina črna In barvasta metalurgija (Volkmerjeva 32a) Tel.: 02 74 81 038 In1b@tehcenter.si www.tehcenter.si
TRGOVINA
•	Črna In barvna metalurgija
•	Varilni material In varilna tehnika
•	Električno orodje
•	Pnevmatska orodje
•	Ročno orodje
•	Rezilno orodje
•	Merilno orodje
•	Stroji In naprave
•	Vijačni material In okovje
•	Barve in laki
•	Ležaji
•	Verige in bremenske vrvi
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov
•	Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala