Lete V. (XII.), štev. 120
Maribor, sobota 30. maja 1931
a razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 V*0a mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon;
Uredn.2440 Uprava2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Brez vesti
Te dni so razpravljali v praškem par' teaientu slučaj iz Košutov na Slovaškem, kjer je komunistični poslanec Major na hujskal nevedne in nerazsodne ljudi, da so prišli pred občinsko hišo in grozili. Ko je prišlo orožništvo, so jih nahujskani ljudje sprejeli s streli iz revolverjev in s kamenjem, nakar so po brezuspešnih opominih orožniki oddali med množico, ki je tudi dejansko in z noži navalila na orožnike, več strelov, pri čemer je padlo nekaj žrtev. Komunističnega poslanca hujskača so zaprli in z njim vred še nekaj oseb, in bodo vsi sojeni po zakonih o zaščiti javnega reda. Kdo pa bo vrnil rodbinam, katerih nahujskani člani so »ostali žrtve komunističnega brezvestnega hujfckača? Morda boljševiška centrala v Moskvi?
čuje se, da je ta boljševiška centrala Svojim organizacijam in pristašem po Vseh državah zopet izdala nalog, da mo-rajo s 1. junijem začeti z novimi zločini, 2 umori, požigi in podobnim. Na ta način ba| bi se v »kapitalističnih« državah molilo redno delo in gospodarsko življenje in bi se naj pripravljala svetovna boljševiška revolucija. Boljševiška vrhovna komanda v Moskvi je že ponovno izdala takšne ukaze, in vsakokrat so se v raznih državah našli bodisi nevedni bo-zločinski tipi, ki so jim nasedli in nahujskali še druge nevedneže k zločinskim dejanjem. Ob takih prilikah je vedno tekla tudi nedolžna kri. Pa kaj to briga boljše viške diktatorje? Oni si manejo roke, zakaj vsaka še tako nespametna demonstracija se jim zdi korak naprej k njihovi svetovni revoluciji.
Tako se brezvestni ljudje igrajo z usodo nevednih mas in z usodo narodov. Mi v Jugoslaviji imamo hvala bogu razmeroma malo opravka z boljševiškimi a-genti, ker so nase oblasti budno na straži in v kali zatro vsakršen poskus v tej smerii Marsikak Zaslepljenec in zapeljanec je že plačal svoje bedaste poskuse z življenjem. Imamo pa na žalost še vedno tudi nekaj brezvestnih odmetni-kov, ki iz tujine ustvarjajo zločine. Nedavna sodba v beograjskem procesu pro ti Seletkoviču in tovarišem ter zagrebški proces proti Hratriloviču in tovarišem, ki so skušali s pomočjo inozemstva organizirati v naši državi teroristične akte, so izvedli poboje in druge zločine, nam je v žarki luči razkrila delovanje brezvestnih temnih elementov; dr.^ Paveliča, Perčeca in drugih, ki se skrivajo v inozemstvu in vkljub vsem trdnim dejstvom še nočejo spoznati, da so odigrali in zaigrali. Z mizernimi in naravnost o-trocjimi poskusi s peklenskimi stroji in drugimi sredstvi skušajo v inozemstvu vzbujati domnevo, kakor da je v naši državi še vse polno ljudi, ki z obstoječim stanjem edinstvene države in njene konsolidacije niso zadovoljni in ki hočejo to stanje nasilnim potom spremeniti. Ti brezvestneži zapeljujejo nevedne, deloma mladostno nepremišljene ljudi k zločinskim aktom in se igrajo z njihovimi življenji. Seveda oni so zunaj na var-
Boi proti Italijanskim intelektualcem
VČERAJ SE .JE PRIČELA PRED IZREDNIM SODIŠČEM ZA ZAŠČITO DRŽAVE V RIMU RAZPRAVA PROTI CELI VRSTI ITALIJANSKIH INTELEKTUALCEV.
RIM, 30. maja. Ne samo italijanska, temveč tudi .vsa inozemska javnost z veliko pozornostjo sledi monstreprocesu pred izrednim sodiščem za zaščito države, ki se je pričel včeraj popoldne v Rimu. Cela vrsta italijanskih intelektualcev je obtoženih rovarjenja proti državi in hujskanju proti fašizmu. Kakor pravi obtožnica, je imelo njihovo delovanje namen, izzvati v Italiji državljanska vojno, ki naj bi pahnila vso državo v veliko nesrečo. Obtoženi so bili člani takozvane milanske skupine tajne organizacije »Pravica in svoboda«, ki je podpirala stremljenja prostozidarstva in je hotela strmoglaviti fašistični režim.
Svoječasna aretacija intelektualcev, med njimi več vseučiliških profesorjev, učenjakov, zdravnikov, odvetnikov, pisateljev itd. je vzbudila pozornost vsega
sveta. TJ intelektualci so spadali med najodličnejše zastopnike javnega življenja ter so igrali pred leti veliko vlogo v Italiji. Ves svet je tedaj protestiral proti postopanju fašistov in je zahteval, da naj se postavijo obtoženci, ako jih ne izpuste, vsaj pred redno sodišče, da bi bilo mogoče sodno razpravo kontrolirati. Toda fašisti so odgovorili, da so tudi razprave pred izrednim sodiščem javne.
V praksi pa je seveda ta javnost razprav čisto drugačna. Branitelji smejo biti le italijanski državljani. Noben italijanski odvetnik se ne bo upal zavzeti se za svojega klijenta in s tem nastopiti proti fašizmu, ker bi še pred koncem raz prave prišel tudi sam na zatožno klop. Zato dobe obtoženci le ex offo zagovornike, katerih govore redigirajo že vnaprej.
Ijubljamki velesejem
30. maja do 8. junija
Največja tovrstna prireditev v državi.
40.000 ms površine, 10 razstavnih zgradb, preko 750 razstavljal-cev iz tu- in inozemstva. Tovarniške cene vseh vrst blaga! Špeciielni oddelki: vsakovrstni stro-li za obrtnike, poljedelski stroji, pohištvo. avtomobili, tekstil, usnje, papir.
Stanovanja preskrbljena. Obsežno zabavišče. 50% popust na železnicah.
Legitimacije po Din 30.— prodajajo denarni zavodi, železniške postaje, trgovske in obrtniške organizacije, velesejmski urad.
Posetite velesejmi Izplača se Vam!
Otuariteu XJ. ljubljanskega velesejma
LJUBLJANA, 30. maja. A. A. Danes je naša ožja kakor tudi širša domovina praznovala praznik dela in podjetnosti. Ob navzočnosti zastopnika visokega pokrovitelja velesejma Nj. Vel. kralja, gospoda divizijskega generala Bogoljuba 11 i č a in ob častni udeležbi najvišjih predstavnikov oblasti, zastopnikov tujih držav, mest, raznih organizacij, korporacij in društev, je po pozdravnem govoru predsednika ve-esejma g. Frana Bonača otvoril XI. ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem ban Dravske banovine gosp. dr. M a r u š i č v imenu častnega predsednika velesejma, ministra za rgovino in industrijo gospoda Juraja Demetroviča.
Velesejm nudi impozantno sliko. Ugodnega utiša ne napravlja samo zunanja slika sejmišča, tudi prireditev sama je letos izpopolnjena, da je zares prava manifestacija našega gospodarstva. V doslej še nedoseženi popolnosti kaže našo produkcijsko moč in naš gospodarski napredek v vseh panogah, na drugi strani pa je zaradi izredno velike udeležbe inozemskih tvrdk dolila značaj izrazite mednarodne prireditve. Sejmišče je docela napolnjeno z vsakovrstnimi proizvodi, čeravno obsega 40.000 ms z devet velikimi razstavnimi objekti in celo vrsto manjših Privatnih paviljonov. Razstavlja skoraj 800 tvrdk, od tega ena tretjina inozemskih.
Posebno omembo zaslužijo bogate •<veipo!lištva- avtomobilov, polje-s,tro^ev’ težke industrije in tek-«	ve^^a	higijenska razstava
n umetniška razstava. Vsak obiskova-ec velesejma bo našel dovolj, kar ga bo zanimalo in mu koristilo. Velesejem raja do vključnff 8. junija.
Razstaua Centralnega Pres-biroa u Ljubljani
LJUBLJANA. 30. maja. V Jakopi čevem paviljonu je ban dr. Marušič davi otvoril razstavo Centralnega Pres-biroa. Otvoritvi so prisostvovali tudi načelniki oblasti, škof dr. Rožman, kon zularni zbor itd. Govornik je naglašal, da ponazoruje razstava razvoj Jugoslavije po svetovni vojni ter ima namen, razpršiti v inozemstvu razširjeno napačno mnenje o dejanskih razmerah v naši državi. Gosti so si nato ogle dali razstavne predmete, na podlagi katerih je mogoče dobiti jasno sliko o razvoju Jugoslavije po letu 1919.
Prometne katastrofe
PARIZ. 30. maja. V bližini Beauvai-sa se je pripetila strašna prometna nesreča. Na nekem železniškem prelazu je brzovlak zgrabil neki avto, v katerem so bile štiri osebe ter ga povozil. Avto se je popolnoma razbil. Trije potniki so bili takoj mrtvi, četrti pa je dobil smrtno nevarne poškodbe.
LONDON, 30. maja. Pri trčenju nekega omnibusa s privatnim avtom v bližini Purlega so bile tri osebe ubite, osem pa težko ranjenih.
največja čebelarska postaja
V EVROPI.
PRAGA, 29. maja. V dolini med Libe-hovim in Daubo so organizirali čebelarsko postajo z 7 milijoni čebel. Je to maj-večje podjetje te vrste v Evropi.
KONGRES PEKOV v BUDIMPEŠTI.
BUDIMPEŠTA, 29. maja. Včeraj je bil tu otvorjen mednarodni kongres pekov. Navzočih je 1500 delegatov iz 35 držav. Obenem je otvorjena tudi pekarska razstava. —
Zločinci preb mikrofonom
V sivi palači na Centre Streetu v, Newyorku je centrala newyorške policije in tam koncentrirajo zaprte zločince težjega kalibra. Delinkvente odvedejo narprej v prostore za prstne odtise, katere potem primerjajo z odiisi v zločinskih albumih. Od tam jih odvedejo v prostore, kjer so zbrani novinarski poročevalci. Tem je dovoljeno zločince fotografirati. Končno privedejo delinkventa pred preiskovalnega uradnika, ki takoj prične z zasliševanjem. To se vrši pred mikrofonom, tako da vsi lastniki sprejemnih . radio-postaj lahko poslušajo preiskavo. Ta zasliševanja so včasih izredno zanimiva. Mnogi junak zločinske« ga podzemlja pripoveduje zelo zanimiv ve in romantične epizode iz svojega življenja, drugi zopet kaže .veliko smisla za humor, tretji se pojavlja z drznim cinizmom. Takih policijskih zasliševanj v Newyorku nikoli ne zmanjka1, saj je — kakor je nedavno poročal referent pravosodnega ministrstva — vsak deseti človek v Newyorku že prišel v konflikt z zakonom ter zločinstvo v ameriški metropoli stalno narašča.
Tubi rastline se potijo
Oh ta vročina, stokajo posebno debe-luharji* ob vročih dneh ter si neprestano otirajo pot s čela in obraza. Toda ni samo človeško telo, ki ima znojnice na koži, tudi razne rastline imajo na listih vodne žleze, skozi katere izločavajo odvisno vodo. Nekatere rastline se pote tako močno, da je mogoče opaziti potenje celo s prostim očesom. Ta proces se opaža zlasti pri jagodah in fuksijah. Potenje rastlin pa se seveda ne sme zamenjati s padanjem rose, kajti v tem primeru so kapljice mnogo manjše, kakor pri potenju in se razlikujejo tudi po redni razvrstitvi.
nem, pod zaščito nam sovražnih italijanskih ali madžarskih oblasti. Kaj jim mar, če njihovi plačanci morajo na vislice?!
Brez vesti in brez časti so ti temni elementi tu in tam. Narodi to vidijo in dobro čutijo, vendar se« žalost še
vedno povsod najdejo tipi, ki za par Ju-deževih Srebrnjakov stavijo na kocko svoje poštenje in svoje življenje. Da bi vsaj pri nas bilo vedno manj takih in vedno več z zdravim razumom I
Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Joseiove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez muje izdatno iztrebljenje črevesa, kar jiovzroči ugode.: občutek c’ajšauja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Jose-lova« voda sigurno in uspešno tudi pri kongestijah proti jetrom in danki ter pn krčnih žilah, hemeroidih, oboleli prostati in mehurjem v katarju. »Franc Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Mariborski občinski svet
NOVA PRAGMATIKA MESTNE HRANILNICE ODOBRENA. — ZNIŽANJE VOZNIH CEN NA NEKATERIH AVTO BUSNIH PROGAH. OBSTOJ MESTNEGA AVTOBUSNEGA PODJETJA OGROŽEN.
Sinoči ob 18. se je vršila pod predsedstvom župana dr. Juvana seja občinskega sveta. Župan je uvodoma poročal o odločbi vlade, da mora občina prispevati za razna popravila in preureditve državnega mostu krog 460.000 Din na podlagi cestnega zakona, dasi je na drugi strani tu zopet druga odločba vlade, s katero je bila razveljavljena razlastitev nekaterih zemljišč na desnem bregu Drave za promenadno pot, češ da cestni zakon za mesto ne velja. Občinski svet je sklenil glede predpisa prispevanja za most pritožbo na državni svet.
Sledila so
poročila odsekov.
Sprejet je bil soglasno predlog prvega odseka, da se odobrita nova pragmatika ter novi pokojninski pravilnik Mestne hranilnice,
ki jih je upravni odbor zavoda soglasno sklenil, obenem pa tudi, da občina prevzame jamstva za vse obveznosti Mestne hranilnice, ki izvirajo iz pokojninskih določil nove pragmatike.
Odklonjena je bila prošnja Muzejskega društva, naj bi občina odstopila muzeju slike županov.
Soglasno je bil tudi sprejet predlog drugega odseka, da se bo o izvrševanju pravilnika za
podpiranje onemoglih mestnih delavcev ter vdov in sirot
razpravljalo šele, ko bodo vsa mestna podjetja predložila zadevne sezname. Doslej sta storila to samo mestni gradbeni urad in plinarna. Vsa druga podjetja morajo sezname predložiti do prihodnje občinske seje.
V treh slučajih se je še dovolila zasebnikom
60%-na garancija mestne občine za gradbene kredite,
vendar pa samo do gotovih najvišjih zneskov, ki jih mora določiti gradbeni urad.
Sklenjeno je bilo dalje na podlagi zadevnih informacij, da bo mestna občina glede nabave zdravil za mestne uslužbence
sklenila z lekarnami pogodbe na način, kakor jih ima urad za zavarovanje delavcev.
Razne prošnje društev za podpore so se prepustile v obravnavanje in sklepanje upravnemu odboru.
Četrti odsek je predlagal znižanje voznih cen na nekaterih avtobusnih progah, tako na progi Maribor - Selnica in obrat no ter na progi Glavni trg - Studenci. Dalje je predlagal uvedbo povratnih voz nih listkov Mariborski otok za ceno 5 Din. Oboje je bilo soglasno sprejeto.
Pri tem je župan sporočil, da so nove banske davščine za avtobusna podjetja neznosna. Mestna občina bo morala napraviti v tem pogledu na bansko upravo utemeljeno predstavko. Ako banska uprava ne bo omilila teh bremen, bo moralo mestno avtobusno podjetje likvidirati.
Sprejet je bil dalje odsekov predlog, da se bo
knjigovodstvo mestnega električnega podjetja reorganiziralo
po Taylorovem sistemu in ima to reorganizacijo izvesti mestno knjigovodstvo.
Peti odsek je poročal o raznih koncesijskih zadevah.
V sledeči
tajni seji
je bilo odobreno napredovanje veterinarja Lužarja, geometra Vončine in tajnika Krambergerja v višje skupine.
Odobrenih je bilo 18 prošeni za sprejem v občinsko zvezo.
Po 10.000 Din podpore je bilo odobrenih Jugoslovenskemu profesorskemu društvu in Udruženju jugoslovenskih na-cijonalnih železničarjev za prireditve ob priliki profesorskega in železničarskega kongresa v Mariboru.
Stavbeni zadrugi mestnih uslužbencev »Počitniški dom« je bila dovoljena podpora v tej obliki, da prevzame mestna občina garancijo še za nadaljnih 50.000 Din posojila in bo plačevala tudi od tega posojila za izvestno dobo obresti.
Mariborskim dnevni dr ob ti
Mestni načelnik na dopustu.
G.	mestni načelnik dr. Juvan je nastopil z današnjim dnem enomesečni dopust. Županske posle bo vodil za časa njegove odsotnosti podžupan g. dr. Li-pold. —
Otvoritev Pohorskega doma.
Veličastni Dom mestnih uslužbencev v Mariboru se bliža svoji dovršitvi. Zadnja dela v notranjosti so v polnem teku. Dom bo tudi na znotraj urejen z vsemi modernimi napravami in bo nudil razne ugodnosti s prvovrstnim komfortom — saj bo služil ne samo zadružnim članom, marveč tudi vsem onim, ki se bodo hoteli odpočiti v lepi planinski postojanki. Sedaj se Dom kar najlepše izpopolnjuje in pripravlja na veliki dan svoje otvoritvi, ki bo nepreklicno v nedeljo 14. umija.
Skupščina na Pohorju.
Ob priliki otvoritve Pohorskega doma se bo vršila ravnotam letna skupščina Zveze občinskih uslužbencev Dravske banovine. Je to edinstven slučaj, da bo občni zbor v planinah. —
Razdelitev nagrad »Jadranske Straže«, ki bi se morala vršiti v nedeljo, 31. tm, ob 10.30 v veliki dvorani Narodnega doma, se bo vršila ob istem času v dvorani Zadružne gospodarske banke. —•
Produkcije gojencev Glasbene Matice v Mariboru
se bodo vršile v torek, 2. junija, sredo, 3. junija (nižji tečaji) ,ob pol šestih pop. ter v petek, 5. junija in soboto, 6. junija ob 8. zvečer (višji tečaji) v mali Unionski dvorani. Vstop prost. Spored 5 Din, dijaštvo 2 Din.
Angleški krožek v Mariboru.
Enodnevni telet v nedeljo 31. maja na Boč. Udeleženci se zberejo pred gl., kolodvorom ob 9. uri«	-u
30.000	mladih sulcev v Dravi.
Mariborsko ribarsko društvo je tekom zadnjih dni spustilo v Dravo okrog 30.000 mladih sulcev, da dvigne sulčje ribar-stvo v Dravi, ki je za to izredno prikladno. —
Radio-Ljubljana.
V nedeljo popoldne bo prenos nogometne tekme Ilirija :Gradjanski, zvečer pa se bo prenašal koncert balalajk z velesejma. Ob 21. bo prenos misterija »Majka božja od kamenitih vrata« iz Zagreba. — V ponedeljek popoldne bomo čuli po daljšem času zopet ljubljeni zbor mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani. Večerni spored obsega solistični koncert g. Draga Burgerja. O-stali del večera bo izpolnil salonski kvin tet. V torek popoldne bomo čuli mesto koncerta salonskega kvinteta prenos balalajek z velesejma. Zvečer sc bo vršil prenos iz Zagreba. V sredo Mozartov večer, ki ga bosta izvajala gosp. prof. Šleis (vijollna) in ga. Ruša Šleis (klavir). Večer izpolni salonski kvintet. ~ V četrtek na Telovo se bo dopoldne prenašala procesija presv. Rešnjega Telesa iz stolnice. Popoldne je na sporedu med drugim mandolinski in kitarski koncert. Zvečer se bo prenašal v Zagreb in Beograd koncert ge. Zlate Gjungjenac-Gavella in g. Jožeta Gosti-ča, solistov ljublj. opere. Na to bo pel šlagerje g. Mirko Premelč. Večerni spored bo izpolnil salonski kvintet. V petek dopoldne nastopi v našem radiu s svojim razredom v vzorni uri g. Leo Pibrovec, drugi del te šolske ure pa bo tvoril koncert zbora jeseniške šole. Petkov večer je reserviran za event. pre kov večer je rezeradm za avent. gre-
Drobiž iz Ormoža
Utopljenec. V četrtek popoldne so u-
čenci meščanske šole opazili da nese narasla Drava utopljenca. Takoj so obvestili v bližini se nahajajoče železniške delavce, ki so mrtveca potegnili iz vode. Utopljenec je do 50 let star moški v delavski obleki in z predpasnikom in obut. Po komisijonelnem ogledu je bil prepeljan v mrtvašnico pokopališča.
Rezervoar za vodo za slučaj požara iu za škropljenje ulic je pričela graditi mestna občina na prostoru pred Gerifto-vo hišo. Rezervoar bo dosti obsežen in bo imel pozemni priključek skozi opuščeni bazen v Tyrševi grabi do vodnjaka istotam. '
Kabina mestne občine za Dravo je postavljena in kopalcem na razpolago. Le škoda, da So baš par sto metrov pod njo v četrtek izvlekli mrtveca. Sicer pa •voda je že odtekla. Kdor pase je kljub temu še boji, bo šel na solnce.
Danes »Vraže« v Studencih.
Podmladek Rdečega križa deške o-snovne šole priredi danes ob 19. uri v Sokolskem domu mladinsko igro »Vraže«. Ker se igra ne bo ponavljala, so starši in prijatelji mladine iskreno vabljeni!
Smrtna kosa.
Davi je umrla v Mariboru gospa Marija Brauer, trgovčeva soproga.. Pogreb se bo vršil v pondeljek, 1. junija, ob 17. uri, izpred kapele mestnega pokopališča na frančiškansko pokopališče. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Lep uspeh našega perutninarja na zagrebškem velesejmu.
Na perutninarski razstavi v Zagrebu, ki se je vršila te dni v okviru velesejma, je dosegel član mariborske zadruge pe-rutninarjev, veleposestnik Kuhu iz Razvanja, s svojimi krasnimi eksemplarji štajerske pasme edini prvo A nagrado, zlato kolajno, ter lepo denarno nagrado. Konkurenca je bila velika, ker je bilo okrog 260 razstavljalcev iz cele države.
Mrtev novorojenček v gozdu!
Včeraj so ljudje našli v neki mali kotanji gozdiča pri Novi vasi mrtvega novorojenčka. Trupelce, ki je bilo že v šta-diju razpadanja, Je bild zavito v stare preperele krpe, ter je imelo nad tilnikom vidne znake nasilja. Odnesli so je v mrtvašnico v Radvanju. Za brezsrčno materjo, je orožništvo uvedlo obsežne poizvedbe.
RADENSKA MINERALNA VODA
ima vsled svoje velike količine natrija to prijetno lastnost, da paralelizira vinsko kislino ter napravi vsako vino prijetno pitno.	XXXI
Zrel tiček pod ključem.
Včeraj je bil v Mariboru aretiran 29-letni brezposelni ključavničar Alojz Čep. Osumljen je, da je ukradel kolo znamke VVaffenrad A 3,110.215, ki ga je prodal te dni nekemu starinarju za 400 Din, dasi je vredno 1200 Din. On trdi, da je kupil kolo v Avstriji. Tudi ga zasledujeta o-rožniška stanica in okrajno sodišče v Sl. Gradcu radi vlomne tatvine pri posestniku Tretnjaku v Sl. Gradcu dne 15. febr. tl. Policija je preiskavo razširila tudi na vlomno tatvino pred meseci pri posestniku Menhartu v Gradišču na avstrijski strani, kjer je bilo odnesene :a raznega blaga za krog 200 šilingov. Čepa bodo oddali sodišču.
Tatvine.
Natakarskemu vajencu Karlu Rosen-feldu pri Halbwidlu je nekdo iz nezaklenjene spalnice iz žepa jopiča sunil 150 Din. — Učenki Elzi Štubelj pa je iz hodnika šole šolskih sester v Samostanski
EIM O'
   Grajski: ====
Do vključno nedelje:
M A R O K K O.
Najlepši zvočni film z Marleno DIE-TRICH v glavni' vlogi. — Krasni naravni posnetki.
Union:
Od sobote dalje:
100% govoreči in zvočni velefilm v nemškem jeziku:
NESMRTNI POTEPUH.
Liane HAID, Gustav FROHLICH.
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17„ 19„ 21. url: ob nedeljah in praznikih ob 15.. 17.. 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI
Če kupiš ukraden prstan ...
Meseca januarja smo poročali, da j*
služkinja Štefanija Korenjak ukradla go-spej Pavli Guštinovi zlat prstan, vreden krog 1500 Din, in da ga je prodala urarju K. Z. za 280 Din. Ker je urar moral slutiti, da je prstan ukraden, ga je senat okrožnega sodišča včeraj na podlagi obtožnice državnega tožilca obsodil na 1680 Din denarne kazni pogojno na 3 leta. —
Flaubertov »Salambo«,
druga največja mojstrovina tega zna* menitega francoskega pisatelja, je pravkar izšel v slovenskem prevodu in se dobi v podružnici Tiskovne zadruge V Mariboru, Aleksandrova cesta 13. Cena broš. knjigi 96 Drn, v platno vezani 114 Din, v usnje vezani 124 Din. —
Kie se dobe sejmske legitimacije.
Legitimacije za obisk letošnjega"XI. ljub* Ijanskega velesejma od 30. mak do 8. jtfr nija po Din 30.— prodajajo vsi večji de' narni zavodi, trgovske korporacije. Županstva, prosvetna društva, tiijskoprp-metne ustanove in večje železniške postaje dravske banovine. Kjer bi legitimacij ne bilo na razpolago, naj se zahtevajo direktno od urada ljubljanskega velesejma. Organizacije in ustanove, katere bi želele prevzeti prodajo legitimacij, se naprošajo, da se obrnejo na urad velesejma. —
Prvovrsten, osvežujoč in zdrav brizg** n ec
v vročih poletnih dneh napravite, če vinu, pomešanemu z Radensko mineralno vodo, dodaste košček ledu. —
Občni zbor za rejo perutnine v Maribora
se bo vršil dne 4. junija ob 17. uri v gostilni Birtič pri mestni klavnici.
Ženska podružnica CMD
ima svoj občni zbor v pondeljek, dne 1. junija ob 20. uri v restavraciji Narodne-ga doma.
Pralno čudo!
Peri s pralnim kompresorjem! Pralnili dni m več, temveč samo še pralne ure! V 5 minutah je perilo snežno belo oprano. Samoproi daja: J. G O V E D 1 Č, Prešernova ulica št. 19.	XXX
Srečke za 1. razred 22. kola so prispele v upravo »Jutra« In »Večernika« v Mariboru, Aleksandrova c. 13.
Modna trgovina H. J. Turad,
Aleksandrova cesta 7, otvori danes, dne 30. maja, svoje nove trgovske proslore.
Tombola v prid »Počitniškega doma kraljice Marije« preložena.
Ker se vrši dne 7. junija okrožni so« kolski zlet v Studencih in bi bil vsled tega uspeh tombole nesiguren, smo primorani preložiti tombolo na 20. septembra. Ker imamo mnogo krasnih dobitkov, zlasti tudi ročnih del, želimo, da delo, ki sir.p' je vložili v predpripravo, prinese žel jeni uspeli v prid naše humanitarne ustanove. Že kupljene karte veljajo jeseni. — Mariborsko slov. žensko društvi
Kulturne vesti
Fr. Masi ja - Podlimbarskega zbranih spisov IV. zvezek: Gospodin Franjo, I. in D. del. Uredil dr. Janko Šlebinger strani 907; izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. — V zbirki sloven skih pisateljev klasikov, ki jo izdaja letos za naročnike Tiskovna zadruga, sta izšla te dni dva obsežna zvezka znane-sa romana Frana Maslja-Podlimbarske. sa »Gospodin Franjo«. Urednik dr. Jan ko Šlebinger je napisal delu 20 strani Uvoda in 64 strani opomb, v katerih je zbral vse, kar je za razumevanje po tobno. Roman »Gospodin Franjo« ima zgodovino, kakršne nima skoraj nobeno “togo slovensko leposlovno delo. Avtor je pričel pisati v januarju 1. 1909, te-baj v času, ko je bil spomin na bosensko jtoeksijsko krizo še v svežem spominu 'n prav to dejstvo je brez dvoma mno-uplivalo na Podlimbarskega, čeprav !3 bij zasnutek v bistvu dogotovljen in 'zoblikovan že veliko prej. Dovršil ga je JF aprilu 1. 1913. in ponudil Slovenski tatici, ki ga je tudi sprejela med svoje todne publikacije in 1. 1914. izdala. To že tedaj, ko je bil natisnjen, se je od-b°r bal, da ga bo avstrijska cenzura za-blenila. To se takoj sicer ni zgodilo, pač Fa kmalu na to, ko so na meji Avstrije 'J* Srbije počili prvi streli. »Gospodin
tonjo« je izginil, zaradi njega je bila b^z/ieje razpuščena Slovenska Matica, datelj sam pa je bil kot častnik degradiran in interniran v Pulkau na Nižjem Avstrijskem, kjer je 18. septembra leta
1917. od kapi zadet tudi umrl. Zaplembo je razveljavila šele Jugoslavija .dne 31. maja 1. 1919., dne 21. junija 1. 1922. pa so bili pisateljevi zemski ostanki slovesno prepeljani iz Pulkaua v Ljubljano in pokopani na pokopališču pri Sv. Križu. Taka je tedaj zgodovina tega dela. V njem je Podlimbarski. ki je svoje-časno sam kot aktiven avstrijski častnik služboval v Tuzli, opisal življenje Bosancev pod avstrijsko okupacijo v tisti dobi, ko so hodili doli razni pustolovci. da bi širili »evropsko kulturo«, so Pa skrbeli samo za svoje nenasitne žepe. Pisatelj sicer ni opazoval in orisal vsega strogo objektivno, preveč je iz %ipatije za brate v Bosni razdelil ljudi v dva tabora, v absolutno dobre in v absolutno slabe. Tako ni videl na strani Priseljencev nobenih solnčnih, na strani domačinov pa ne senčnih strani. Kljub temu pa je prvi med Slovenci načel problem Bosne z vidika jugoslovanskega bratstva in edinstva, ki ga je že leta
1918. realizirala zmaga zaveznikov nad centralnimi silami. S tem je storil velijo Politično delo v korist jugoslovanske m'sli. In dasi je »Gospodin Franjo« s te Stranj znatno močnejši kakor s strani absolutne umetnosti, bo vendar ostal tratna pridobitev v slovenskem pripo vednem slovstvu. Način pripovedovanja m bil sodoben niti tedaj, ko je delo iz-
Naučite se pravilno pravilnih zračnih in solnčnih kopeli.
To se pravi: namažite se temeljito pred solnčno kopeljo z
NIVEACREME
nivea- dlje
Oboje vsebuje edino svoje vrste sestavino evcerit. Oboje prepreči solnčne opekline, oboje porjavi Vašo kožo, tudi pri oblačnem vremenu. NIVEA-CREMA učinkuje pri vročini hladilno. N1VEA-OLJE Vas ščiti pri neprijetnem vremenu pred mrazenjem in s tem pred prehladom. Ne soihčite se nikoli z mokrim telesom in se vedno prej namažite!	XXIX.
P. BEiERSDORF & Co. d. s. o. j.. Maribor.
NIVEA CREME: Din 5*. do 22*. NIVEA OLJE; Din 25*. do 35*-
Odpeli so
■ ■
šlo in
Je seveda še manj sedaj, zgrajen
• . ^	- - —- ——	U	Jvli
pa je Podlimbarskega roman vendar ta-so ldno, zaokroženo in zanimivo, da ga je težko odložiti, dokler ni do kraja precitan. Zaradi vsega tega je storila Tiskovna zadruga prav, da nam ga je ponovno dala in še y tako elegantni obliki. Ker sta prvi in drugi zvezek Pod-limbarskega zbranih spisov izšla pri isti založnici že poprej, manjka sedaj samo še tretji, pa bo vse delo tega našega zares plodovitega beletrista lepo zaokroženo dovršeno. Naročniki zbirk Tiskovne zadruge dobe prva dva zvezka, če ju še nimajo, za 75% ceno, pa še to lahko odplačajo v štirih mesečnih obrokih. V knjigarnah pa stane vsak zvezek broširan 70, v platno vezan 86, v usnje pa 92 Din.
Stevan Galogaža: Novele. Zagreb, 1931, Naklada »Zvono«, strani 74. Stevan Galogaža je v hrvaškem in obče jugoslovanskem slovstvu znan kot socialen pisatelj, kot glasnik vseh zatiranih, preganjanih in trpečih. Tak je tudi v »Novelah«, ki so te dni izšle. V tej zbirki je zbral 7 novel, ki so bile vse že prej objavljene v raznih listih. Druži jih ista miselnost, ki jih preveva od začetka do konca in ki je pri Galogaži, hvala Bogu, zares iskrena in pristna, ne Pa zaradi mode narejena, kakor je to cesto pri socialnih pisateljih, posebno naših slovenskih. Skoraj vse pa vsebu-
petelini namreč, mali in veliki in divji seveda. Naši zeleni bratje so pa letos obupavali. Enkrat je bilo namreč prezgodaj in je silen veter branil gozdnemu lepotcu peti svoje zaljubljene viže, drugič je bilo prepozno, bukve, gosto ozelenele, so zakrivale pevca prežečim očem v lovskem vzhičenju trepetajočega Nimroda. »Na Pohorju je sneg skopnel, tam so že odpeli«, je tugoval eden, »Na Peci je še visok sneg, tam petelin še ne poje in ni prijetna pot do njega« se je togotil drugi.
Učinek kumiulacije različnih smol prav redki so bili tisti petelini, ki so se koroškim vlakom letos pripeljali Maribor. Toda, kadar se je kateri! Skozi nosnice mu je bil potegnil lovec vrvico in ga z njo obesil na nahrbtnikovo jermenje in — prekratka mu je bila pot, oj mnogo prekratka, iz kolodvora v mesto in naj je bival tudi v Novi vasi. :den, pravijo, je hodil tako okrašen kar trikrat okoli mesta, kakor Izraelci oko-'i Jerihe. Drugi je — in to je res — izzval ogromno senzacijo v jutro letošnje binkoštne nedelje. Prikazal se je nenadoma med belo oblečenimi birmanci in nrmankami, na auf biks jogersko napravljen, z velikim gozdnim trubadurjem, kovinasto se lesketajočim, in po^ vzročil v mladih, sv. Duha željnih srcih — zmedo. Nekaljena učenost v pri-rodopisnih vedah se je še bolj razmajani pojma »beli golobček« in »divji pete-in« sta se v nežnih možganih pričela prav sumljivo^ zamenjavati. No, nikaka škoda! Bosta že šola in gospod katehet zopet popravila, kar je na binkoštno nedeljo v jutro zagrešil ljubljenec božan-stvene Diane/
So zanimive gotove več ali manj raz-ične in resnične epizode, ki jih lovsko atinska historija plete okoli zmag, oziroma neuspehov nad petelini. Nimrod, velika zverina med rodom nimrodov, mi e tožil: Pozno sem prišel v idilično do-no, kjer raste angleški svinec. Vabljen sem bil v imenitno družbo, dobro smo večerjali in težko kapljico pokušavali. Pa je odbila urica polnoč in se je oglasil lovec: »Gospod, gremo, drugače bo prepozno!« Oprtal sem pihalnik in na hrbtnik (sem demokratično vzgojen in nočem, da bi-lovec razen svojih stvari še moje nosil!), se težko loči! od prijetne družbe in težke kapljice. Hudo je bilo, dolga je bila. pot in strma in neštete potne srage so oblivale moj kadaver vse dotlej, dokler nisva dospela z lovcem v revir, kjer so si petelini z muko prizadevali, da bi ubirali v svoje zaljubljene strune. Tri ure sem hodil, dve naskakoval, dvakrat stal pod smreko, na kateri je sedela in se zvirala »zverina«. Gosta je bila, namreč smreka in ne zverina, Pa sem se stegoval, vrat zvijal, oči izbuljeval in — čisto malo presto-  brrruuuuu, pa je zlodej odjahal. Dvakrat ista tragedija! Mrzel, vroč, mlačen pot po hrbtu — zadnji ostanki prejšnjega večera v se prevzete težke kapljice — in nastopi! sem neslavno pot nazaj v Maribor. Nagačevalec je radi HJene °stal brez posla, kuharica se ni jezila nad^ nenavadnim kulinaričnim problemom in jaz sem dobro spal v naslednji noci, jako dobro!
Druga dva! Na »malega« sta šla. Pra-sanje po povratku: No, kako je bilo? Odgovor:	fulminantno, jaz in tovariš,
vsak svojega! Na kaj se je nanašal ta slovniški predmet v tožilniku, ni prav gotovo. Morda na mačka, morda le na moralnega, morda pa istočasno tudi na fizičnega 1
Ista dva! Točno po naši občeznani baladi: »Nikdar jim ni lova bilo, nikdar ne krvi zadosti!« sta se podala zopet tja gori, da poizkusita muhe lovske sreče. Zmage gotova, sta povabila kar dva, tri prijatelje, naj pridejo slavit »dogodek« v lično podeželsko stavbo, iz katere Bog svojo roko moli. Sreča je bila ista, kakor menda prvič, ob nahrbtnikih ni nič bingljalo. Slavje se je vendar vršilo, namreč iz radosti, da sta oba petelina, ki jima je bila namenjena bridka smrt, ostala pri krepkem zdravju in življenju da bosta še nadalje tolažila svoje družice v rosnem resju in da se bo množi Petelinji rod, našim loviščem: v čast in bodočim lovskim generacijam v veselje. Po tej potezi sodeč, bi znala biti ja-gra dva najmanj člana, če ne že odbornika Slovenskega lovskega društva podružnice Maribor. Drugo jutro ju je baje glava bolela.
Še eden! Dulcis in fundo! Je lep, vse koketira z njim, le ženske ne! Pač pa ribe in petelini. Je namreč ribič in lovec! Se torej udejstvuje po pračloveško! Pravi: Oni dan sem lovil postrvi. V potoku na južnem pobočju Pohorja je v tem oziru veselo, marsikdaj pa — zlodi. »Tumf« je globoka kotanja polna vode, do katere se navadno težko pride. Od zgoraj na skali občuduješ celo krdelo krasnih postrvi. Vržeš trnek; so te že videle, Jok, brate! Poduha ti beštja trnek, se zasuka za 45 stopinj okoli svoje podolžne osi, se namrdne, pomežikne in smuk pod skale. Je tisto pomežikanje z očmi vedno prijetno, ako je nositeljica oči, recimo, kaka Eva. Ako je riba, je neprijetno. Vražje pomežikanje! Ob dveh me je lovec zbudil. Strma je bila pot in prijazno ledeni dežek naju je blagoslavljal. Pa je zapel., klek.. kle.. Naskakovanje! Srce razbija pod petim in šestim rebrom, obilen pot obliva celo mezinček (no! je že mezinec!) na sleherni nogi., ne vidim ga pevca. Tema še vlada nad vse-mirjem in gosta je smreka. Zopet zapiha v svoj saksofon. Vidim ga: nagne svoj dolgi vrat na desno proti meni, se namrdne, pomežikne in — odjadra, predno sem mogel dvigniti smrtonosno prekljo, »Riba od spodaj gor, petelin od zgo-raj dol! Nesrečno mežikanje, usodno koketiranje! Nu, lep sem in interesanten! Da je le drugod več sreče!« je zaključil, mežikajoč, svoje modrovanje.
Pesnica pa je, prav gola, da tudi drugod ni več sreče. Abraham je tudi zanj na pohodu. V »tistem« oziru poje »ha-ali« lovski rog, turobno odmeva poslovilna salva staremu petelinu in done melanholične melodije znane koroške popevke: Zdaj vse minulo je  As.
Bivši kitajski cesar — operni pevec.
Iz Londona poročajo:	Bivši	kitajski
cesar, ki je sprejel sedaj ime PuYi in živi po svojem odstopu v popolni tišini v Tientsinu, se namerava izobraziti za opernega peyca in je v ta namen že angažiral iz Pekinga nekega učitelja petja. Ako bi se pokazalo, da ima dober glas, tedaj namerava postati cesar poklicni pevec. Sedanje brezdelno življenje mu je namreč že pričelo presedati.
Ferijalne kolonije pri 5u. Ouhu na Ostrem urhu ne bo
Že dalj časa se širijo po Studencih go-rostasne govorice o Rdečem križu. Ker je stvar zavzela neobičajne dimenzije, je nedvomno potrebno, da se javnost obvesti o trenutnem položaju.
Krajevni odbor Rdečega križa si je stavil nalogo, da nudi nesrečnemu bližnjemu moralno in materijalno pomoč, da zboljšuje zdravje in rešuje življenje vsem potrebnim, posebno še — mladini, ki je naša bodočnost. V tej smeri je tekom 1 inpolletnega obstoja studenški Rdeči križ pokazal toliko nesebičnega in požrtvovalnega delovanja, da so ga šteli med najagilnejša humanitarna društva. Sijajno uspeli samaritanski tečaj, podpore mladini za počitniške kolonije, snovanje lastne ferijalne kolonije — vse to je bilo usmerjeno v pravec ljubezni in u-smiljenja.
V zadnjem času se je posvečala vsa skrb slabotni deci (katere je nad 50%) s lem, da čim yeč otrok pride v počitnicah na gorski zrak in solnce. Padla je odločitev za krasni Sv. Duh ob avstrijski meji na Kobanskem. Tamkajšnji krajevni činitelji so z vso vnemo in razumevanjem podprli akcijo in priprave so bile v polnem teku. Celotna najboljša oskrba bi stala za 1 otroka 450 Din mesečno, kar je napram drugim kolonijam izredno malo. Vodja kolonije se je z ženo stavil društvu na razpolago — ma lastne stroš'*-ke, kar izdatno zmanjšuje izdatke.
Društvo si je s prireditvami in članarino zbralo sklad okrog 13.000 Din in od tega^ je bilo votiranih 8000.— Din za letošnjo kolonijo, kar bi zadostovalo za 15—20 otrok, dočim so prejšnja leta bili v kolonijah po 4 otroci iz Studenc.
Nenadoma so pa vstali preroki, ki so pričeli iz zaledja napadati in sijajnemu razmahu so se stavile nasproti težke o-vire maloštevilnih demagogov. Odborniki, ki so hoteli preko neizogibnih »krajevnih in osebnih razmer« do idealnih smotrov človekoljubja, so uvideli, da je gotovim ljudem preziranje in rušenje več, nego skupno delo za splošni podvig idej Rdečega križa. Kljub lepi zamisli so se pojavile zahteve, da se ferijalna kolonija pri Sv. Duhu ne ustanovi, prodrl je protest, da se delo'preveč usmerjana otroka itd.
Ko so se še končno ,v javnost iznesle docela neosnovane trditve o neekono-mičnosti, nezadostnih in pomanjkljivih pripravah pomladanske prireditve v Sokolskem domu, ki kljub slabemu obisku in velikih stroškov izkazuje še 1325 Din čistega dobička, je stanje postalo nevzdržno. De-magoštvo onih, ki nikdar niso bili z ljubeznijo in idealizmom pri,stvari1, je končno privedlo do razkola.
Na petkovi seji so v znak protesta nad neutemeljenimi in nekvalificiranimi izpadi odložili svoja mesta predsednik in več odbornikov. Med njimi tudi organizator ferijalne kolonije pri Sv. Duhn na Ostrem vrhu, ki1 je s tem onemogočena, Zopet se je pokazalo dejstvo, da današnja materialistična doba ne razumeva pomembnih in vzvišenih idej. Neodkritost in osebna nasprotstva žanjejo uspe-ie • • • Razdiralna akcija v podroČj;u ne-
jejo kali zla, ki jih je preko izmučenega sodobnega sveta zasejala svetovna vojna in so tedaj od sodobnih najsodobnejši. Po vrsti so to: Novi ljudi, Razgovor sa jednom maikom, Stepenice, U ono
vrijeme, Ona žena sa sela, Marija Ru in Ručak kod Dibegovih. Knjiga, ki ima na naslovni strani Groszovo risbo, stane samo 12 Din in se naroča pri Nakladi Zvono, Zagreb, Gunduličev.a ulica 24,
sebične humanitarnosti je nov pojav, v naj zanj ^odgovarjajo krivci.
ŠE VEDNO TEKME ZA KRALJICE LEPOTE.
PARIZ, 29. maja. Sedem evropskih1 »kraljic lepote« (francoska, nemška avstrijska, belgijska, norveška, švedska in danska) so se vkrcale v Labornu in odpotovale v Galveston na mednarodne lepotne tekma-
Izdajalska papiga
Bogati veleindustrijalec Louis Morell iz Newyorka se je te dni ponovno oženil s svojo ločeno ženo Stello. Poroka se je izvršila v prisotnosti nekaj članov rodbine. Ta družinski dogodek je vzbudil veliko senzacijo, največ vsled tega, ker je proces za ločitev zakona pred petimi leti prinesel na dan zelo čudne stvari, o katerih se je mesece govorilo po Ne\vyorku. Leta 1924 je spoznal Morell v nekem znanem ameriškem kopališču plesalko Stello Francis, ki je bila tam angažirana kot »zvezda« neke revijske skupine. Po kratkem času njihovega poznanja jo je Morell zaprosil za roko. Nihče ga ni mogel odvrniti več od njegovega sklepa, da jo poroči, čeprav je vedel, da je imela njegova nevesta ljubavno razmerje s svojim plesnim partnerjem Browningom. Ona mu je vse odkrito priznala in ga morda baš radi tega stvar ni motila. Obljubila mu je sicer, da bo razmerje končala, pač pa ji je Morell moral dovoliti, da jo bo smel njen bivši partner včasih obiskati v njihovem stanovanju. Na svojo nesrečo pa je mlada žena prinesla v zakon papigo, ki so jo klicali Coco. Stara je bila 80 let in jo je imel že Stellin dedek. Kletka s papigo je bila v salonu, kjer je ona navadno sprejemala svoje znance. Nič ni motilo mlade sreče zakoncev, niti cesti obiski bivšega plesalca Bro\vninga, ker je imel tovarnar v svojo ženo popolno zaupanje. Kmalu pa je prišlo do nepričakovanega incidenta. Nekega dne je sedel Morell delj časa v salonu ter gledal in se zabaval s papigo, kateri se je moral mnogokrat čuditi, ker si je izredno dobro zapomnila besede. Kmalu zatem je začul iz njenega kljuna besede,
ki so uplivale nanj, kakor strela iz jasnega neba. »Poljubi me, Robert!«, je pričela papiga z divjim glasom. Te izdajalske besede so se zdele Morellu sumljive, zato je odslej posvečal vso pažnjo družbi svoje žene. Dal jo je nadzirati in kmalu se je izkazalo, da Stella zelo pogosto obiskuje svojega bivšega partnerja. Tako se je potrdila njegova slutnja, da je grdo varan. Ona je sicer odločno zanikala vsako krivdo, ali kljub temu je prišlo do procesa za ločitev zakona.
Višek procesa je bilo pričevanje papige, na katero se je možev odvetnik skliceval. Da je morala biti papiga pogosto priča nežnosti med Stello in Robertom Browningom, dokazuje dejstvo, da si je tako dobro zapomnila izdajalske besede. Njeni obiski v stanovanju bivšega partnerja so bili tudi v dokaz njunega razmerja. Odvetnik Stelle je bil seveda drugega mišljenja, hotel je dokazati, da si je papiga zapomnila te besede morda že v času, ko še Stella Francis ni bila poročena z Morellom. Kakor je znano, imajo papige izreden spomin, in tako sl je po trditvi Stellinega odvetnika tudi ta zapomnila te besede in jih pričela izgovarjati po par letih. Sodnik se ni oziral na zagovor ženinega advokata in je izrekel ločitev zakona.
Od takrat je minulo pet let, toda Morell ni mogel pozabiti svoje bivše žene. Slučajno sta se zopet našla v nekem kopališču na francoski rivijeri, kjer sta se medsebojno sporazumela in ponovno poročila. Papiga, ki je bila vzrok njune nesreče, je kmalu po procesu poginila, a gospa Stella si za nobeno ceno noče nabaviti druge.
Udoben dom — dom rodbinske sreče
Udobnost je, kar daje vsakemu domu njegov pravi smisel, neko toplino, ki s& izraža iz vsakega najmanjšega komada v njem. Samo v udobnem stanovanju lahko občuti družina pravi čar obitelj-ske sreče. Napačno je mišljenje, da stanovanje, enostavno in skromno urejeno, ne more biti udobno, ravno tako ni res, da bi stanovanje z dragocenim, razkošnim pohištvom bilo neprijazno.
Dom, ki je urejen, čeprav z najpri-prostejšim modernim pohištvom, je udoben, če je v njem le nekaj primernih okraskov, ročnih del ali kaj sličnega. Vse to pa mora biti postavljeno seveda na prava mesta, za kar mora prijeti nežna ženska roka. V prvi vrsti je vsakemu stsmovanije glavni okras zavesa na oknu.
Kakor se v enostavno urejenem domu lahko doseže udobnost, prav tako se lahko doseže v razkošno urejenem. Mnogokrat so stanovanja z dragocenim pohištvom — neudobna, brez vsake topline* nekam neprijazna. Tudi tu treba z raznimi predmeti zmanjšati, odnosno popolnoma izbrisati to neprijaznost.
To se doseže najlepše z ročnimi deli, ki so primerno razdeljena. Razumljivo je, da mora biti tudi pohištvo okusno in praktično razdeljeno.
Za udobno urejeno stanovanje z enostavnimi in skromnimi sredstvi ali z razkošnim pohištvom, je v prvi vrsti potreben smisel za udobnost in čut za vse tisto, kar je res lepo. Ta čut pa imajo po večini le ženske, zato se v domu na prvi pogled opazi, da vlada v njem ženska roka, ki ji ni žal za trud, če more svojim dragim napraviti dom čim bolj udoben.
Tomo Bata
Svet ga naziva za »češkega Forda«, kar tudi zasluži. Iz skromnega vaškega čevljarja se je povspel do moža svetovnega slovesa In to v razmeroma kratkem času.
Bat’a se je rodil 1876. v moravski vasici Zlinu kot sin čevljarja. Z očetom sta krošnjarila po okoliških vaseh. A v sinu se je že rano pojavil podjetniški duh. Kot 15!etni deček je skušal na Dunaju z izdelovanjem volnenih copat, kar pa mn ni uspelo. Vrnil se je v rojstno vasico in otvoril s svojim bratijm novo čevljarnico. L. 1904. pa ga je gnalo v Sev. Ameriko, kjer je ostal nekaj let.
Tam se je do potankosti seznanil z ameriško reklamo in Fordovim gospodarskim sistemom. Iz Amerike je odšel v Nemčijo, da prouči čevljarsko tehniko. Nato se je vrnil v domovino s pripravljenim načrtom za veliko podjetje.
V svetovni vojni je imel že velik obrat z najmodernejšimi stroji, kjer je 5000 delavcev izdelalo dnevno po 10.000 parov čevljev. Pravi razmah njegovega podjetja pa je pričel 1. 1922. Tedaj je zvišal število tvorniških poslopij na 50. Leta 1924. je že izdelal dnevno 75.000 parov čevljev, a število delavcev se je zvišalo le na 6000. To se je moglo zgoditi le na podlagi velike tehnične popolnosti v obratu.
Njegovo podjetje sloni na sistemu samouprave delovnih stanic in soudeležbi delavstva na dobičku. Vsaka delavnica (stanica) je nekak samostojni gospodarski člen z lastnim računom izgube in dobička. Na voditelja stanice pade odgovarjajoči del cen dovršenega izdelka, s čemer krije izdatke obrata.
Bat’ova širokopoteznost, njegov or-ganizatorični dar in sistem soudeležbe ter končno ogromna reklama, ti so menda gonilna sila njegovega obrata. Veliko vlogo igra tudi zaključenost gospodarstva, podjetje ima namreč lastne gozdove in polja, samo izdeluje gumi, ima svojo tvornico za kopita, za čreslovino (tanin), svojo strojarno, kratko vse, kar podjetje potrebuje za popolno osamosvojitev.
Ravno tako je mož že v početku obratovanja smatral za bistven del podjetja — reklamo in je v ta namen napravil lastno tiskarno, kjer tiska tudi par svojih časopisov.
Bat’a je poosebljena podjetnost in vztrajnost, upravičeno nosi naslov »češki Ford«. Njegova tvornica je po obsežnosti in produkcijski kapaciteti edina na svetu in njegovi izdelki se razpošiljajo po vseh delih sveta. Njegova uprava je do potankosti in najvišje popolnosti organizirana ter brezhibna. Že sama kontrola pisemskih pošiljk, kjer je (na ekspresnih pismih) označeno, ob kateri uri je bila pošiljka oddana, s katerim vlakom je odšla, kako številko nosi dotični vlak rtd. — vse to priča o natančnosti v upravi.
Sveža barva.
— Vaša gospa izgleda tako zdravo Ima tako živo barvo. j=. Da. dvakrat na dan svežo
V nedeljo 31. V. ob 16. uri
JAVNI NASTOP
SOKOLA MARI BOR-MATICA
NA LETNEM TELOVADIŠČU
V LJUDSKEM VRTU
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sobota, 30. maja ob 20. uri »Labirint« ab.
A. Krstna predstava.
Nedelja. 31. maja ob 20. uri »Kavalir Miško«. Znižane cene.
Iz gledališča. V nedeljo, 31. maja ob 20. uri se bo ponovila Szirmajeva melo-dijozna opereta »Kavalir Miško«, ki jo odlikuje izredno zabavno in veselo dejanje. Veljajo znižane cene. — Za proslavo 25-letnice oderskega delovanja priljubljenega člana mariborskega gledališča gospoda Eda Groma se pripravlja kot naslednja dramska premijera pretre sljiva historična tragedija avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa »Mayerling«, v kateri bo Edo Grom kreiral Rudolfa.
■ V kratkem bo letošnja premijera krasne Kienzlove opere »Evangelinik«, ki je mariborski publiki gotovo še v najboljšem spominu iz prejšnjih opernih sezon.
milan Skrbinšek:
„Labirint“
(K današnji krstni predstavi.)
Danes zvečer bomo na našem odru videli prvo dramsko delo znanega igralca in režiserja Milana Skrbinška, zakonsko dramo »Labirint«. Ni Skrbinšek sicer prvi slovenski gledališki praktik, ki se je lotil pisanja oderskih del, je pa brez dvoma prvi z resno umetniško ambicijo. Kar so nam napisali Borštnik, Nučič in Lipah, so bolj prigodne in vesele stvari. Milan Skrbinšek pa je v »Labirintu« posegel v globine resničnega življenja, da nam s psihološko analizo v dialogih in vsemi sredstvi gledališča pričara zgodbo treh duš, treh src, ki hrepene, ljubijo, se bore, mučijo, odpovedujejo in zmagujejo.
Sama po sebi je zgodba »Labirinta« stara in vsakdanja, je navaden trikot: mož, žena, Ijubimec-pisatelj in igralec Vlado Traven, igralka Vida Travnova in režiser ter igralec Mirko Gornik. Drugače pa je vsebinsko plastična, realistično pisana psihološka drama, ki rešuje postavljeni problem v igralski, za občinstvo novi in zanimivi sredini. Zanimivi posebno še zato, ker nudi v drugem dejanju popoln vpogled v tajnost gledališke iluzije, v spočetje in rojstvo režije in igralskih stvaritev. Glavni povdarek je dialog, ki je vsebinsko dokaj nov in zanimiv, tako da veže poslušalca in gledalca ves čas, od začetka do konca. Spremlja ga močno rastoča notranja dramatika.
Vsebina bi se dala na kratko označiti takole: Pisatelj in igralec Vlado Traven opazi, da obstojajo med njegovo ženo igralko Vido in igralcem ter režiserjem Mirkom Gornikom intimnejše vezi. Da bi popolnoma razkril zagonetko in rešil problem svojega zakona, oziroma odnosa trikota, napiše enodejanko, v kateri prikaže sebe, ženo in ljubimca. Drama pride na spored; režira Gornik, igrata pa Vlado Traven in Vida. V prvem dejanju so priprave za igro, v drugem je igra sama — oder na odru — v tretjem pa rešitev zapletljajev: Vida odide z Gornikom.
Način podajanja je tedaj vsaj stilno nov in nudi režiserju polno možnosti, da razvije zanimivo in odersko zelo napeto igro. Vladimir Skrbinšek, avtorjev brat, se je v svoj posel gotovo tako poglobil, da nam bo nudil v »Labirintu« vse, kar je v njem. O vsem ostalem pa bomo govorili po pj-edstavL	-j,
Šport
Lep uspeh mariborskega Rapida na Ba» varskem.
S. K. Rapid je v sredo gostoval v Reichenhallu ter proti tamkajšnjemu Bayrischer Sportklub odigral nogometno tekmo. Zmagal je SK Rapid v razmerju 8:1 (4:0).
Drugo srečanje Rapida s Salzburger Atletik SK v Salzburgu pa je končalo s porazom Rapida 3:4.
ASK Primorje :SK Rapid.
Dne 7. junija gostuje v Mariboru mo« štvo »Primorja« iz Ljubljane ter bo odigralo proti SK Rapidu prijateljsko tekmo
Nogometni turnir Jugoslovanskih železničarskih klubov
se bo vršil v Mariboru v dneh 13., 14. in 15. junija.
Jugoslavija:Španija.
Na berlinskem kongresu FIFA je delegat JNS dr. Andrijevič sklenil za prvo nedeljo v aprilu 1932 meddržavno tekmo s Španijo. Igralo se bo v Jugoslaviji, najbrž v Zagrebu.
Važen sklep JNSa.
JNS hoče strožje nadzirati tekme svojih klubov in podsavezov v inozemstvu. Zahteva odslej 15 dni pred terminom pri javo vsake tekme v inozemstvu in približno sestavo moštva. Slabim klubom in nekompletnim moštvom ne bodo več dovoljene tekme v inozemstvu.
Podsavezno prvenstvo LPP
na Mariborskem otoku je zagotovljeno. Mariborska občina se je izjavila priprav ljena dati kopališče na razpolago.
Tenis turnir za prvenstvo Jugoslavije, ki ga priredi Tenis savez kraljevine Jugoslavije, se prične dne 10. junija v Zagrebu.
Naturalistične slike u egipt-skih grobouih
Dve ameriški ekspediciji ste izvršil! pred kratkim v Egiptu zanimiva odkritja. Ekspedicija pensilvanskega vseučiU' šča je našla v Meydoumu, severno od piramide, ostanke rimskega pokopališča, ki so v arhitektonskem pogledu enakega tipa kakor rimski grobovi tedanje dobe. V skupnem grobu princa Rahotepa in njegove žene Nefert je našla ekspedicija v izsušeni ilovici natančen odtis edinstveno izrezljane lesene krste, kakor je egiptologi dosedaj še niso poznali. Krste same ni bilo in so jo najbrže ukradli razbojniki.
Se srečnejša je bila ekspedicija nevv-yorŠkega metropolitanskega muzeja v dolini tebskih kraljev. V približno 3.500 tet starem grobu vrhovnega dvornega komornika Amenhotepa II. je prišla namreč ekspedicija po podrtijah, ki so bile v podzemskih hodnikih tega v skalo vrezanega groba, v prostore, katerih stene so bile okrašene s krasnimi slikami. Slike so izvrstno ohranjene, razen obrazov, ki so jih najbrže razpraskali in zamazali sovražniki tega dvornega komornika. Posebno pozornost vzbuja naturalistični slog teh slik in bogata fantazija, ki se kaže zlasti pri predstavljanju prizorov iz živalskega življenja. Na eni sami sliki so upodobljene sledeče živali: lisica, desno od nje pod nekim grmom pustinjski zajec, zraven stoji šakal, kateremu se vidi, da komaj čaka, da bi planil na mlado žival; poleg je speče tele in mlada antilopa, ki se je obrnila, da prežene s svojih nog. nadležne muhe. Končno je na sliki še cela nojeva družina, več šakalov in hijen ter ena podgana. Reprodukcije vseh teh zanimivih slik so bile že odposlane v muzej v New-york.	_
Človek, ki zna delati dež.
V Glendaleu v Kaliforniji živi amen ški naravoslovec Charles Hartfield, ki zna delati dež. S pomočjo svojega izuma, ki ga pa drži v najstrožji tajnosti, je že pred nekaj časom v Hondurasu napravil dež. Sedaj je sklenil z Zvezo trgovskih zbornic pogodbo, da bo za honorar
10.000	dolarjev (560.000 dinarjev) nad planinami San Bernardino napravil dež, k: bo površino velikega Medvedjega jezera tekom dveh let dvignil za 9 metrov. . Ako se mu bo to posrečilo, dobi prvo le-) to ^nicro Iptri na	.	_
MarftjoTst! V F c F P VI V Tu fr* ~
>	u	f—TTtl
»tran s.
Sokol kraljevine Jugoslavije
H.	čižkova:
Sestre!
V organizaciji naših sester gre za dvoje: če jo pojmujemo s Čuvstvova-niem, mišljenjem in dejanjem — gre za njeno notranje bistvo; toda temu notranjemu bistvu dajemo tudi nekaj vnanjega izraza: z nazivanjem. če mi je kaka žena sestra, mi je to vedno in povsod.
stenami telovadnice se sesterstvo še ne konča. Sestra mi ostane sestra ved-'j°' četudi je kje v kaki delavnici, ura-ali na promenadi v velemestu. Če jo •metnijem sestro in če jo tikam, ne izpolnim s tem nič več in nič manj, ko temeljno idejo svoje sokolske enakosti.
^se, kar se ne sklada z nazivom se-stra. moramo zavreči, tedaj, prosim, nič v,eč »milostljiva« — če smo Sokoli, smo S: vsi enaki. Pri nekem društvenem jav-Deni nastopu sem se sama prepričala, da So si bile sestre res sestre samo na te-‘°vadišču; takoj ko so se preoblekle, so s® že izpremenile v »milostljive«. Mi-da bo med Vami vsaka, četudi ima v Privatnem življenju svoje mesto, a je v. bistvu dobra Sokolica, podobne na-?1Ve odločno zavrnila. Jaz bi si česa ta-e£a ne dovolila: nasprotno, celo sramovala bi se, saj bi si mislila, da nazi-va »sestra« nisem vredna. Marsikatera to morda rekla, da tudi ni prav, če n. Pr. kakega društvenega starosto nagovarjamo z »brat starosta« ali s »sestra vaditeljica« Itd. To je res, ti nazivi ve-liajo seveda samo, dokler se kretamo v sokolski organizaciji, saj s tem ne izkazujemo nobene časti — v navadnem življenju pa je vsaka funkcionarka zopet samo sestra. Naše sokolsko življenje mora biti svobodno in preprosto, toda žal temu ni tako. A krivda je v nas samih, samo v nas samih. Žena mora širiti demokratičen duh — vsi smo si enaki med seboj; ne iščimo stanovskih razlik, Sokol naj vedno izenačuje poklice in ljudi. Ta članek ni namenjen samo sestram, ampak tudi bratom, saj so marsikdaj oni vzrok, da s preveliko vljudnostjo — s poljubljanjem rok in z »milostljivimi« — uničujejo naše prizadevanje; da bi že bil nekoč konec tej ne-demokratski vljudnosti! Bratje nas še tikajo med sabo, sestre med sabo. Če Stovori brat s sestro, naj ji reče: »Sestra, vi...«, sestra pa bratu:	»Brat,
vi...«
V nekaterih društvih, zlasti po manjših krajih, kjer se pozna članstvo že od otroških let, ni nič čudnega, če slišimo, da se tudi bratje in sestre med seboj tikajo. Ne sme pa to postati splošno, kajti s tem bi prekršili prvotna pravila.
In še nekaj, sestre: Pozdravljajte se s sokolskim »Zdravo!« Nič ni mučnej-šega, ko če imam znak in vidim sesiro, ki ima tudi znak, pa se ne pozdraviva, če pa jo pozdravim, me gleda vsa začudena in ne ve, kam bi me uvrstila. Taki sestri priporočam, da si znaka sploh rajši ne pripne na plašč, Če ne ve, kaj je njena dolžnost.
Dr. M. Tyrš: Nisi vstopil v navadno društvo, vstopil si v sokolsko, bratsko društvo. Bratski »Ti« te kliče. Vabi te uljudnost, vabi te iskrenost, vabi te, kdorkoli si, enakost, vredna človeka.
(Iz češčine prevedla S. T.)
sko-slezska je priredila dne 10. maja te-ča.. za vaditelje tenisovih odsekov v Sokolstvu. Tudi našemu Sokolstvu bi ne škodilo, ako bi se posvetila pozornost tej lepi in plemeniti panogi telesne vzgoje. — Dne 24. maja je bil otvorjen nov, najmodernejše opremljen sok. dom v Prostejovu, Sokol Košiče pa si je zgradil na svojem letnem telovadišču pokrito tribuno z 800 sedeži.	A.	J.
IzčeškosIouašfcegaSokolstua
Knjigarna ČOS zalaga češkoslov. Sokolstvo pridno s publikacijami. Opozoriti hočemo na nekatere 1. 1930. izišle knjižice, ki utegnejo zanimati tudi naše češčino čitajoče vaditelje ter prosvetar-je: Dr. Mir. Tyrš, O sokolske idei (2 zvezka); Gortler-Erben, Telocvične tan-ce dvojic (valčfk, polka, mazurka); Ta-borek: CvičenI nejmenšich; Pospišil, čtvero ročnich časti; Gortler, Telocvične motivy z plavectvi a veslarstvi; činčera, Cvičeni čtyf odboru soustavy Tyršovy; Kunz, Sokol a Rakousko; Pos-pišil, Na dobre ceste; Vesely, Naprej! (Slednji 2 knjigi sta igri za sokolske odre iz sokolskega življenja). — »Vzhuru bratri!« Tako je naslov knjižice, v kateri je br. Emil Strune, uč. župe Plzen razdelil proste vaje članov, ki jih je' on’ sestavil za prihodnjeletni vsesokolski zlet, v prvine, tako da se bodo člani po navežbanju teh prvin lahko navadili tudi celotnih zletnih sestav. — (Vse te knjižice razpošilja Knihkupectvi ČOS, Praha III — Tyršuv dum). — Za vsesokolski zlet je ČOS založila I. serijo (24 komadov) zletnih kart, vse s slikami iz življenja Tyrševega. — Vzhodnoslova-ska sok. župa je priredila dne 24. t. m. mladinski dan. dne 7. junija pa bo priredila članski dan svojega župn. zleta, oboje v Košicah. Na članskem dnevu bo sodelovalo tudi poljsko Sokolstvo in sicer župa Lwow. — Sok. župa Morav-
Sokolsko društvo Maribor - matica
opozarja vse svoje članstvo na svoj javni nastop v nedeljo 31. maja ob 16. uri na letnem telovadišču. Vsakoletni javni na> stop je najvažnejša društvena prireditev in je dolžnost vsakega člana, da ob tej priliki pokaže svojo pripadnost dru štvu in zanimanje za delo aktivnega član stva in sokolske mladine. —
Sokolsko društvo Sv. Anton v Slov. gor.
Ne pozabite na Telovo, dne 4. junija, napraviti izleta k Sv. Antonu, kjer pri redi naše društvo veliki telovadni nastop. VspOred je zelo pester, ker nasto pijo vsi oddelki in tudi sosednja bratska društva. Izvajali bomo proste vaje in vaje na orodju, kjer nastopijo naši bratje in sestre prvič. Po nastopu neprisiljena zabava z bogatim srečolovom.
7. junija v Studence!
Okrožni zlet mariborskega okrožja bo nepreklicno v nedeljo 7. junija v Studencih. Društva se z vso vnemo pripravljajo na nastop, ki obeta pokazati velik napredek sokolskega dela v mariborskem okrožju.
Sokolsko društvo Št. 11} v Slov. gor.
priredi svoj letni javni nastop dne 5. julija, v slučaju slabega vremena pa 12. julija. Bratska sosednja in ostala društva vljudno prosimo, da se na ta dan ozirajo ter pohite v čim večjem številu k nam, na našo mejo.
Sokolsko društvo Pobrežje
slovesno otvori letno telovadišče v Dre-voredni ulici v nedeljo 21. junija. Prosimo druga društva, da se po možnosti na to ozirajo.
Zlet lužiškosrbskega Sokolstva,
ki se je vršil 14. in 17. maja v Radworu, je pomenil odločilen dogodek v življenju tega najmanjšega slovanskega naroda, kateri ve, da pravica zmaga. Zato se mora tudi vse ostalo slovansko Sokolstvo vedno spominjati te predstraže, ki stoji na severu v stalnem boju z narodnim nasprotnikom.
Skavtfaem
5fcavtski čneui u fTlariboru
Krajevni steg skavtov priredi od 18. do 21. junija propagandni tabor v limbuškem gozdu, združen z razvitjem ste-govega prapora. Namen tabora je, pokazati javnosti uspehe, ki si jih je mariborski steg na skavtskem polju tekom 71etnega obstoja pridobil, in pa taborno življenje sploh. Obenem bo to 10. tabor, ki je bil prirejen v območju stega. Program za skavtske dni je sledeči:
19. junija: Otvoritev tabora in večerna zabava. Zaobljuba Članstva.
20. juni5a: Reden taborni dan.
21. junija (dopoldne v Mariboru) Skup* na služba božja, razvitje in blagoslovitev prapora. Zabijanje žebljev. Nato skupen pohod v taborišče. Popoldne skupne igre in tekmovanja. Zvečer svečana zabava ob ognju.
Tabor bo odprt za občinstvo od 19. do 21. junija. Pobirali se bodo prostovoljni prispevki za podporni fond.
Razglas.
Kaajev steg skavtov v Maribora razglaša, da se noben član, ki vstopi po 1. juniju, ne sme udeležiti taborenj. Le izredne izjeme dovoljuje stegov svet.
Za vseslovanski skavtski kongres v Pragi
je javljenih nad 18.000 udeležencev, od teh 10.—12.000 Čehov, in 2500 Poljakov. Jugosl. skavtski savez pošlje okoli 900 udeležencev. Tudi Maribor odpošlje v Prago svojo delegacijo, ki jo vodi agilni stegovodja br. Fr. Kos.
Učni film mesto šolske knjige.
Na Dunaju se je pričela 26. tm. tretja' konferenca o učnih filmih. Konference se udeležujejo delegati 18 evropskih držav. Iz raznih referatov je izzvenela osnovna misel, da bo učni film postal šolska knjiga bodočnosti. Zgodovina, zemljepis, domoznanstvo, botanika, naravoslovje — vse to se bo lahko poučevalo na podlagi učnega filma. Na konferenci bodo predvajali več novih učnih filmov.
Usluga za protluslugo.
— Gospa Novakova, VI ste vendar v! gledališču, <kaj ne? Ali bi mi ne mogli kedaj prinesti nekaj prostih vstopnic?
= Drage volje, ko mi bodete Vi kot bančni uradnik prinesli nekaj' bankov^ cev.
Zevacc«
V senci jezuita
Zgodovinski roman,
147
*Kaj dela ta ženska tu? Katera tajna misel jo vo-ui. Ah, zlodja! Kaj me briga navsezadnje! Zdi se mi, da hoče baba na vsak način prisostvovati smrti rokov-njacevi... Zakaj? To ni moja skrb... Ne mislimo več na to ...«
I oda misel mu ni Šla iz glave.
Kar nekako obsedla ga je sčasoma.
Čimdalje se je vlekel dan, tem bolj ga je težilo sedeti, da stoji ciganka spodaj in se ne gane, opiraje oči nepremično v vrata njegovega dvorca. Od časa do časa je stopil k oknu, da vidi, ali še ni odšla.
Videl jo je vedno na istem mestu.
Lahko bi jo bil ukazal prepoditi.
V pretvezo, zakaj se ne zateče k temu krutemu aredstvu, mu je služila misel, da mu je uboga starka nazadnje vendarle otela življenje. Sicer pa — zakaj bi ji Vanil, stati tam?
Toda njegova radovednost — mračna, bolna radovednost — je bila razdražena do skrajnosti. In če bi si bila ciganka mahoma umislila in odšla, bi bil gotovo občutil to kot silno razočaranje.
Toda ona ni odšla.
Prišla je noč.
V temi je Monfclar ni več videl, a nekaj mu je govorilo razločno, da je še zmerom tu.. •
Lakaj je bil prinesel sveče.
Monklar si je uredil vse, kakor da hoče delati do iutra.
To ni bilo nič redkega v njegovem življenju.
Zakaj tega moža, ki se ni bal nikogar in ničesar, je bilo groza, ostati sam v svoji sobi in čakati zaman blagodejnega spanca.
Sedel je k mizi, da napiše veliko poročilo, v katerem je hotel popisati kralju vse, kar se je zgodilo pri Doletovem usmrčenju. Prijel je za pero. naslonil glavo
v dlan in začel mašinalno vrstiti besede na papirju.
Zdajci pa mu je padlo pero iz roke.
^ In več ur nato se je zavedel, da ni delal ves čas nic drugega, kakor to, da je mislil neprestano na ciganko.
V tej globoki zasanjanosti se niti za hip ni spomnil Lantneja.
Lantneja ni vpošteval — Lantneja zanj ni bilo.
Toda ciganka je zavzemala v njegovem duhu o-gromno važnost.
Z natančnostjo je obnavljal v svojem duhu tiste redke prilike, ko je prišel v stike z njo, izkušaje se spomniti točno vseh njenih besedi, nje obraza in pomena njenega pogleda.
Vse to stvari pa so se vezale in družile z dvemi dejstvi:
Prvo je bilo to, da ga je ciganka prosila milosti za svojega sina.
Drugo, da ga je prosila milosti za Lantneja.
Tajinstvenega sorodstva med tema dvema dogodkoma ni inogel razvozljati.
Vstal je ves srdit in začel hoditi razburjeno po
sobi.
Dolgo nato se je našel pri mizi, misleč še vedno na Ciganko.
Udarila je četrta jutranja ura.
Zdrznil se je in vstal, rekoč:
»Iti moram dol, da govorim s tem človekom v njegovi celici...«
Bralec naj uvažuje, da je bil sklep, iti posetit Lantneja, logični zaključek dolge Monklarjeve sanjarije, da Pa se je vsa ta logika odmikala njegovi lastni zavesti!
XVI.
Sin velikega profosa.
Med tem se je godilo v Lantmejevem duhu nekaj silno važnega. Zato se obrnimo zdaj k njemu — drugače bi bilo nadaljevanje naše povesti nerazumljivo.
Videli smo v trenotku, ko se je ozrl poleg Doletove grmade po Ciganki, da je eden izmed vojakov zadal Lantneju strašen udarec na glavo, in da se je zgrudil mladenič v nezavest.
Zvezanega na rokah In na nogah so ga vrgli na voziček, ki se je odpeljal nemudoma proti dvorcu velikega profosa.
Lantne se je zavedel šele, ko so ga vlekli baš na dvorišče in so zapirali velika vrata za vozičkom.
Lantne ni bil nikdar na tem dvorišču.
In vse, kar je videl dotlej od profosovega dvorca, so bili njegovi visoki, od starosti začrneli zidovi.
Ko pa je odprl oči na tem dvorišču, se mu je zazde« lo točno, jasno in neodoljivo, da se nahaja na znanem kraju.
Prešinilo ga je eno tistih silnih presenečenj, ki včasih v človeškem življenju mahom« zmedejo domišljijo in jo puste v nerazumljivi zbeganosti
Vse to pa je trajalo le kratek hik.
»Blazen sem!« je dejal sam pri sebi-
Vojaki, ki so stali okrog njega, so slišali te besed# in se jim zagrohotall.
On pa se ni zmenil za to; naglo je zaprl OČI.
»Torej,« je premišljeval s tisto naglo vnHcljfrvostjo, k! zadobi človeški razum v gotovih trenotkih paroksizma, »ako nisem blazen niti igrača moreče prikazni, m0rajo biti na moji levici vrata, po katerih se pride po treh stopnicah, a nad temi vrati visi železna svetiljka.. i«
Odprl jo je In pogledal.
Zagledal je vrata, tri stopnice in železno svetiijkb,
Lantne je odrevenel od nagle groze, ki se ga je poJ lastila.
Vse, kar se je godilo okrog njega, je izginilo iepred njegove pozornosti.
Spravili so ga v ječo, priklenili ga in zaprli vrata ne da bi kaj opazili.
Nekaj ur je bil kakor poparjen; vzdramil se je še« le, ko je slišal, da se vratca celice odpirajo.
J®č!.r mu ie prinesel jesti.
»Prijatelj,« je Spregovoril Lantne s tesnobno trot pečočim glasom, »ali mi hočete storiti uslugo?.,. Ohj uslugo, ki se v ničemer ne tiče vaše dolžnosti in službe ...«	.	: J f
Lantnejev glas je bil proseč.
Ječar, ki mu je prinesel jed, morda ni bil slab člo*
.Griffon motorji
najpopolnejši motorji sedanjosti. —■ Novost 175 cm*. 4taktni. Blockmo-tor. Hitrost 80 km na uro. Kvaliteta. Neverjetno nizke cene.
JUGU d. z o. z. - MARIBOR. 1121 Tattenbachova ul. 14.
Dvojna stavblšča
& 1000 m* na solnčnem in prahu prostem mesto na prodaj, m* Din 12.—
1570
Tapetniškega valenca
z dobro šolsko izobrazbo sprejme K. Wesiak, Cankarjeva ulica 2.	1532
Stavbišče 1 oral na Teznu
na prodaj. Pojasnila v gostilni Jelen — Tezno.	1571
Kupim rabljene gumi-obroče
za kočijo. Naslov v upravi lista.
Lep lokal, pripraven za pisarno ali obrtnika, se odda s 1. junijem. Uprava hiš Pokoj. zavoda, Maribor, Kralja Petra trg.
Stelaže za trgovino z mešanim blagom
kompletne ali posamezne kupim. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Plačam takoj«.	1561
Kupim hišo
z malim vrtom od 70 do 100.000 Din, levi breg Drave. Ponudbe pod »Levi breg« na upravo »Večernika«. 1560
AH že veste, da pere »Triumf« Pavel Nedog ovrat-' , nike tako lepo, da izgledajo kot novi?
Posredovalnica Iv. Godina,
; Maribor, Tattenbachova ulica št. 191., proda: Enonadstropno stanovanjsko • hišo z 6 stanovanji in vrtom, blizu glavnega kolodvora. Cena 225.000 Din. Dve enonadstropni vili v bližini parka. Cena po dogovoru.
Manjšo hišico z vrtom in branjarijo na prometni cesti. Cena 75.000 Din.
Dve novi jako čedni hišici z vrtom, rvodnjakom, električno razsvetljavo takojšnja vselitev, vsaka stane 75.000 Din. — Malo hišico na Pobrežju za
25.000	Din.	"•
Hišo s 5 sobami, gospodarskim poslopjem in dva sadna vfta. 200000 Din. Hišo z gostilno, gospodarskim poslop-jem, vrt in njiva, 20 min. od glavnega trga. Cena 250.000 Din.
'Hišo s 3 sobami, gospodarska poslopja in 6 oralov zemljišča, 40 min. oddaljeno od glavnega trga. Cena 130.000 Din. — Dalje večja in manjša posest-va, vile, hiše itd.	1594
Odol steklenice
kupuije galanterijska trgovina Drago Rodna, Vetrinjska ul. 26.	1349
«*
Rabljene avto In moto gumi plašče kupuje v vsaki količini mehanična delavnica 'Justin Gustinčič, Tattenbachova ul. 14.	1566
Učenca in učenko
sprejme brivski salon Mrakič, Maribor, Cankarjeva ul. 1.	1585
TREHCH CO
z a
zimo in leto!
LORHIK
KOROŠKA 9-
Pridno pošteno dekle
18 let staro išče službo, vprašati Aleksandrova c. 83 II, vrata št. 14	1584
Sobo In črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
Kovčke za potovanje
vsake velikosti in vrste, ročne torbice, aktovke, listnice, nogometne žoge, nahrbtnike, športne pasove itd. v največji Izbiri in po najnižji ceni dobite pri Ivanu Kravosu, Aleksandrova cista 13.	1389
.Griffon* motorji
250—350 cm*. Blockmotor 4taktni. Najpripravnejši za zletne vožnje v dvoje.	2186
Kvaliteta. Neverjetno nizke cene.
JUGU d. z o. z. - MARIBOR. 1121 Tattenbachova ul. 14.
Pridno pošteno dekle,
18 let staro, išče službo. Vprašati Aleksandrova c. 83 II, vrata štev. 14.
1586
Točilca za malo dalmatinsko klet
iščem. Ponudbe pod »Trezen« na u-pravo »Večernika«.	1582
StareH mož,
pa še čvrst, se ponuja za inkasantav mestu Mariboru in okolici, ali temu poslu slično delo. Položi kavcijo. Ponudbe pod »Inkasant« na upr. lista.
1585
Opremljeno sobo,
čisto, solnčno s posebnim vhodom, elektr. lučjo, oddam. Magdalenska ul. št. 50.	1575
Eleganten, skoraj nov avto
znamke Opel 4 sedežni, 20 Ps, 4 cilindri, ugodno naprodaj. Naslov v upravi lista.	1572
Oddam lepo, solnčno, opremljeno sobo
v bližini parka. Naslov pri upravni-štvu »Večernika«._________________1587
Iščem službe
k samostojnemu gospodu ali gospej. Zmožna sem kuhati in vsa gospodinjska dela, ter tudi šivati. Vprašanja pod »Poštena« na anončni zavod Hinko Sax, Maribor.	1590
Dobro idočo gostilno
s trgovino ali za mesarijo primerno, tudi sobe za tujce v sredini mesta Maribora, zaradi bolezni takoj na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 1589
Pozor!
Priporočam svojo kuhinjo v Vojašniški ulici. Sprejemam abonente po zelo u-godni ceni. Točim najboljša dalmatinska vina iz Šibenika, kakor tudi domača štajerska vina. Za obilen obisk se priporoča gostilničar Gregoretič.
1588
Inkaso! — Terjatve!
Seznam dvomljivih dolžnikov, zaupna naročila preskrbi zanesljivo novi oddelek »Marstan«, Koroška cesta 10. (Odgovor 3 znamke).	1592
Veliko klet
z električno razsvetljavo in vodovodom takoj oddam. Stolna ul. 5, vprašati pri hišniku.	1598
Postrežkinja išče zaposlitve
pri boljši družini. Koroška cesta 52.
1601
Velecenjene gospo
dinje, ali že veste
da dobite najboljše kvalitetno mleko v
stojnici oskrbništva Hausampacher,
pred mestnim magistratom, liter po
Din 3.—. Vse naše dojne krave so
pod stalnim zdra vniškim nad-
zorstvom! Po molži mleko zelo ohla-
jeno! Pri kuhanju se ne kisa! 1394
,.ill
■
K
s
Hiša za 15.000 Din
gotovine, samo 8.000 Din vknjižbe i'
3.000	Din za dogotovitev, nova z vf tom blizu Maribora. Resnim kupce« naslov »Marstan«, Maribor, Koroški cesta 10.	1593.
!!!Tudi Vam!!
Tapetniška dela solidno in ceno izvr-l
šuje, kakor: madrace, otomane, gar*.
niture, rolete in popravila tvr. B. Jagodič, Vojašniški trg 1, vel. higieni*!,a delavnica.	1597_
Vinotoč Fabrici
Počehova, toči izvrstno vino a 8 Din.
1596
Lepo separirano meblirano sobo
in 1 kabinet takoj oddam. Ogledati od 10.—11. ure, Gosposka 58 I., desno.
1599
Dva gospoda
sprejmem kot sostanovalca. ‘Jenkova ul. 4.	1600
Prazno solnčno sobo
takoj oddam v najem. Dušanova u. 12. v Magdalenskem predmestju. 1602
3kolesni bolniški voz
na peresih v zelo dobrem stanu na prodaj. Naslov v upravi lista. 1606
Transportno kolo,
skoraj novo, pripravno za vsako obrt. ceneno naprodaj. Naslov v upravi »Večernika«.	1605
Pozor! Ne zamudite!
Z nakupom zelenjadnih sadik od Din 5.— do Din 15.— za 100 komadov. Se priporoča Vladimir Bonč, stojWca na Glavnem trgu pr! Marijinem kipu in tudi na Teznu. Maistrova 43. 1534
Dve štirisobni stanovanji,
opremljeni z najmodernejšim konfor-tom se odda v najem v juniju. Naslov v upravništvu lista.	1522
dr. Kokoschinegg — Počehova — odprt! Dobro vino liter Din 8.— in Din 10.—, traminec Din 14.—.
0-rnA>/
SOKLIČ
zastopniki to •prejmejo
Vinotoč
Marija Šturm, Počehova, naznanja, da ostane vinotoč še v naprej otvor-jen in toči sortiran silvanec po Din 10.—, čez ulico po Din 8.— liter. 1610
Avtomobilisti!
1524
Vsilila nemojena Vam je SMOtOVljMia. Baterij* 6 in 12 voltne damo brezplačno na posodo, za čas nab
nabijanja ali reparature Vaše baterije, NOVO avlo baterijo nabite, vedno na zalogi.
akumulator Ing. L tf. DomlcelJ, Maribor, Strossmajerjeva 3
Poletne nouosti
Svileno platno v najlepših modnih barvah! Creppe de China — krasni novi vzorci! Bemberg-svila — francoski vzorci!
Kristal svila — od 18 Din naprej!
Najlepše obleke In bluze samo
i jTR6. DOmU, (Daribor
*
t!
i
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, oziroma nečakinja, svakinja in teta, gospa
umi,
it!
soproga trgovca.
v soboto dne 30. maja 1931 ob 6. uri, po kratki mučni bolezni, in previdena s tolažili sv. vere, v 42. letu svoje dobe boguvda-no preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v pondeljek, dne 1. junija 1931 ob 17. uri iz kapelice mestnega pokopališča v Pobrežju na frančiškansko pokopališče.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 2. junija 1931 ob y>9. uri v frančiškanski župni cerkvi v Mariboru.
Maribor, dne 30. maja 1931.
1609
Anton Brauer. soprog; Julijana Ortner, teta. — Vsi ostali
sorodniki.
Mesto) potrebni zavod v Mariboru.
JAMTIK*
Kdor sedaj poleti želi hlad imeti, ta ga najde v
»PRVI DALMATINSKI KLETI«
Mesarska ul. 5, kjer luštno je živet!. »Nu-aijo se prvovrstna dalmatinska vina, Izvrstna kuhinja in prvovrstna' svinjina: Dnevno sveže morske ribe. Sprejemih se abonenti, po ugodnih cenah. Za obilen obisk se priporoča
1591	Gregoretič.
Opravilna številka: E IX 815/31
Dražbeni
nove
barve
Kopalne obleke kopalni plaiS
Solniniki za obalo od Din 46-- naprej v
Trgov, domu v Mariboru
Afrikmadrace 280 D Posteljne mreže 120 D Otomane 500 D
Tapetnik
NOVI K
Slovenska ul. 24
Lep prahu prost gostilniški vrt na Koroški c. 48 pri gostilni pergas
otvorjen
Tam dobite dobro vino in pivo a 8 Din liter
^nano dobra kvaliteta
Karo čevljev
nobena tajnost
Damski čevlji 0cl Din 170*- naprej
KARO
Koroika c. 19
Izdelovalni sistem je
dunaisko ro2nO'delo
Čevlji za gospode od Din 220‘- naprej
Sanatorij v Mariboru
Goiposka ni. 49._ Telefon 2358. La»tnik in vodja:
primarij dr. Černič, specijalist za kirurgijo
Sanatorij je najmodernejše urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim solncem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; toniza-torjera za etektriziran}*# po poškodbah in ohlapelosti Čreves: diatermlio za električno pregrevanje in električno lzžiga-nje; žarnico •hala« za revmatJCna' ip druga boleča vnetja; »enterocleaner«-jern za notranje črevesne kopeli pri za* neki. napihovanju in za splošni telesni' podvig. Dnevna oskrba prvi razrea Din 120... drugi razred 80.-. tretji razr. 60...
■ant
Moderne KOPU OBLEKE
priznano dober kroj trpežna kakovost
kopalne čepice, čevlji in pasovi kopalni plašči in frote blago
Lastna kabina za poskušnjo
Velika izbiral
Ugodne cenel
C. BUDEFELDT, Maribor
HALO! V gostilni FELIČ na Tezriu dobite dne 4. in 7. junija
ocvrte piščance
po Din 20,—. Točil se bo tudi pristen pekerčan ob sviranju Jazz-banda. Za obilen obisk se priporočata 1579	GOSTILNIČARJA.
KegSanje na dobitke
se vrši jutri v gostilni »PRI ZELENEM VENCU«.
I.	dobitek: veliki gramofon z 20 ploščami;
H.	dobiteksrebrna moška ura;.	„
III. dobitek: srebrna ženska ura;
IV. dobitek: sodček piva.	1604
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvo-rjl v Kopališki ulici 2 (Scherbaumov pavillon)
novo tartarski delavnica
Na zalogi imam aktovke, kovčeke, preobleke za kovčeke, dantske torbice, šolske torbice i. t. d. Sprejemam tudi naročila, katera izvršim točno, hitro in ceneno. Vsa speciialna •dela bodo točno ter solidno izdelana, popravila po najrilžjih cenah. Sprejmem takoj učenca!	.	1569
JOSIP KARLO, Kopališka ulica 2.
Brušenje
vseh vrst se izvršuje po skrajno znižanih cenah in strokovnjaško v najkrajšem času.
Stroji za striženje las se prevzamejo v brušenje * jamstvom.
Istotam velika zaloga kvalitetnega nožarske-ga blaga, Škarij, aparatov za britje 1. dr, SPECIALITETA: Ročno kovani noži za vrt in cepljenje ter mesarski noži.	XXI
F. TOMASCHITZ, notar
Maribor, Slovenska ulica 5.
Opravilna številka:	E	1X	472/31
Dne 24. junija 1931 dopoldne ob 10 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin:
Zemljiška knjiga: k. o. Mesto Maribor vi. št. 13 k. o. Mesto Maribor vi. št, 324 k. o* Rošpoh vi. št. 225
Cenilna vrednost: 1. ^‘skupaj10 Din 111.011.1
2.	za vi. št. 225 Din 28.047 Najmanjši ponudek:	ad 1. Din 55.505
ad 2. Din 16.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Okralno sodišče v Mariboru odd. IX.,
dne 24. aprila 1931,
Spomnite se CMD!
Dne 13 julija 1931 dopoldne ob 11. uri fe<^pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin:
Zemljiška knjiga k. o. Rošpah vi. št.
Cenilna vrednost:	Din	9604.60
Vrednost pritikline:
Najmanjši ponudek: Din 6003/50
V ostalem se opozarja na dražbeni nabit na uradni deski sodišča v Maribc
Okrajno sodlšže v Mariboru oc
dne 12. maja
•*-	4	V-	“r	»■*.
Več miljonov parov teh čevljev izvozimo v tropske kraje. Vsled velikega povpraševanja se nam je posrečilo produkcijo izpopolniti in cene tako zelo znižati, da jih more kupiti vsakdo. Posetite naše prodajalnice, ugodno Vas bodo presene-tili naši novi modeli in naše neverjetno nizke cene.
Vrsta 4232—37
Otrokom za igranje, skakanje in tekanje so ti čevlji neobhodno potrebni. Izdelani so iz močnega sivega platna, se priležejo po nogi. lahki za čistiti in vzdržljivi.
Vrsta 4542—05
Te smo priredili za Vaše otrokd z gumijastim podplatom in pod* petnikom. Popolni so In lahki Posebno lepo pristojajo k beli Ib lahki letni obleki.
Vrstg 4235-37
Čevelj za tenis iz belega p!a'tna z podplatom iz krepa ali vulkanizi-rartm podplatom. Te čevlje radi nosijo dnevno v toplih krajih.
Vrsta 3335-24
Za stare matere udoben čevelj široke oblike, izdelan iz lanenega platna in nizkim podpetnikom.
Vrsta 4435-00
Dnevna potreba vsakega 'domačina. V teh čevljih se dobro počutite, a s to neverjetno nizko ceno dajemo možnost vsakemu, da si jih more kupiti
Vrsta 1150—30
Evo čevlje z živimi kombinacijami, takšni, da po prirodi odgovarjajo kraju in Vaši obleki. Za malo denarja omogočimo Vam. da nosite Čevlje po zadnji modi. Drap platno kombinirano z ruja-vim.	l
Vrsta 1195-03
Tudi moda je zastopana pri teh čevljah. Za lahke poletne obleke v beli, sivi in drap barvi okrašeni s pasovi raznih barv.
Vrsta 1735-76
Specijalni tenis čvlji z belim podplatom iz izdelanega gumija. Nosijo se z obleko ob morski obali pa so vsakdanja potreba.
Vrsta 1137—03
Poletni polčevlji iz belega ali sivega platna, so jako lahki in udobni. Sive za vsakdanjo potrebo, beli za izprehod.
Vrsta 2145—22209
Te platnene čeveljčke z nizko peto smo pripravili Vam v raznih barvah in to sive, črne, drap in bele barve.
Vrsta 4438—00
Platneni polčevlji za gospode s gumijastim podplatom, izvrstne za popoldanske izprehode v soparnih dneh.
Vrsta 2055—53
Spodnji del iz pletenega konca v razhih barvah, z gumijastim podplatom, higijensko zdravi in po-trebni pri lahkih letnih oblekah.
Trubarjeva ul
otvorjen
LEŽALNE STOLE
za solnčenje
DVOKOLESA
za deco, pleteno pohištvo, galanterijo, parfumerijo i. t. d. priporoča
DRACO ROSINA
Vetrinjska ul. 26
Popoldne pri sestanka in prt kavi prav rada Zlatica vsem damam pravi: »Vem, da vam všeč le moje stanovanje in delo, ki ga laz opravljam zanje.
da belo Je in čisto, vedno snažno.
Za mene to Je vedno najbolj važno, da milo Zlatorog se uveljavi, ker vse čistilne posle mi opravi.*
OJ zlata Zlatica —■ glas gre okrog: nad vse Je terpentinsko milo Zlatorogi
'(Nadaljevanje-sledlV
Ne zamudite redke prilike!
cele zaloge raznih predmetov, kakor pletenine, perilo, modno blago, galanterije, ročna dela, volna, bombaž
' po zelo globoko znižanih cenah,
Iglafc KfgsoKCtt ftJgtOM * UobUaai; Rradatavolk izdajatelja in uradnik; n?AN URO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA
' ' r	* Maribora.
ZA TOPLE POLETNE DNEVE
ČEVLJE Z GUMIJASTIM PODPLATOM.