Odkriife noiiH __aY.uf_ Med industrijskimi sirovinami manjka Rusiji predvsem gumi. Baš razglaša>jo iz Moskve, da se je posrečilo najti nadomestilo za kavčuk v toliki in tako bogati meri, da sovjetski gospodarski krogi ne bodo vec navezani na uvoz kavčuka iz tujine. Gre namreč za možnost, pridobivati kavčuku podobno maso iz gotovih rastlin, ki uspevaj. v kir giški stepi. »Kendyr« imenujejo Kirgizi rastlino, ki pokriva velike planjave med rekama Amur-Darja in Syr-Darja v pokrajinab preko Kaspiškega morja. Rastlina je strupena in velja pri pastirskih kirgiških pl&menih za največjo nadlogo, ki ogroža edino bogastvo Kirgizov — živinorejo. Kirgizi so že skušali na vse mogoče načine, da bi jo bili iztrebili, a so bili v.i tozadevni paskusi zaman, zelišče se je vedno bolj širilo. V poletju leta 1927 ije prebil ru&ki rastlinar in profesor Pavlov svoj dopust v pokrajini Kirgizov. Domačini so ga opozorili na zgoraj omenjeno ško_ljivko in on je razi&kal njen strupeni sok. Poskusi so pokazali, da vsebuje sok kendyr-rastline zelo veliko kavčuka. Odkritje profesorja Pavlova je do vedlo do novih preizkušanj, ki so zaključek prve potrdile v polni meri. Sovjeti so prepovedali, da bi Kirgizi pokončevali kendyr-rastlino, ker jo bodo izrabili za pridobivanje kavčuika. Eno leto pozneje so odkrili v Kasakstanu, kakor se imenuje pod sovjeti danes kirgiška pokrajina, še drugo kavčuk vsebujooo rastlino, ki se imenuje: hondrilla. Nato so opremili ekspedicije, ki bi naj raziskale kirgiško deželo glede na rastlinsko bogastvo. Zaključki raziskovanj so se kmalu pokazali. Koncem leta 1930 so naleteli v onem delu Klrgizije, ki meji na Mongolijo in na Pamirplanoto, na divje rastečo travo, katero nazivajo domačini »tau-sagyz«. V nasprotju s kendyr-rastlino tau-sagyz nl strupena. Kemična preiskava stebla je pokazala 42% čistega kavčuka in to v taki kvaliteti, da prekaša brazilijansko. Sovjetska gumi-družba je dobila nalog, _a se mora podati takoj na delo. Upaijo, da bodo razpolagall še to jesen z nad 13.000 hektarji tau-sagyz plantaž v vz^iodni Kirgiziji. Pokrajina je petkrat tolika kakor Francija, a prebiva na njej 1. 6 milijonov ljudi. Pr.t_klo bo le nekaj let in bo Kirgizija na celem svetu aajvečja kav.uik zaikladnica.