/Primrski Št. 36 (15.138) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul, Montecchi 6 - Tel. 040/77 je bilo namreC ProtimanjSinsko ge-sl° »Romi, nazaj v hdijo«. . Smrt štirih Romov Ie lahko začetek no-Vega poglavja in do-s^ej najbolj krvav da-vek v zgodovini desničarskega terorizma v Avstriji, ki se je decembra 1993 začel z desetimi pisemskimi oombami in štirimi r^njenimi, med kate-rinii je bil tudi nek-o^nji dunajski župan rlelmut Zilk. Serija atentatov se je nadaljevala avgusta lani s Cevno bombo pred ja-^o dvojezično Ijud-?ko šolo v Celovcu, ki Je težko ranila dva Policista, v začetku oktobra pa je Avstrijo Pretresla druga serija Pisemskih bomb, ki zaradi srečnih okoli-gCin ni terjala ži-vljenj. V vseh prime-Ab - tudi včerajšnjem ' so bili naslovniki smrtonosnih bomb Pripadniki manjšin -^i tako etničnim kot tudi verskim manjšinam naklonjene ose-oe. Prav ti so očitno še naprej najbolj ogroženi in v nenehni nevarnosti, Ce-Prav na notranjem jninistrstvu trdijo, da nuajo skrajno desnico »pod nadzorom«. Včerajšnji krvavi oogodek je dokaz da očitno le ni tnho. Je tudi vnovičen Pokaz, da so država jn njeni organi - pa Pidi družba - v preteklosti podcenjevali *pksplozivno moC«, Ki so jo v zadnjih le-Pb skoraj nemoteno kopičili avstrijski skrajneži. SKLEP CONIJA / ZARADI UBOJA NAVIJAČA GENOE PREJŠNJO NEDELJO Nedelja brez športa opomin in priložnost za razmislek Samo upamo lahko, da v imenu športa ne bodo več padale žrtve Novi predlogi za pomiritev Bosne Včeraj so italijanski nogometni stadioni in druga igrišča samevali, ker je Coni zaradi umora navijača Genoe pred prvenstveno tekmo z Milanom prejšnjo nedeljo za konec tedna odpovedal vse Športne prireditve. Tako odločitev, ki je naletela na izreden odmev, je italijanski olimpijski odbor sprejel z željo, da bi konCno v vseh nas dozorelo spoznanje, da v športu nasilje nima mesta. Zato je nedelja brez športa in Se posebej brez nogometa, ki je dejanski obtoženec, predstavljala priložnost, da vsak sam pri sebi razčisti, kaj mu Sport pomeni in kakšno vlogo ima Sport v današnji družbi. Za veliko večino je šport nepogrešljiv del vsakodnevnega življenja, v katerem pa za nasilje ne sme biti prostora. Proti nasilju so se včeraj zelo odločno izrekli tudi Številni navijači, ki so se zbrali pred genovskim stadionom Ferrari s (na sliki AP) , da bi položil cvetje ali kak navijaški simbol na kraj, kjer je pred tednom dni nasilne smrti umrl Vincenzo Spagnolo. Med njimi ni bilo nestrpnosti, ki je drugače tako značilna za ultrase. Sloga med njimi je bila skoraj popolna. Samo upamo lahko, da bodo nedelja brez Športnih dogodkov in ustrezni ukrepi, ki jih morajo sprejeti tudi organi javne varnosti, dosegli svoj namen in da v imenu nogometa ne bodo veC padale žrtve. Na odgovor ne bo treba dolgo Čakati, Cez teden dni bodo nogometni stadioni spet oživeh... rTAVSTRIJA / ATENTAT NA GRADIŠČANSKEM I- Bombna eksplozija ubila štiri Rome DUNAJ - Avstrija se od včeraj sooča z novim valom nasilja. V kraju Obervvart na Gradiščanskem so včeraj zjutraj pri eksploziji razstreliva izgubi-li življenje Štirje Romi, ki so hoteli odstraniti tablo s protimanjsinskim geslom »Romi nazaj v Indijo«. Medtem ko so kriminalisti sprva menih, da so Romi hoteh razstrehti tablo in se je pri tem zgodila nesreča, so opoldne sprejeli možnost, da gre za načrtovan atentat na pripadnike narodne skupnosti Romov. Kriminalisti naj bi v Obervvartu našli tudi cevno bombo, podobno tisti, ki je bila lani avgusta nastavljena pred javno dvojezično ljudsko Solo v Celovcu in je pri pregledu hudo ranila dva policista. Vest o najdbi cevne bombe je nekaj m pozneje notranje ministrstvo napol zanikalo, jasnih informacij pa ni bilo. Zato tudi ni bila izključena možnost, da je bila tabla s protiromskim geslom razstrelivna past, ki je eksplodirala, ko so jo Romi hoteli odstraniti. T , , Ivan Lukan Na 5. strani EZ / DANES V BRUSLJU Ministri o poglobitvi odnosov s Turčijo in pomoči nerazvitim BRUSELJ - Poglavitni temi današnjega sestanka zunanjih ministrov Evropske zveze bosta poglobitev odnosov s Turčijo in spor glede denarnih sredstev za pomoč nerazvitim državam. Medtem ko so evropski diplomati pred današnjim srečanjem v Bmslju napove-dali »resnično možnost«, da Grčija privoli v carinsko unijo s Turčijo, je malo verjetno, da bodo dosegli soglasje pri se vedno spornem vprašanju pomoči nerazvitim. Z odpravo trgovinskih ovir želi EZ strateško pomembno Turčijo v Se večji meri vključiti v evropske tokove. Prekinitev dialoga s Turčijo naj bi po mnenju nemškega zunanjega ministra Klausa Kinkla pomenila nevarnost, da skrajne sile v Turčiji pridobijo veC moči. Na današnjem sestanku bodo razpravljali tudi o položaju v nekdanji Jugoslaviji in Čečeniji. MUNCHEN - Skupina za stike je včeraj v Miinchnu predložila načrt, ki obsega devet pomembnih točk in s katerim želijo prizadevanja za uresničitev bosanskega mirovnega nacrta znova spraviti z mrtve točke. Mednarodni posredniki bodo izdelali tudi nove predloge za etnično delitev Bosne. V okviru mednarodne konference za varnost sta se se-sli tudi hrvaška in muslimanska delegacija, ki sta Se enkrat izrazili pripravljenost za nadaljnje sodelovanje. Po mnenju bosanskega premiera Harisa Silaj-džiča je uspeh hrva-ško-muslimanske federacije bistvenega pomena za dosego miru. V predlogu je predvidena tudi ustanovitev stalne komisije, ki bo skrbela za uresničitev mirovnega načrta in vsakih Sest mesecev preverjala napredek pri njegovem uresničevanju. Od beograjskega vodstva nacrt zahteva priznanje Hrvaške in BiH. V njem je predvideno tudi vrhovno srečanje Miloševiča, Izet-„ begoviča in Tuđmana. Srbsko vodstvo je j kljub prepovedi ZN s | : helikopterji oskrbovalo j bosanske Srbe. Po trdi- j « tvah sil ZN je od pe- s i tnajst do dvajset heli- j •, kopterjev z vzhoda | J preletelo mejo med ZR I l Jugoslavijo in BiH. | Očitno so prevažali :: g pomoč za sile bosan- | { skih Srbov v okolici j j muslimanske enklave | g Srebrenica. I j Thaler danes obišče Madžare LJUBLJANA (STA) - Slovenski minister za zunanje zadeve Zoran Thaler bo danes v Budimpešti, kjer se bo srečal z madžarskim zunanjim ministrom Laszlom Kovacsem. Med obiskom je predviden tudi podpis protokola o slovenskem nasledstvu dvostranskih pogodb, ki so bile sklenjene med nekdanjo SFRJ in Madžarsko. Thaler se je s Kovacsem srečal že prejšnjo sredo na Svetu Evrope v Strasbourgu, kjer sta podpisala okvirno konvencijo o zaščiti narodnih manjši. Umrla je pisateljica Patricia Highsmith ŽENEVA - V lucern-ski bolnišnici je v 74. letu starosti umrla ameriška pisateljica Patricia Highsmith. Pisateljica, ki si je s svojimi kriminalnimi romani in psihološkimi trilerji utrdila sloves ene najbolj cenjenih sodobnih pisateljic, je že 13 let živela sama v švicarski vasici Tegna. Ustvarila je detektiva Toma Ripleya, njene kriminalke pa so prevedene v dvajset jezikov. Svoj zadnji roman z naslovom Mali g - poletna idila je končala komaj pred nekaj tedni, izšel pa bo julija. Po njenih romanih so posneli mnoge filme. ITALIJA / VROČ POLITIČNI TEDEN Prodi si utrjuje formo, Buttiglione in Bossi pa brusita kopja dijeve kandidature za lider j a levosredinskega pola. Ta kandidatura in njene travmatične posledice za Buttiglionijevo stranko je bila tudi včeraj predmet živahne politične debate, ki se na trenutke kaže tudi v moCno žolčnih tonih. Bossi je pred odločilnim kongresom svojega gibanja do »profesorja« razumljivo previden, ko pravi, da se Liga sicer ne razpoznava v njem, vendar ga spoštuje. »Ge bi sli volit brez zakona proti trustom,« pribija, »pa bi Liga stopila v fronto narodne osvoboditve, proti Fininvestu in neofa-Sistom.« Na 2. strani Danes v Primorskem dnevniku Naročnik, dvigni svoj glas! To je naslov poziva, ki ga je sestavila skupina znanih televizijskih Časnikarjev, da bi parlament Cim prej odobril nov zakon o imenovanju vodstva RAL Pod poziv so včeraj zaceli zbirati podpise v Rimu in Neaplju, in sicer zelo uspešno. Akcijo bodo ponovili tudi v drugih italijanskih mestih Stran 2 Slovenski ligaši o »ligaških zdrahah« Devinsko-nabrežinska sekcija SL je izdala svoje tiskovno sporočilo o obračunavanjih v Severni ligi, v katerem napada tudi Slovence, ki se oglašajo v tržaškem desničarskem listu. Stran 3 Prva zmaga Bredesena Norvežan Espen Bredesen je včeraj v Falunu dosegel svojo prvo letošnjo zmago na tekmah za svetovni pokal v smučarskih skokih. Stran 10 Davisov pokal: Italija v četrtfinalu Italijanska teniska reprezentanca si je z zmago nad Češko s 4:1 zagotovila nastop v četrtfinalu Davisovega pokala. 8 v Stran 11 RIM - Začenja se intenzivni politični teden, ki bo imel v žarišču težaven kongres Severne lige, notranje soočanje v Ljudski stranki in napovedano uradno predstavitev Pro- NOVICE ITALIJA / ZAČENJA SE IZREDNO POMEMBEN POLITIČNI TEDEN Tržaška SSk solidarna s prof. Samom Pahorjem TRST - Tržaško pokrajinsko tajništvo SSk je z zaskrbljenostjo sprejelo vest o sobotnem fizičnem napadu na prof. Sama Pahorja s strani nekega someščana. Dogodek je treba obsoditi s človeškega še prej kot s političnega vidika. Nihče nima namreč pravice osporavati mnenja različno mislečega s fizičnim obračunavanjem. Takšne metode prav gotovo ne sodijo v omikan svet in jih je treba brez nadaljnjega preganjati. Očitno pa je incident tudi izraz napetosti, ki jih ustvarja nacionalistična desnica v mestu ter v Širšem obmejnem prostoru in ki jih je prav tako treba obsoditi. Odprte probleme je treba reševati ob doslednem spoštovanju dostojanstva in pravic vseh. Pokrajinsko tajništvo SSk izraža prof. Pahorju solidarnost. Volilna zakonodaja in Slovenci v FJK VIDEM - Tajnik SSk Martin Brecelj se je v petek, 3. t.m., sestal v Vidmu z deželnim odbornikom za krajevne avtonomije Oscarrejem Leprejem. V pogovoru je tekla beseda predvsem o volilni zakonodaji. Deželni svet je namreč začel obravnavati volilni zakon za občine in pokrajine, prej ali slej pa bo imel na dnevnem redu tudi volilni zakon za deželni svet. Brecelj je Lepreja opozoril na pravico slovenske manjšine do zastopstva v izvoljenih telesih, ki jo zlasti nova večinska volilna zakonodaja ogroža. Nujno je zato treba uvesti v volilno zakonodajo mehanizme, ki naj zagotovijo zastopstvo Slovencev v Italiji v izvolejnih telesih, kakršne že poznajo La-dinci v bocenski pokrajini, Italijani v Republiki Sloveniji ter druge manjšine v Evropi. Mladenič se je obesil po zaplembi avtomobila RIMINI - Včeraj ob zori je prometna policija pri Riccioneju zasačila 28-letnega M. D. iz Riminija v vinjenem stanju, zaradi Cesar mu je zaplenila avtomobil in vozniško dovoljenje. Po zaplembi se je mladenič oddaljil pes, včeraj popoldne pa je njegovo truplo našel nek izletnik na dvorišču krajevnega otroškega vrtca. Mladenič se je obesil. Varuška z otrokom nakupovala mamila MODENA - Pretekli petek je neko dekle iz okolice Modene brez sledu izginilo z otrokom, katerega je dobila v varstvo. Varuško in otroka je potem našla policija, ko je nekaj ur pozneje vlomila v neko zapuščeno kmečko poslopje in v njem našla skupino narkomanov. Varuška se je tjakaj napotila, da bi si priskrbela mamila. Kmalu zaslišanje domnevnih atentatorjev FIRENCE - Konec tega tedna bo firenški državni pravdnik Pier Luigi Vigna skupno s svojima namestnikoma Chelazzijem in Nicolosijem zaslišal prekupčevalca z mamili Antonia Scarana in Alda Frabettija, ki sta osumljena, da sta skupno z mafijskima kolovodjema Leoluco Bagarello in Giovanni-jem Brusco sodelovala pri atentatu v Ul. Geoigofili v Firencah z dne 27. maja 1993. Atentat je zahteval 5 mrtvih in 37 ranjenih, povzročil pa je tudi veliko škode znameniti Galerii degh Uffizi. V ospredju Prodi, kongres Severne lige in Ljudska stranka Med nasprotovanji in podporami se »profesor« izogiba rimskih palač Vagoni z azbestom na rimski postaji RIM - Na rimski Železniški postaji Salaria so parkirani številni vagoni (telefoto Ap), ki so obloženi z azbeztom in ki so jih izločili iz prometa. Vagoni (na 211 italijanskih postajah jih je 2.500) so označeni s črko A in hermetično zaprti. Specializirana delavnica italijanskih železnic odstranjuje azbest, preden vagone pošljejo na odpad. Delavnica lahko sanira okoli 200 vagonov letno, kar pomeni, da bo trebaše precej časa, preden se bodo strupenih vagonov rešili. Medtem pa zob časa načenja pločevino. RIM - Začenja se intenziven notranjepolitični teden, v katerem bo prišlo na površje kar nekaj zelo zapletenih vozlov. Po izglasovanju zaupnice Di-nijevi vladi bo parlament nadaljeval delo s polnim ritmom, v ospredju politične razprave pa bo kongres Severne lige, notranje soočanje v Ljudski stranki in dialog v strankah in zavezništvih o posledicah odločitve Romana Prodija, da stopi v politično areno. Prav bivši menedžer državnega koncema IRI je razumljivo v ospredju politične pozornosti in komentarjev, ki so že dodobra razdeljeni. Na eni strani tisti, ki navdušeno podpirajo njegovo kandi-datuto za prvega ministra, na dragi pa kritike, češ da je v »demokristjanskih časih« pomagal k današnjim falimentarnim ekonomskim rezultatom. »Profesor« pa ne kaže nobenega vznemirjenja ob podobnih obtožbah in se za zdaj drži precej stran od palač rimske politike. Včeraj navsezgodaj so ga v Bologni videh v sivi trenirki in telovadnih copatah, ko se je v teku vzpenjal na grič San Luca. Ko je prišel do cerke na vrhu, se je za nekaj minut zbrano ustavil v njej, nato pa spet v teku navzdol proti mestu. Fotografi, ki so ga čakali pred hišnimi vrati, so se morali zavihteti na motoma kolesa, da ga ne bi izgubili, ko je v sijajni formi tekel skozi mesto in se mimogrede ustavil tudi za pomenek s svojimi kolesarskimi prijatelji. Prodijeva kandidatura je Se naprej predmet Številnih komentarjev, pose- bno v vrstah Ljudske stranke, kjer poleg zadrege vodstva povzroča tudi vse bolj žolčno polemiko-Predsednik stranke Gio-vanni Bianchi je spet branil profesorjevo kandidaturo in dejal, da Prodi in Berlusconi nista samo »nalepki«, ampak dve različni pojmovanji privatizacij in socialne države, in da ne verjame v Berlusconijev namen, da bi v primeru vrnitve v palačo Chigi poskrbel za anti-trust. Buttiglionejevo nasprotovanje Prodijevi kandidaturi, ki med drugim sploh ni strankarska, ne razume niti bivši podpredsednik senata Luigi Granelli, medtem ko so se med profesorjeve podpornike včeraj uvrstili tudi bivši tajnik liberalne stranke Valerio Zanone in pristaši gibanja La Rete s severa države. Komunistična prenova je včeraj vsaj na videz omilila razlike v pogledih na Prodijevo kandidaturo, najbrž v bojazni pred geti-zacijo, saj je Bertinotti izjavil, da mu profesor sicer ne ugaja, vendar mu njegova stranka niti ne nasprotuje. Za Prodiju nasprotni tabor pa je spregovoril predstavnik Nacionalnega zavezništva Ga-sparri, ki je Prodija okrivil »falimentarnih gospodarskih rezultatov«, medtem ko se nadaljuje »snubljenje«, ki ga je Buttiglione deležen predvsem od Ca-sinijevega Krščansko-de-mokratskega centra. Bivši predsednik republike Cossiga je ponovil svojo podoporo Prodijevi kan-didatmi, glede morebitnega razkola v Ljudski stranki pa meni, da to sploh ne bi bilo najhujše zlo. Papež proti vsem oblikam manipulacije z življenjem VATIKAN - V vseh italijanskih cerkvah so včeraj proslavili »dan za življenje«, papež Janez Pavel H. pa je ob tej priložnosti pozval italijansko družbo k »razsvetljenim in odgovornim izbirama glede problemov, ki so povezani s spoštovanjem človekovega življenja«. Na Trgu sv. Petra se je zbrala običajna množica z napisi proti splavu, papež pa je nagovoril tudi zdravstvene delavce, ki »jim je zaupana naloga, da sluzijo življenju in ga ščitijo pred vsemi oblikami manipuliranja«. Del svojega posega je Janez Pavel H. posvetil tudi vlogi Žensk v družbi in napovedal, da se bo k tej temi vrnil v prihodnjih tednih. CIVITAVECCHIA / ČUDEŽ? Kip medugorske Marije je pretakal krvave solze CIVITAVECCHIA (-RIM) - Sinoči so iz vrta majhne vile 32-letnega uslužbenca italijanskega električnega podjetja ENEL Fabia Gregorija odstranili kip medugorske Matere božje. Kam so ga odpeljali, ni znano. Morda celo v Vatikan, da bi cerkveni izvedenci preverili, ali je kip res točil krvave solze, kot so zadnje dneve trdili številni očividci. Kip Marije je pred nekaj leti med romanjem v Međugorje kupil župnik Pablo Martin. »Bil je eden od tolikih, ki so jih prodajali v Međugorju,« je včeraj povedal novinarjem. Župnik je pred šestimi meseci podaril kip Gregoriju, ta pa ga je namestil na vrtu pred hišo. Pred nekaj dnevi je Gregori opazil rdeča znamenja na obrazu kipa, tik pod očesi. Takoj je opozoril župnika, ta je seznanil tudi škofa msgr. Girolama Grilla. O rdečem krvavenju se je kmalu razvedelo po okolici, in ko se je včeraj zjutraj krvavo solze-nje ponovilo, se je začelo zbirati pred vrtom na desetine ljudi, med katerimi so bili tudi pohabljenci z berglami in na vozičkih. Zaradi tolikšne trume je prišlo do zastojev v prometu, zaradi česar so morali poseči tudi mestni stražniki. Tudi njihov poveljnik, Giancarlo Mori, je popoldne izjavil novinarjem, da je videl kip točiti krvave solze. Gregori sinoči ni hotel povedati, kam so kip odpeljali; dejal je le, da se bo kmalu vrnil. Izrazil pa je tudi željo, da bi na mestu, kjer je bil postavljen, zgradili kapelico, v kateri naj bi častili Marijo. OBČILA / USPELA POBUDA ČASNIKARJEV DRŽAVNE RAADIOTELEVIZIJE Pobudniki se zavzemajo za zakon z novimi kriteriji za imenovanje vodstva Raia RIM - V štirih urah so v Rimu zbrali 1.500 podpisov, v Neaplju (telefo-toAp) pa v teku dneva kar 1.800 pod pozivom z naslovom »Naročnik, dvigni svoj glas«. Pobudniki poziva so nekateri časnikarji italijanske dr- žavne radiotelevizije Rai, ki se zavzemajo za to, da bi parlament nemudoma odobril zakon o kriterijih imenovanja vodstva Raia in da bi ob tem sedanje vodstvo odstopilo. V Rimu so zbirali podpise pri Porti Portese trije popularni televizijski časnikarji oziroma časnikarke, in sicer Lilli Gruber, Carmen Lasorella in Michele Cucuzza, v Neaplju pa nič manj znani Piero Badaloni. Pobudo je podprl tudi sindikat časnikarjev Raia Usigrai, kaj kmalu pa so se ponudili še drugi za sodelovanje, med temi zdmZenja ACLI, ARCI in Federcon-sumatori, dnevnik La Voće in drugi. Pri zbiranju podpisov v Rimu je sodeloval tudi tajnik sindikata Usigrai Giorgio Balzoni. Dejal je, da je naravnost presenečen od uspeha pobude in napovedal, da bodo v prihodnjih dneh zbirali podpise tudi v drugih mestih po vsej državi. Seveda pa pobuda ni navdušila ravno vseh. Direktor deželnih poročil Raia Piero Vigorelli je odmaknjeno dejal, da je pobuda izraz »svobode misli«, podtajnik desni-casrskega sindikata Cor-rado Mannucci je povedal, da gre za nezaslišano gesto, posebno ostro pa je pobudnike napadel predsednik komisije za kulturo v poslanski zbornici Vittorio Sgarbi, po katerem naj bi slo za revansi-stični poskus stare garde. IRST / V PRIREDBI KATOLIŠKE AKCIJE ZA OTROKE Pohod za življenje in mir Udeležence je v cerkvi sv. Morije Velike nagovoril škof y okviru Dneva vrsto let na prvo i y februarju prired 0(i za življenje h irs.tu (na sliki, fo rari), Vec sto udi . m njinove f)e ter spremljev )e v prvih popol urah zbralo preč 1° sv. Antona Nc v sPrevodu krei T10 Trga zedinje: le do cerkve sv Velike. Tu je pr bosegla svoj vise trtvenim srecar Oljenje in mir, vodil škof Lovri lomi. Škof je tu govoril o uporab z.ti mir Pravzaprav o T , ^ristavm tudi ta prir "i izredno 1 Onega vreme] SL in Gombač: ali je idila končana? Devinsko-nabrežinska sekcija Severne lige je včeraj s tiskovnim sporočilom posegla v »tržaške ligaške zdrahe«, ki jih je pretekli teden s svojimi ognjenimi izjavami podžgal bivši poslanec Lige Gualberto Nic-colini, s svojim pisanjem pa ogenj še bolj razplamtel dnevnik TriesteOggi. Podpisana tajnik sekcije Luciane Kocman in občinski svetovalec Rajmund Carli pišeta, da je potreba »radikalno počistiti sedež Lige v Ul. Battisti,« pri čemer omenjata namigovanja »izdajalcev kot sta Sedran in Niccolini«. »Ob vsem tem je povsem logično, da taka namigovanja objavlja listič (v originalu: ”un fogliaccio", op. ur.), ki se je že od vsega nastanka izkazal kot glasnik najbolj nazadnjaškega in nestrpnega dela mesta, in je postal tudi zvočnik tistih predstavnikov slovenske manjšine, ki iščejo pri manifestiranju političnega oporekanja izključno svojo osebno korist,« je zapisano v tiskovnem sporočilu. Sta mar Kocman in Carli namigovala na strankinega kolega Borisa Gombača, ki se - v veliko veselje tržaške desnice - vse bolj uveljavlja kot politični komentator dnevnika TriesteOggi? Tiskovno sporočilo se zaključuje z ugotovitvijo, da deželna svetovalka Lige prof. Anna Piccioni ni osamljena: na njeni strani so poleg Polidorija in izključenih Marchesicha, Tamburinija in Varina tudi občinski svetovalci iz sekcije Lige iz Milj in Devi-na-Nabrezine. —DREVI V KULTURNEM DOMU Ljubljanski godalni kvartet gost Glasbene matice Drevi bo Glasbena matica priredila svoje peto o asbeno srečanje iz letošnje koncertne sezone. Na k er Kulturnega doma bo stopil Ljubljanski godalni artet. Spored ponuja občinstvu zelo zanimive čke. Ponedeljkov večer bo namreč pričel z Godal-ni|n kvartetom op. 56 št. 2 poljskega skladatelja Ka-r° a Szymanovskega (1822-1937). Glasbenik je bistveno vplival na razvoj poljske glasbene tradicije. ■H. Stuckensmidt v svoji razpravi o sodobni glasbi 0značuje Szymanovskega kot najvažnejšega pred-S aynika poljske glasbe. Skladatelj v svojem ust-Vnrjalnem opusu sprejema Chopinove, pa tudi De-ussyjeve in Skrjabinove vplive. V zadnjih letih svojega ustvarjanja pa se Szymanowski približa )®ki folklorni tradiciji. Drugi godalni kvartet op. ’ ki ga bo izvedel Ljubljanski kvaret, je prav iz te- 8a obdobja. Druga skladba na sporedu bo Godalni kvartet tanja Ivana Delaka (1896-1972). Delak je bil zamej-a i Slovenec, saj se je rodil v Trstu in tu tudi umrl. jegova življenska pot pa je bila dokaj razgibana, er so ga oblasti nenehno preganjale. Iz rodnega Tr-® a je zaradi tega odšel najprej v Ljubljano, nato v aribor, v Srbijo in še celo v ZDA. Delak je bil po Poklicu zdravnik, vendar se je stalno ukvarjal z gla-s o. Vodil je razne pevske zbore in se posvečal sk-adateljstvu. Pisal je predvsem zborovske pa tudi vokalne in komorne instrumentalne skladbe. Veči-Ua njegovih del je sicer ostala v rokopisu. Med temi je tudi opera na tekst Prešernovega Krsta pri Savici. V drugem delu koncerta pa nam bo kvartet ponu-d Se izvedbo skladbe sovjetskega glasbenika Dmi-pa Šostakoviča (1906-1975), ki je bil v letošnji se-G^sbene matice že večkrat prisoten, ker je le-°s dvajsetletnica njegove smrti. Šostakovičev gla-sern °pys zaobjema najrazličnejše zvrsti od simfo-^1) do filmske glasbe. Sovjetski skladatelj se je po-etd komorni glasbi predvsem v med drugo sve-ovno vojno in po njej. Tako je tudi "Drugi godalni kvartet” nastal leta 1944. Luisa Antoni VCERAJ-DANES Danes, PONEDELJEK, 6. februarja 1995 DOROTEJA Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 17.17 - Dolžina dneva 9.56 - Luna vzide ob 10.13 in zatone ob 24.00. Jutri, TOREK, 7. februarja 1995 RIHARD VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,6 stopinje, zračni tlak 1020,9 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 59-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 8,3 stopinje. □ LEKARNE Od ponedeljka, 6., do nedelje, 12. februarja 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 UL Roma 16 (tel. 364330), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Milje - Lun-gomare Venezia 3 (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Trg Val- PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30-17.00 (razen sobote) GLASBENA MATICA TRST Koncertna abonmajska sezona 94/95 Danes, 6. 2. ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu LJUBLJANSKI GODALNI KVARTET Monika Skalar, violina Karel Žužek, violina Franc Avsenek, viola Stane Demšar, violončelo (Szymanovski, Delak, Šostakovič) mama 11, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3. NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (tel. 368647). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. me in praznična od 8. do 20. me. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »II burne della parna - The River Wild«, i. Meryl Streep, Kevin Bacon. EKCELSIOR - 17.30, 19.50, 22.15 »Rivelazio-ni«, i. Michael Douglas, Demi Moore. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 22.10, 22.00 »Belle al bar«, r.-i. Ales-sandro Benvenuti, i. Eva Robin’s. AMBASCIATORI 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Stargate«, i. Kurt Russell. NAZIONALE 1- 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Time Cop«, i. Jean Claude Van Damine. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Kika«, r. Pedro Almodo-var, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 3-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ca-merieri«, i. Paolo Villag-gio, Diego Abatantuono. NAZIONALE 4-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Quattro matrimoni e un funerale«. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Ingordigia anale«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »The Mask« r. Jim Carrey. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »II toro«, r. Carl o Mazzacurati, i. Diego Abatantuono, Roberto Citran. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Sirene«, i. Hugh Grant. □ OBVESTILA SKK razpisuje ob dnevu slovenske kultme literarni likovni in fotografski natečaj. Tema in tehnika sta prosti. Svoje prispevke lahko oddate do vključno četrtka, 9. februarja na sedežu Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3 vsak delavnik v jutranjih mah ali ob sobotah zvečer, lahko pa jih oddate referentom SKK na slovenskih srednjih šolah. GLASBENA SOLA GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ sporoča, da poteka na osnovni šoli v Ric-manjih predvpis za šolsko leto 1995/96 in sicer: od danes, 6. do 17. t. m. (izključene srede in sobote) od 16.30 do 19. ure v tečaje glasbene vzgoje za predšolske in otroke od 6. leta dalje z individualnim poukom trobil, pihal, tolkal in komp.klavirja. \M PRIREDITVE V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu bo danes, 6. t. m., ob 20.30 večer z Dušanom Jelinčičem z naslovom: »Biseri pod snegom v zvezdnatih nočeh« - himalajske izkušnje zamejskega Slovenca v sliki in besedi. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -Krožek Kras vabi danes, 6. t. m., ob 20. uri v Soščevo hišo na Proseku na PRAZNIK VČLANJEVANJA. KD F. VENTURINI v sodelovanju s GOS M. Samsa - Domjo priredi proslavo DNEVA SLOVENSKE KULTURE jutri, 7. t. m., ob 20. uri v Centru A.U.Miro pri Domju. Gostuje ZPZ I. Grbec iz Skednja. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja v sredo, 8. t. m., ob 16. mi v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 PRIREDITEV ob dnevu slovenske kulture. Sodelovali bodo: prof. J. Basa z uvodno besedo, recital Stane Raztresen, glasbeno točko bosta pripravila gojenca Glasbene matice : violina - Matej Santi, klavir - Tatjana Jer-cog iz razreda Jagode Klju-der. Vabljeni! KD . VODNIK vabi na proslavo ob DNEVU SLOVENSKE KULTURE, ki bo v sredo, 8. t. m., ob 20. mi v društvenih prsotorih v Dolini. Nastopajo učenci osnovne šole P. Voranc in dijaki nižje srednje šole S. Gregorčič, dekliški zbor V. Vodnik pod vodstvom Iva Tulla. KD LONJER KATINA- RA prireja ob dnevu slovenske kulture KINO ALJOŠE ŽERJALA v društvenih prostorih v Lonjerju v sredo, 8. t. m., ob 20.30. Vabljeni! V četrtek, 9. t. m. bo SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST proslavilo PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE s predstavitvijo najvažnejših za planinstvo pomembnih del: Rafko Dolhar - Od Trente do Zaj-zere; Jelinčič - Pod svinčenim nebom; Hemik Tuma - Dalla mia vita; Dušan Jelinčič - Le notti stellate. Po uvodnih besedah prof. Nade Pertot, bodo o knjigah spregovorili: avtorja in prevajalec prof. Marjan Vončina. Vabljeni v Gregorčičevo dvorano v Ul. sv. Frančiška 20, ob 20.30. ZDRUŽENJE STARSEV osnovne šole Prosek vabi v soboto, 11. t.m., ob 18. uri v Kulturni dom Prosek na ogled igrice MESTNI GODCI. Izvaja mladinska skupina SKD Primorec. SKD TABOR in TK GALERIJA ob dnevu slovenske kultme v soboto, 11. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah RUDOLF SAKSIDA. Odprtje razstave ob 10-letnici umetnikove smrti. Predstavitev Franko Vecchiet. Predvajanje kratkega filma Rudolfa Sakside. Nastopata MPZ in ZPZ Tabor pod vodstvom Sveta Grgiča. KD VESNA vabi v soboto, 11. t. m., ob 20.30 v Dom A. Sirka v Križu na KONCERT harmonikarskega ansambla “Synthe-sis 4“. Vodi prof. Claudio Fmlan. KD RDEČA ZVEZDA in SK KRAS vabita na DAN SLOVENSKE KULTURE, ki bo v petek, 10. t. m., ob 20. uri v Saležu.Nastopajo: vokalna skupina Stu ledi, Franka Slavec ( predstavitev kraške noše), L. Furlan (harmonika), Atilij Kralj (poezija) ter MPZ Rdeča zvezda. Vabljeni! ZADRUGA KD Prosek -Konovel in SD Primorje priredita v nedeljo, 12. t. m. v Kulturnem domu na Proseku ob 18. uri KONCERT MIX ORKESTRA S PEVCI. Nastopjači bodo izvajali izvirne skladbe 3. festivala slovenske popevke v Trstu. Vabljeni! KD LIPA s sodelovanjem bazovskega mladinskega krožka priredi KONCERT ob dnevu slovenske kulture v petek, 17. t. m., ob 20.30 v Ba-zovskem domu. Gostuje ZPZ I. Grbec iz Skednja. Vabljeni! !5I ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - obvešča člane, da so roki za vložitev prošenj za premestitve naslednji: prof. višjih šol do 10.t.m.; osebje A.T.A. do 11. marca. kandidate, ki so se prijavili k natečaju na osnovi izpitov in uradnih listin ( dne 22.2.1995), da je šolski skrbnik poslal vsem didaktičnim ravnateljstvom okrožnico v kateri jih vabi, da naj začasnim suplentom omogočijo udeležbo na natečaju. MALI OGLASI SLUŽBO išče marljiv in vesten fant, star 21 let, vojaščine prost, z vozniškim dovoljenjem, srednješolsko izborazbo, dobrim zanjem slovenskega in italijanskega jezika, željan delati. Tel. st. 368230. MLADA žena, delovna, poštena, išče zaposlitev kot hišna pomočnica ali otroška varuška. Tel. št. 229389. ISCEM stare razglednice ali risbe iz Podgore, Stma- vra, Oslavja in Pevme ali zanimivosti iz teh krajev za objavo v zborniku, ki je v pripravi. Zanima me material izpred prve svetovne vojne. Osebno jamčim za vračanje materiala. Vlado Klemše, Rupa, 54 - Sovodnje ob Soči - tel. št. (0481) 882079 ( v večernih urah) ali (0481) 533382 med delovnim časom. DRUŠTVENA GOSTILNA NA PROSEKU išče natakarico/ja. Tel. na st. 225039 od 18. do 20. ure. PODJETJE import/ex-port zaposli osebo s prakso v uvozno/izvoznih operacijah ter odličnim obvladanjem slovenskega in hrvaškega jezika. Pisati na Publiest Srl pod šifro ‘Tmport/Export, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst. VZGOJNO ZAPOSLITVENO središče Mitja Cuk zbira volno in blago. Za pojasnila kličite po 13. uri na tel. št. 327114. Ze v naprej hvala. PROFESORICA nudi privatne lekcije iz angleščine. Tel. St. 814550. NUDIM lekcije iz angleščine in slovenščine dijakom višjih srednjih šol. Tel. št. 55293 v večernih urah. PRODAM lada niva, letnik ‘90 v dobrem stanju, bele barve. Tel. st. 228932. PRODAM fiat uno fire, rdeče barve v dobrem stanju, letnik ‘88 po ugodni ceni. Tel. St. (040) 229353 v večernih urah. PRODAM majhno zbirko starih kamnitih izdelkov (stopa, sod, pomivalno korito in drugo) Ogled v Doberdobu, Ul. Boneti 2. PRODAM stare predmete (kolesa od vozov, itd.) Tel. št. 228547. MINI TERME v centru Trsta: fango, parafina, masaža, laser, ultra zvok, in-terfenčni tok in drugih 34 terapij. Danes lahko preko KRUT-ove posvetovalnice. Pojasnila: KRUT, Ul. Cicerone 8, tel. št. 360072 od 9. do 12. ure ter od 14. do 17. ure, razen sobot. OSMICO ima odprto Radovan Semec v Prečniku. BORIS IN PEPI SANCIN (Sarnek) imata v Dolini odprto osmico. Točita belo in črno vino. PRISPEVKI V počastitev spomina ob obletnici smrti Mile Suban darujeta Neva in Marjan 20.000 lir za obnovo Stadiona 1. maj. Za popravilo Prosvetnega doma na Opčinah darujejo: Tanja in Edi Ferlu-ga 50.000 lir, N.N. 60.000 lir, družina Renato Ferlu-ga 50.000 lir, Atilij Kralj 10.000 lir, Irene Mauri 10.000 lir, prijatelji društvenega bara 65.000 lir. ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ J^IUBLJANg V pRANKFIIRT j^ONDON J^UNCHEN JSTANBUL ]y|0SKV0 J^OPENHAGEN pARIZ piM gKOPIE gPLIT TIRANO QHNAJ jTURICH Rezervacije In informacije: ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 OBVESTILO BRALCEM DAROVE in PRISPEVKE za objavo v Časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. NOVICE SAMO KRATKOVIDNOST BIROKRACIJE ? PORDENONE / DO 8.APRILA Na šoli Ivan Trinko predstavijo pobudo "Slovenska Evrošola” Na nižji srednji Soli Ivan Trinko bo danes ob 18. uri srečanje, kjer bodo predstavili program Slovenske Evrošole. Udeleženci si bodo najprej ogledali film o manifestacijah Evrošole, ki so se v prejšnjih letih odvijale v raznih krajih Evrope, zatem pa bodo prisluhnili predstavnikom organizacijskega odbora Slovenske Evrošole, ki bodo predstavili pobudo, ki se bo odvijala od 19. do 23. aprila med Gorico in Trstom. Na srečanje toplo vabijo starše dijakov, predstavnike društev in ustanov. V sredo, 8. t.m. ob 18. uri, bo podobno srečanje na oddelku šole v Doberdobu. Vandalizem ali dingo ? Karabinjerji v Tržiču se trudijo, da bi odkrili storilce, ki so na potki, ki pelje do pristana Tavoloni pri Tržiču namestili serijo do dvajset centimetrov dolgih žebljev. Posledice takega neodgovornega ravnanja so obcutih predvsem avtomobilisti, ki so nevarnost opazili , ko so bile gume že preluknjane. Oškodovancev naj bi bilo kakih petnajst. Srečanje o racionalizaciji šol Gibanje Cittadini p er ITsontino začenja danes običajna ponedeljkova srečanja - pogovore o pomembnih družbenih, gospodarskih, kulturnih in drugih vprašanjih. Na srečanju, ki bo ob 20.30 v pokrajinski sejni dvorani bo govor o šolski problematiki ter o nerodnem poskusu racionalizacije, ki ga je začela uvajati občinska uprava. ObCni zbor KŠD Danica Na Vrhu bo drevi, ob 20. uri, občni zbor kulturnega in športnega društva Danica. Skupščina bo v prostorih športnega in kulturnega centra, predstavljala pa naj bi poskus, da se premosti mrtvilo v delovanju društva. To naj bi dosegli s pomladitvijo društvenega odbora ter s tem da nameravajo zares zavihati rokave. Uspel pohod "Bismarcki” Skoraj pomaldansko vreme je nedvomno pripomoglo, da je bila udeležba na pohodu "Bismarcia”, ki ga je desetič priredilo društvo GMG zares množična. Udeleženci so imeli na razpolago dve progi: daljšo (12km) preko Pevme in Oslavja v Grojno in na cilj, pred sedežem društva, medtem ko je bila krajša (7 kilometrov) speljana samo do Parka pri Pevmi in na Sanco. (foto Studio Reportage).. Eni za odpravo meje drugi pa... Pred štirinajstimi dnevi je začel veljati novi slovenski zakon o varstvu rastlin Evropa in mladi 18. meddeželni natečaj IRSE Namenjen je študentom Medtem ko razpravljamo o odpravi fizičnih in vidnih simbolov državne meje, v mislih imamo predlog o odstranitvi mrežne pregrade pred novogoriško železniško postajo (Na Blanči), gredo prizadevanja določenih krogov čisto v drugo smer. Kaj pomaga odstraniti mrežo in skromen zidek, če z novim zakonskim predpisom postaviš drug zid, ki je sicer neviden, vendar pa toliko bolj neprepusten. Lani, približno ob tem času, smo pisali o "krompirjevi vojni”, ki se je nato končala s premirjem, vendar potem, ko je bila že povzročena precejšnja škoda. Letos so se stvari na tej naši meji, ki je bila najbolj odprta pretoku ljudi, idej in blaga, dodatno zapletle. Ne gre samo za vprašanje uvoza, oziroma prenosa semenskega krompirja v Slovenijo, kar je lani povzročilo obilo slabe krvi, odločnih nastopov, umikov, takih ali drugačih tolmačenj. Na osnovi najnovejših predpisov - zakona o zdravstvenem varstvu rastlin - ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na seji dne 20. decembra lani in ki je bil objavljen v Uradnem listu 30. decembra - zasebnikom ni dovoljen uvoz rastlin, rastlinskih delov in semen. Uvoz lahko opravljajo le podjetja, ki so za to poo-blaščena.Enak predpis velja za uvoz fitofarmacevtskih sredstev. Z "reguliranjem” uvoza naj bi v največji možni meri preprečili prenos in razširjanje škodljivih organizmov, oziroma preprečili uvoz fitofarmacevtskih proizvodov, ki niso regishirani za prodajo v Sloveniji. Gre za dokaj podroben zakon, saj obsega kar 78 členov in zajema široko področje. Ljudi ob meji seveda zanimajo predvsem njegovi praktični učinki na življenje in utrip ob meji, na kar zakonodajalec prav gotovo ni pomislil. Morda tudi zato ker tega vsakodnevnega utripa, raznoterih stikov in povezav, ki prostor na obeh straneh meje zbližujejo in povezujejo, ne pozna.Zakon je v veljavi dobra dva tednain že je slišati zelo glasne kritike, ne samo goriških in drugih trgovcev s semeni, sadikami in podobnim blagom kar je razumljivo. Največ pripomb prihaja s strani kupcev, zasebnikov, imetnikov prepustnic iz Slovenije, ki jim je nakup semena ali sadik v Gorici nekaj tako običajnega, kakor tolikim drugim italijanskim državljanom, ki se oskrbujejo v trgovinah na slovenski strani meje. Kaj si lahko misli občan na račun svoje države, če ne sme preko meje nesti kilogram čebulčka za sajenje! V kolikor smo do zdaj uspeli zvedeti, je prenos semen, sadik in drugih rastlinskih delov ter fitofarmacevtskih proizvodov dovoljen (v količinah za katere se smatra, da so primerne z ozirom na obdelovalno površino) le imetnikom prepustnic z dvo-lastniškim vložkom. Hoteli smo slišati za mnenje tukajšnjih pristojnih oblasti. Zal še niso seznanjeni, vendar pa za prihodnje napovedujejo srečanje s pristojnimi službami Republike Slovenije. Dosledno izvajanje novega zakona bi utegnilo namreč biti v nasprotju tudi z določili Videmskega sporazuma, ne samo s splošno priznanimi načeli (na katera se tako radi in pogosto sklicujemo) o prostem pretoku oseb, idej in blaga in ki naj bi posebej odlikovala evropski prostor. Deželni zavod za evropske študije (IRSE) je tudi letos razpisal meddeželni natečaj namenjeni univerzitetnim študentom in dijakom osnovnih in srednjih šol na območju skupnosti Alpe - Jadran. Pobudo bodo letos izvedli že osemnajstič. Pokrovitelji manifestacije so, poleg Dežele FJK, še Evropski parlament in Komisija evropskih skupnosti, finančno podporo pa so, tako kakor že vrsto let doslej, zagotovile ljudske banke iz Furlanije Julijske krajine. Namen pobude je utrjevati zavest o pripadnosti k širši skupnosti, oziroma spodbuditi razpravo o številnih vprašanjih, ki zadevajo bodočnost združene Evrope. Naslov natečaja je namreč Evropa in mladi. Rok za oddajo del, oziroma prispevkov poteče 8. aprila letos, razglasitev zmagovalcev in izročitev priznanj in nagrad pa bo 28. maja v Pordenonu. Nagrade so v obliki vpisnine za sodelovanje na tečajih tujih jezikov letos poleti, v obliki denarnih nagrad, knjig, športne opreme itd. Pogoji za sodelovanje so različni, z oziroma pač če gre za sodelovanje un iverzitetnega študenta, dijaka srednje šole, ali osnovnošolca. Razpis (tudi v slovenščini) so te dni že prejeli na posameznih šolah, oziroma ravnateljstvih, kjer interesenti dobijo tudi podrobna pojasnila. OKOLJE / POBUDA ZDRU2ENJA LEGAMB1ENTE "Zeleni vlak” na postaji V soboto so v čakalnici na železniški postaji odprli fotografsko razstavo o ekološki problematiki s posebnim ozirom na območje Soče. To je prva pobuda združenja Legambiente v okviru tedna prireditev ob prihodu "Zelenega vlaka”. Jutri ob 18. uri bosta Nevio Costanzo in Robert Schumann govorila, kako se da uskladiti prevoz z železnico in uporabo kolesa. Legambiente sporoča, da si bo mogoče Zeleni vlak ogledati 7., 8., 9„ 10. in 11. februarja od 8.30 do 13. ure in od 15.30 do 19. ure. (Z odprtja razstave - foto Studio Reportage). Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Tist in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELDER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Prednaročnina za Italijo 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG CIKLUS KONCERTOV AGIMUS Lep koncert mlade nadarjene pianistke Desiree Pagona Prihodnji nastop bo 18. februarja S koncertom mlade in nadarjene pianistke Desiree Pagana se je v soboto, v dvorani pokrajinskega muzeja pričel pomladanski ciklus komornih koncertov združenja Glasbene mladine (AGIMUS). Zanimanje za nastop pianistke je bilo izredno, poslušalci pa so jo toplo sprejeh. (Na sliki - Desiree med nastopom) NOCOJ Predstavili bodo izid natečaja o Gregorčiču V preddverju Kulturnega doma bodo nocoj, ob 18. uri predstavili izid literarnega, likovnega in fotografskega natečaja, ki sta ga lani razpisali Zveza slovenskih kulturnih društev in Zveza slovenske katoliške prosvete ob 150-letnici rojstva Simona Gregorčiča. Natečaj je bil namenjen dijakom nižje in višjih srednjih šol. Z nocojšnjo predstavitvijo natečaja in izročitvijo nagrad in priznanj se pobuda zaključuje in obenem uvršča v okvir prireditev ob letošnjem Dnevu slovenske kulture. Dijaki, ki so se tečaja udeležili bodo prejeli knjižni dar in portret Simona Gregorčiča. M PRIREDITVE SD SOVODNJE prireja, 25. t.m. tradicionalno pustovanje v kulturnem domu v Sovodnjah. Vabila so na razpolago pri S. marsonu, Davorinu Peliconu, Igorju petejanu in Lučotu Fajtu. CICIKLUB obvešča svoje male člane, da bo srečanje danes, v ponedeljek, 6. februarja, ob 15. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. □ OBVESTILA SZ VELOX iz Stan-dreža priredi jutri, 7. t.m. ob 19.30 tekmovanje v namiznem tenisu, ki bo v župnijski dvorani. Prijave pri Marku (tel. 21090) in Davidu (tel. 21648). ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA vabi upokojence iz do-berdobske občine na srečanje, ki bo v četrtek, 9. februarja v glasbeni sobi v Doberdobu. Ob tej priložnosti bodo razdelili izkaznice in sprejemali prijave novih članov. Ob koncu srečanja bo družabnost. _____________KINO GORICA VITTORIA 18.20-20.10-22.00»The mask«. Igra Jim Carrey. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.30-19.45-22.00»Rivelazioni«. Igrata Michael Douglas in Demy Moore. TRZIC COMUNALE Zaprto. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI THE A, Raštel 52, tel. 533349 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO (Vittori), Ul. Romana 147, tel. 40497 POGREBI, Danes, ob 9.30, Fran-cesca Velikonja vdova Obljubek, iz bolnišnice Janeza od Bnga v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče, ob 11. uri, Giovanni Cargnel, iz splošne bolnišnice v Ločnik. SVET JBANCIJA / PREDSEDNIŠKI KANDIDATI In na levici: Uonel Jospin! Emmanuelli bo še naprej no čelu socialistične stranke PARIZ (dpa) - Francoski socialisti so vCeraj na izrednem Sol jr6811. slTanke potrdili kandidaturo nekdanjega ministra za dn'kc Li0nela J05?™ za položaj predsednika države. Predse-Socialistične stranke Henri Emmanuelli, ki ga je Jospin Za na glasovanju v stranki, je na kongresu zagotovil, da oh'9 .,.te8a ne namerava odstopiti s svojega položaja. Včeraj so čer'1 ura(lne izide strankinega glasovanja: v petek zvejo 65,85 odstotka elanov glasovalo za Jospina, stov )e med leti 1981 m 1988 predsednik sociali- li !<■'’ na*:0 Pa se )e leta ukvarjal z vladnimi posli. Emmanuel- sy le Sele lani novembra nastopil položaj predsednika Sociali-„1 e s{ranke, je dobil le 34, 15 odstotka glasov. Štiri odstotke L-nic je bilo neveljavnih. Od 112.681 vpisanih elanov Socia-eozi h^6 Se ie glasovania udeležilo 73,15 odstotka. Fran-krn -Lr svo)ega novega predsednika volili neposredno v dveh , gui [23. aprila in 7. maja). Javnomnenjske raziskave v Franciji Meri v losPm nima nobene možnosti za uspeh na volitvah, g voiilci uživa zelo veliko podporo neogolistični premier ^ouard Balladur. Včeraj so v Franciji objavili izid najnovejSe ja-mnenjske raziskave, iz katere je razvidno, da je trenutno ra-s Približno tako: Jospin bi v odločilnem drugem krogu do-h°e 36’ Balladur pa 64 odstotkov glasov. NeogolistiCna stranka q s® ^Jtsga kandidata za položaj predsednika Francije, to je Ja-y .s "rirac. Iz desnega tabora pa utegne priti do še dveh kandi-pre ' predsednik Valery Giscard d’Estaing in nekdanji bost r Bane želita do sredine februarja razmisliti, ali d„ a aastopila na volitvah. To je sporočil tiskovni predstavnik neliberalne stranke UDF Jean-Pierre Rafiarin. Albanija in Makedonija v SE? Podgorica (STA) - Predsednik parlamentarne skup-uie Sveta Evrope (SE) Miguel Angel Martinez je rjavil, da so Albanija, Makedonija in Moldavija no-e kandidatke za sprejem v 33-Clansko evropsko organizacijo, poroča Črnogorska zasebna tiskovna narn^3 ^ontena f™, ki se sklicuje na Radio Tira-■ Dokončen sklep o tem naj bi sprejeli po preuči-. Poročil evropskih opazovalcev o stanju cloveko-pravic in svoboščin ter svobodi medijev v teh s “ državah. V Tirani so prepričani, da na sklep o Prejemu Albanije v Svet Evrope ne bo v večji meri ivalo morebitno nestrinjanje Grčije kot tudi ne jstvo, da so Albanci na nedavnem referendumu uvrnih predlog nove ustave. Uonel Jospin, predsedniški kandidat francoskih socialistov (Telefoto: AP) Jospin noče biti le papirnati kandidat socialistov PARIZ - Francoski socialisti si še vedno niso opomogli od uničujočega poraza, ki so ga doživeli na parlamentarnih volitvah pred dvema letoma. Enajst tednov pred prvim krogom francoskih predsedniških volitev skušajo pozabiti vsa nesoglasja, ki vladajo v stranki. Kljub vsemu pa Lionel Jospin, ki so ga vCeraj v Parizu dokončno imenovali za nosilca upov, noCe biti zgolj številka na predsedniških volitvah. Frangoisa Mitterranda je leta 1981 zamenjal na položaju predsednika socialistične stranke. Toda kaže, da ga tokrat ne bo nasledil na položaju predsednika države. Javnomnenjske raziskave še vedno kažejo jasno prednost konservativnega premiera Balladurja, ki sam sebe označuje za »nadstrankarskega moža«. Lionel Jospin, ki se je v socialistični stranki zelo hitro povzpel na najvišji položaj in se v zadnjih letih zavestno izogibal vodenju stranke, po lastnih besedah ne kandidira zato, da bi že takoj na začetku obupal. »Sanjal sem o drugem svetu« je naslov šansona, ki predstavlja njegov vodilni motiv za to, da se poteguje za mesto francoskega predsednika. Jospin bo skušal združiti levico in nato Balladurja iz- zvati z novimi predlogi. Po lastnih besedah se bo boril proti politični rutini, konservati-zmu in nepravičnosti. »On je človek, za katerega je značilen predvsem pogum,« pravi privrženec Jospina, ki se je prijavil za kandidaturo prav v trenutku, ko so bili še vsi pod šokom zaradi zavrnitve kandidature »Evropejca« Jacquesa Delorsa. To, da se je moral kljub temu podvreči strankarskemu izboru, so hvalili kot dokaz za demokratičnost socialistov. Najpomembnejša naloga Lionela Jospina pa je zagotovitev enotnosti v vrstah socialistov. Nato mora zase pridobiti levoliberalne volilce, ki podpirajo predvsem populista Bernarda Tapieja. Tudi francoskim Zelenim, ki jih pestijo hude strankarske razprtije, lahko odvzame marsikateri volilni glas. Na svojega poraženega tekmeca, predsednika Socialistične stranke Henrija Emmanuellija, Cigar poraz na strankinem glasovanju pravzaprav spominja na nezaupnico, se je Lionel Jospin neposredno obrnil že v soboto. Mlajši Emmanuelli se »kot vojak« pokorava dolžnosti in - vsaj zaCasno - ostaja na položaju predsednika Socialistične stranke. Norbert Hoyer / dpa Ponedeljek, 6. februarja 1995 5 AVSTRIJA / PO VČERAJŠNJI EKSPLOZIJI Blokada informacij Komentatorji napovedujejo nov val desničarskega nasilja DUNAJ - Zaradi vCeraj popoldne uvedene informacijske blokade notranjega ministrstva podrobnosti tako glede smrtonosne eksplozije, ki je ubila štiri Rome, kot tudi pravočasno odkrite cevne bombe niso znane, komentatorji avstrijskih medijev pa smrt štirih Romov in vest o morebitni nastavitvi bombe tolmačijo kot dokaz, da gre za nov val nasilja skrajnodesne oziroma neonacistične strani v Avstriji. Kot so se decembra 1993 prve pisemske bombe v Avstriji pojavile takoj po obsodbi vodje avstrijskih neonacistov Martina Kussela, se je včerajšnja cevna bomba (in morda smrtonosna razstreli-vna past) pojavila komaj teden dni po tem, ko je pravosodno ministrstvo dalo zeleno luč za obtožbo in sodno obravnavo proti avstrijskima neonacistoma Petru Binderju in Franzu Radiu, ki sta osumljena priprave in izvedbe desetih atentatov s pisemskimi bombami. Po sporočilu ministrstva za pravosodje in vrhovnega državnega tožilstva bosta oba osumljenca, ki sta že leto dni v preiskovalnem priporu na Dunaju, obtožena po členu 3f zakona o prepovedi oživljanja nacizma. Ta Člen predvideva obsodbo od deset let zapora do dosmrtne jeCe. Sodna razprava pred dunajskim deželnim sodiščem naj bi se začela konec marca. Prva serija atentatov s pisemskimi bombami je decembra 1993 terjala štiri žrtve, med njimi je bil tudi dunajski župan Helmut Zilk, kateremu je odtrgalo tri prste na levi roki. Poslanih je bilo deset bomb, štiri so eksplodirale, ostalih šest pa so (deloma po naključju) pravočasno odkrili. Peter Binder in Franz Radi sta bila januarja 1993 aretirana zaradi suma vpletenosti v atentate. Neposrednih dokazov za njuno vpletenost za zdaj ni, tako da se bo obtožba lahko oprla le na posredne dokaze. Glede cevne bombe pred javno dvojezično ljudsko šolo v Celovcu, ki je koroškemu policistu odtrgala obe roki in mu hudo poškodovala oko, pa doslej kriminalisti niso našli nobene »vroCe sledi«. Najprej so iskali v celovškem podzemlju in sprva celo izključili vsako politično ozadje, toda tudi poznejše hišne preiskave v neonacističnih krogih na Koroškem in Štajerskem niso bile uspešne. Prav tako še ni sledi pošiljateljev druge serije pisemskih bomb, ki so se v Avstriji pojavile oktobra lani. Eden od naslovnikov je bil tudi slovenski založnik iz Celovca Lojze VVieser. Ivan Lukan PRED MARČEVSKIM SVETOVNIM VRHOM O SOCIALNEM RAZVOJU Kako izkoreniniti skrajno revščino tega sveta? 7Arn/. * W ' rilJci je dočakala svojevrsten rekord: v skrajno bednih življenjskih pogojih živi kar petina njenega prebivalstva NEW YORK - V, Barda ljudi na osnovnih žir Z* Pogojev. Na t otovnem vrhu o s razvoju v Koh cem Ted 6' in 12-. letos bodo vsei ^eam OZN predi oc strateških usm, s Pomočjo katerih izkoreninili skrajn ^m°' Medtem ko j nr ktih le se< P ebivalstva revne J znaj razkorak m in bogatimi: zdaj že petin bivalstva našega pl ua petim gatejših prebiva “najo na voljo tri Vseh svetovnih bo v demografske lu Zemlja še ni lmela tolikšnega revnih. Vec kot n Budi, ki živijo ve v državah v razve z manj kot e: larjem na dan, v Pomanjkanju voc zdravstvene osi Otožnosti za šola mvica jih živi -pJv!1’ indiji, Ban; Pakistanu in dnu 1 razvite industr: ave, kjer meni j revščina daleč c m°rajo priznati, d vrio siromašnih n n° veča. V ZD Evropi živi že 15 odstotkov prebivalstva pod pragom revščine. Kdbenhavnski vrh, ki naj bi na to področje prinesel veC »upanja in zavzetosti«, naj bi spodbudil predvsem tiste procese, ki bodo vsem zagotovili vsaj minimalen dostop do osnovnih življenjskih potreb. Dokument, ki govori o tem, je že na voljo na sedežu ZN v New Yorku s pozivom delega- tom vseh 184 Članic, naj ga v Kobenhavnu podpišejo in delujejo v tej smeri. Poleg osnovnih načel (»skrajna revščina je žalitev človekovega dostojanstva«, odprava revščine je »prioriteta«, treba se je »spopasti s strukturnimi vzroki revščine«), dokument predlaga pet akcijskih in strateških usmeritev v prihodnjih petih letih. Predvsem bi morali 80 odstotkom otrok po vsem svetu zagotoviti možnost šolanja; otroško umrljivost bi morali zmanjšati za tretjino, saj v nerazvitih državah umre od 20 do 30 odstotkov otrok pred dopolnjenim petim letom; znižati bi morali umrljivost mater, saj vsako leto pri porodu umre 500 tisoč žensk. Besedilo temeljnega dokumenta predlaga tudi zmanjšanje podhranjenosti in nepismenosti, ki pestita od 500 do 900 milijonov svetovnega prebivalstva, in dostop do pitne vode za vse, zdaj je nima na voljo približno 700 milijonov ljudi po svetu. Dokument poudarja tudi nujnost dostopa do primarnih zdravstvenih storitev. Dokument ZN namenja ustrezen poudarek tudi kmečkemu prebivalstvu, med katerega v revnih državah sodi 80 odstotkov prebivalcev. PomoC malim kmetom, možnost pridobitve osnovne lastnine, možnost namakanja ter dostop do posojil in trga naj bi sodili med nujne ukrepe, s katerimi bi lahko zavrli množični beg revnih iz domačega okolja in njihov pohod v mesta, saj bo po demografskih napovedih v 25 letih že vsak drugi prebivalec urbaniziran. Tudi če bodo takšen akcijski program v Kobenhavnu podprli, ga bo gotovo težko izpeljati. Ne zahteva samo velikanskega povečanja stroškov za socialno skrbstvo v posamezni državi, pač pa tudi veliko večje mednarodno sodelovanje in množiCnejšo podporo javnosti, večjo, kot jo je kdajkoli doslej namenjala socialnim programom. Benedicte Manier, AFP O čem pišejo drugje po svetu O Severni Irski »Irska in britanska vlada morata paziti, da njun dokončni dokument glede severnoirskega mirovnega procesa ne bi bil preveč ambiciozen. Bil bi nevaren nesmisel, Ce bi sestavih dokument, ki v praksi ni uporaben. Sodelovanje na meddržavni ravni? Da. trska izvršilna oblast po celotni Irski? Ne. Vpleteni naj utrdijo svoj položaj, preden si nakopljejo preveliko breme. Večje zaupanje na Severnem Irskem bo samo po sebi vodilo k večjemu sodelovanju z ostalim delom Irske... Zapozneli Cut za realnost je stranko Sinn Fein prisilil, da prevzame svoj del odgovornosti v zvezi s Severno Irsko. S tem bo svojim volivcem dala nov status. Bilo bi veC kot neumno, če bi izpustili to priložnost. Bila bi napaka, ki meji že na zločin. Drama se približuje svoji zadnji fazi. Tisti, ki vladajo v Londonu in Dublinu, morajo zdaj igrati z odprtimi kartami.« (The Sunday Times, London) ' O nominaciji Lionela Jospina »Socialistična stranka je Lionela Jospina imenovala za svojega kandidata, ki se bo potegoval za položaj francoskega predsednika. Ljudstvo socialistov se je končno odločilo. V obupni bitki proti Balladurju je bil poražen predsednik stranke Emmanuelli in namesto njega je bil nominiran njegov nasprotnik Jospin. Sekretar, ki ga lastna stranka do te mere izneveri, je politično mrtev. Dejanski poraženec pa je nekdo drug: Frangois Mitter-rand. Razen tega, da je podpiral Emmanuellija, je ta zanj predstavljal tudi zagotovilo, da se bo v socialistični stranki vse nadaljevalo po starem. Jospin pa bo odločno napel nove strune.« (La Štampa, Torino) O poplavah na Nizozemskem »Nizozemski Zeleni obtožujejo industrijo vzdolž rek in kanalov, da je odgovorna za povečanje vodostaja in posredno tudi za hude poplave. Lahko bi pa tudi trdili obratno: namreč, da se je vodostaj povečal, ker je vlada popustila Zelenim - vec betona bi namreč gotovo ojačalo nasipe. Zeleni so bili proti tem ukrepom. Toda večino Nizozemske so ljudje iztrgali morju in močvirjem. Predstavljajmo si žrtve narave, ki so bile potrebne za nastanek države, ki kljub zelo veliki gostoti prebivalstva sodi med najbogatejše države na svetu. (Kdo je rekel, da lahko le manjši narodi obogatijo?) Ali bi nizozemski Zeleni raje videli, da njihova država ne obstaja? Nekateri morda res, saj postavljajo naravo nad človeka.« (The Sunday Telegraph, London) ČIGAVE BODO GOZDNE POSESTI Veliko zasebnih, toda razdrobljenih gozdov LJUBLJANA - Denacionalizacija Im dodatno povečala delež zasebnih gozdov, čeprav imamo že zdaj enega najmanjših deležev javnih gozdov v Evropi. Leta 1990, pred začetkom vračanja nacionaliziranih gozdov, je bilo v Sloveniji 62, 4 odstotka zasebnih in 37, 6 odstotka javnih gozdov. Po denacionalizaciji bo predvidoma 80 odstotkov zasebnih gozdov in približno 15 odstotkov javnih gozdov, preostah gozdovi pa bodo v občinski, cerkveni in v zadružni lasti. Napovedi ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo niso ničkaj obetavne, saj bo denacionalizacija povečala število nekmečkih lastnikov gozdov, Id jim kmetijska dejavnost ne predstavlja vir dohodka. Gozdna posest se bo na eni strani še bolj razdrobila, na drugi pa bomo dobili tudi prostrane zasebne gozdne posesti. Razdrobljenost gozdne posesti se ne kaže samo v majhni povprečni zasebni gozdni posesti, ki je z 2, 3 hektarja med najnižjimi v Evropi, ampak tudi v dejstvu, da imajo lastniki svojo gozdno posest praviloma na več prostorsko ločenih parcelah. Pogosto je neprimerna tudi oblika posesti, saj so v nekaterih gozdnih predelih parcele Široke le po nekaj metrov in dolge več kot kilometer. Po denacionalizaciji se bo povečal delež večjih posesti, razdrobljenost manjših pa bi se utegnila Se povečati, ugotavljajo strokovnjaki za gozdarstvo. Zelo velika razdrobljenost zasebne gozdne posesti, saj imamo kar približno 300 tisoč lastnikov, otežuje strokovno delo z zasebnimi gozdovi ter razumno izrabo lesa in potencialov gozda. Dobra lastnost razdrobljenosti je le pestrost drevesnih vrst. Majhnim gozdnim posestnikom gozd v gospodarskem smislu malo pomeni in ne kažejo dovolj zanimanja za vzgojo kakovostnih gozdov, poleg tega pa so manjši posestniki slabo strokovno usposobljeni za delo v gozdu. Revirni gozdarji morajo sodelovati z velikim številom lastnikov, zato je svetovanje manj učinkovito. Slovenija je s 53-odstotnim deležem gozdov tretja najbolj gozdnata država v Evropi. Go- zdovi so tako bistvena prvina in sooblikovalci našega okolja, njihov varovalni in socialni pomen za vse ljudi pa postaja čedalje večji. Veliko gozdnih rastišč je zelo ranljivih, zato je-pri večini gozdov pomembna njihova varovalna vloga, hkrati pa naravne danosti omogočajo tudi pridelavo kakovostnega lesa. Proizvodni potencial gozdnih rastišč v Sloveniji je izkoriščen samo 66-odstotno, površina gozdov pa je doslej naraščala in je v letu 1990 dosegla 1.700.000 hektarjev. Delež sečenj je v zadnjem desetletju razmeroma velik, v zadnjih letih pa se še povečuje. Tako je v letu 1991 dosegel 25 odstotkov, v letu 1993 pa že 31, 3 odstotka. Na kmetijskem ministrstvu pripisujejo porast sečenj naravnim motnjam in onesnaženosti, zbrati pa so tudi podatke o vplivu gospodarske krize in denacionalizacijskih postopkov na redčenje gozdov. Število črnih sečenj je po letu 1989 močno naraslo, pojavilo pa se je precej primerov nedovoljenih golosekov. Tako je na primer v letu 1992 na gozdnogospodarskih območjih Tolmin, Postojna, Slovenj Gradec in Sežana delež nedovoljenih posekov znašal deset odstotkov, na območjih Ljublja- na, Brežice in Novo mesto pa celo več kot 40 odstotkov vseh sečenj. Z nedovoljenimi sečnjami so posegli predvsem po debelem drevju, ki je v gozdovih nosilec vrednostnega prirastka ter biološke in mehanske stabilnosti. V zadnjih desetih letih je slovenske gozdove prizadelo kar pet zelo sušnih let (petdesetletne in stoletne suše v letih 1983, 1985, 1987, 1992 in 1993) ter več ujm. Oslabeli iglavci omogočajo prekomerno razmnoževanje lubadarjev. Samo za zatiralne ukrepe smo predlani in lani porabili polovico vseh proračunskih sredstev, namenjenih za vlaganje v gozdove. Onesnaženost zraka izrazito negativno vpliva na stabilnost gozdov, zato so ukrepi za varstvo okolja pogoj za sonaravno gospodarjenje z gozdovi. Pri iglavcih se je delež poškodovanega drevja zaradi ugodnih podnebnih razmer nekoliko zmanjšal, vendar je poškodovanost gozdov še vedno resen problem. V letu 1993 so zabeležili kar 31 odstotkov močneje poškodovanih iglavcev, medtem ko je bilo takih listavcev 8 odstotkov. Gozdove ogroža tudi preštevilna rastlinojeda divjad, popisi so namreč pokazali od 40- do 80-odstotno poškodovanost gozdnega mladja Stanje se je z odstrelom divjadi začelo izboljševati, vendar še vedno ni ugodno. Po mnenju ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, ki je pripravilo program razvoja gozdov v Sloveniji, je delež gozdov relativno velik, zato ga ne kaže več načrtno povečevati, pač pa se je treba posvetiti negi obstoječih gozdov in boljšemu izkoriščanju njihovega rastiš-čnega potenciala. Pri prostorskem načrtovanju bi bilo treba določiti, katere od zaraščajočih se kmetijskih površin je smiselno prepustiti gozdovom, katere pa so primerne za kmetijsko rabo. Zagotoviti bi bilo treba tudi zelene pasove gozdov okoli naselij in jih zavarovati pred nadaljnjimi spremembami, posamezne gozdne predele pa razglasiti za varovalne gozdove in določiti usmeritve za gospodarjenje z njimi. Predvsem pa je treba preprečiti takšno rabo gozdov, ki bi ogrozila njihov trajnostni razvoj. V Sloveniji je približno 10.300 hektarjev gozdov razglašenih za gozdne rezervate. V postopkih denacionalizacije bo približno polovica teh gozdov vrnjenih upravičencem. Ker je v teh gozdovih prepovedano vsako gospodarjenje, bi bilo treba zaradi tega lastnikom zagotoviti odškodnino, kar bi letos zahtevalo iz proračuna 26 milijonov tolarjev, v letih 1997 do 2000 pa že 35 milijonov tolarjev. Za uresničitev celotnega programa razvoja gozdov bi bilo letos potrebnih 3210 milijonov tolarjev iz proračuna, v naslednjih letih pa naj bi se vlaganja še povečevala Zaradi javnega interesa za ohranitev gozdov in njihovih gospodarskih, socialnih in ekoloških funkcij mora biti država zainteresirana za povečevanje deleža javnih gozdov predvsem na območjih varovalnih gozdov, gozdnih rezervatov in rekreacijskih gozdov v okolici mest in v okolici vodnih virov, menijo na ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo. Država in lokalne skupnosti pa bi si morale prizadevati, da bi iz prihodkov od gospodarjenja z gozdovi odkupovale tudi druge zasebne gozdove, s čimer bi se postopoma povečeval delež javnih gozdov. Borut Meško 1992 1993 Delež posekanega drevja brez sodelovanja gozdarja 23% 15% Površina golosekov 93 ha 38 ha (v hektarjih) Po denacionalizaciji se bo povečal delež zasebnih gozdov (Foto: Srdan Zivulovič) ZDRAVSTVO / NALEZLJIVE BOLEZNI Aids ne sme biti izjema Predlogi Zdravniške zbornice glede obveščonjo o okužbi s HIV LJUBLJANA - Med številnimi novimi zakoni je tik pred sprejemom tudi zakon o nalezljivih boleznih. Doslej sta to področje pri nas urejala republiški zakon o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi iz leta 1987 in zvezni zakon o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo, ki se še vedno uporablja. Po vzorcu zakonodaje evropskih držav, ZDA, Kanade in Avstralije so v predlaganem novem zakonu upoštevana sodobna načela, s katerimi bo, kot je zapisano, na demokratičen način in ob upoštevanju varovanja človekovih pravic zagotovljeno varstvo prebivalstva Slovenije pred nalezljivimi boleznimi in hišnimi okužbami. Med nalezljivimi boleznimi pa je tudi aids, in tu zdravniki predlagajo v premislek dopolnila glede sankcioniranja okuženih s HTV. Zdravniška zbornica se zavzema za dopolnitev oziroma razširitev 20. člena zakona, ki po sedanji dikciji pravi, da se morajo osebe, ki zbolijo ali za katere se sumi, da so zbolele za nalezljivo boleznijo, zdraviti v vsakem primeru, ko bi opustitev zdravljenja ogrozila zdravje dingih ljudi ali povzročila širjenje nalezljive bolezni. Zato so, kot nam je povedal predsednik zbornice dr. Kurt Kancler, pristojnemu odboru državnega zbora predlagali v premislek dopolnilo, kako izvajati ukrepe pri osebah, ki so okužene s HIV, kjer je potrebno dobiti dovoljenje okuženega za seznanitev najožjih svojcev o njegovi okužbi, če okuženi to odkloni. Zbornica predlaga sprejem ukrepov, ki bi sankcionirali okuženega s HTV, ki za to okužbo ve in jo prenaša na druge do tedaj zdrave osebe. Pri tem ne gre za nikakršno »kaznovanje« okuženega s HIV, pojasnjuje dr. Kancler, pač pa se opirajo na priporočila, ki veljajo za razviti svet in po katerih mora oseba, ki ji odvzamejo kri za določitev okužbe z virusom HIV, dati pristanek za testiranje, prav tako pa mora okužena oseba dovoliti zdravniku, da o okužbi obvesti njegovega ali njenega spolnega partnerja. Zbornica predlaga parlamentu, da da politično soglasje, da tudi v primeru okužbe z virusom HTV veljajo že sprejete norme Kodeksa medicinske deontologije Slovenije glede obveščanja svojcev. »Problem ali bolje rečeno nesmisel je v tem,« pravi dr. Kancler, »da je pri nas aids tabu tema, o kateri se ne sme govoriti. Za nas zdravnike je aids nalezljiva bolezen kot vse druge in ga zato ne bi smeli ločevati.« To pomeni, da bi obvestilo o okužbi bolnika z virusom HIV moral dobiti tudi lečeči, torej osebni izbrani zdravnik. »Daleč od tega, da bi hoteli na tak način bolnika stigmatizirati,« poudarja dr. Kurt Kancler, »vendar če bolnik ne želi, da bi za njegovo okužbo vedeli najbližji, pomeni, da se zaveda, da bo širil bolezen naprej. Zdravniki pa bi bili dolžni na to vsaj opozoriti, a imamo zveza- ne roke.« Stvar je pravzaprav absurdna, saj sedanja zakonodaja zavezuje k poklicni molčečnosti, po 188. členu Kazenskega zakonika RS pa mora zdravnik narediti vse, da se katerakoli nalezljiva bolezen ne bi širila naprej. V tem začaranem krogu jih najbolj zanima pravni odgovor. Kajti se če partner inficiranega okuži in zdravnik ve, da je okužba od bolnika z znano okužbo, pa tega ne pove, lahko na novo okuženi zdravnika toži! »Zavedamo se, da je obveščanje partnerja do neke mere izdaja zdravniške skrivnosti,« pravi dr. Kancler, »toda mi smo vendarle poklicani in dolžni preprečevati bolezen. Menimo namreč, da je bolje ščititi zdravje kot bolezen.« Katarina Novak ■ T v I ~v.:v " jg. . !- fc ■ Zaupnica in zaušnica Lev Kreft V državnem zboru obstaja glasovalni arhiv, ki vam lahko od glasovanja do glasovanja pokaže, kako se je neki poslanec ali neka poslanka obnašala iz trenutka v trenutek, kdaj je kdo sploh bil na seji, kdaj je zaspal in nehal pritiskati na gumbe, kdaj je sodeloval le pri ugotavljanju sklepčnosti in seveda - za kaj ali prod Cernu je kdaj bil. Ta zakladnica pritiskov na gumb je edina resna zgodovina slovenske parlamentarne demokracije, ki pokaže, kaj se je dejansko dogajalo, saj je demokracija vedno vladavina matematike. Jasno, bilo je nešteto govorov, razprav, nastopov in protinastopov, napadov in obramb, pojasnil in replik, proceduralnih pobud in Se vse drugo, kar sodi za govornico. In bilo je tudi nebroj zakulisnih srečanj, kuloarskih dogovorov, vezane trgovine, lobistike in logistike. Ampak vse to nekaj Šteje samo, Ce se pritisne na gumb na pmvem mestu in ob pravem Času. Državljan in državljanka imata tudi na voljo o svojih poslankah in poslancih edini pravi dosje, da nobena tajna služba ne more zbrati boljšega. In ta glasovalni arhiv pove vse tudi o koaliciji. Iz njega boste razbrali, da vladajoče stranke sploh ne vladajo skupno, Čeprav jim je na papirju zagotovljena izdatna večina zlasti od združitve v novo liberalno demokracijo dalje. KdorhoCe vladati, mora imeti nekaj jasnih ciljev in mora hkrati obvladati proračun in politično izbiro ljudi za izvršne državne funkcije. Brez tega o koaliciji sploh ni mogoče govoriti. In kako je z jasnimi cilji? Le z veliko težavo bi morda našli eno ah dve zadevi, pri katerih so se krSCansk demokrati, liberalni demokmti in socialni demokrati znash na isti strani zake nodaje in podpirah skupne in dogovorjene cilje. V glasovalnem arhivu boste našh vrsto koahcij, ki se spreminjajo od primera do primem. Včasih se večina, ki jo sestavljajo LDS in ZLSD in narodnostna poslanca in Jelinčičeva trojka, postavi po robu de sni koaliciji strank slovenske pomladi, da bi zaustavila njihove predloge. Kadar gre za nacionalistične predloge, ki jih zadnje Čase ne manjka, seveda ni mogoče mCunati na SNS, zato pa se običajno priključi kak poslanec ah poslanka demokratov. V pri-dobitniskih vprašanjih in drugih promCunskovarstvenih zade vah se običajno najdeta LDS in SKD, ki sta poleg tega uspešno pripeljala do cilja tudi vsem tako znano in priljubljeno zakone dajo za lokalno samoupravo. Nemalokmt pa se pojavi tudi pe vezava strank slovenske pomladi, torej opozicijskih strank in SKD, kr se jim na tihem prislini še ta ah' oni hberalec. Redko, a pomenljivo se tu in tam zaiskri tudi os ZLSD - SKD, ki liberalnim demokratom tu in tam pokvari račune (in za mCune tudi dobesedno v teh primerih največkrat gre). Skmtka, težko bi re-kh, da se pri programskih in zakonodajnih zadevah sploh kaže kaka trdna ah enovita koahcija. To dobro vedo vladni ministn, ki se pri svojih predlogih ne morejo Cisto nic zanesti na tri prijateljske stranke, ampak ves Cas letajo k opoziciji prosit za podporo, kr jo včasih dobijo in včasih ne. Se bolj presenetljiva je zadeva tam, kjer gre zares za osnovna oblastna vprašanja, namreč pri promcunu in pri vohtvah. Se pri vohtvah mandatarja samega se ni niti slučajno moglo zgoditi, da bi stranke, ki so sicer vstopile v njegovo vladno koahcijo, tudi res glasovale zanj. Kaj šele pri drugih stvareh, ko prav vladni poslanci pomagajo opoziciji razstreliti proračun (bomo videh, kako bo letos...), ah pri interpelacijah, ko obrambni minister ohrani položaj samo tako, da odpre fronto s prejšnjim obrambnim ministrom, ker ne more računati na podporo koalicijskih strank. Zaključek je na dlani: ta trenutek pri nas ni vladne koahcije, ampak nastajajo priročne koahcije kar sproti, od primera do primera. Le eno je nedvomno, namreč to, da ima izvršno žezlo v rokah Janez Drnovšek, saj je ob obtožbi, daje kršil ustavo in zakone, dobil tako podporo, kot bi jo dobil tudi, ko bi se opozicija odločila za konstruktivno nezaupnico. In zakaj se ni odločila za kaj takega? Zato, ker nima skupnega in zaupanja vrednega kandidata za predsednika vlade. Človek bi pričakoval, da bo po tako dobljeni podpori skušal predsednik vlade urediti koalicijske vrste in speljati vladno barko v mirnejše vode od teh, ki so že terjale marsikatero politično življenje.Toda kljub pobudi, da se podpiše skupna programska koahcijska pogodba, ki bi omogočila tudi skupno reševanje kadrovskih in proračunskh vpmsanj (zdaj že znana kot pobuda prazne puške), gre vse tako kot prej. Kot pa ima opozicija v rokah razne načine, da se spremeni v pozicijo in prevzame oblast, ima tudi vlada v rokah razne načine, da disciplinira poslance in poslanske vladajoče koalicije. Pri nas je to zlasti zaupnica, pri kateri predsednik vlade svoj vsebinski ah kadrovski ah proračunski predlog pospremi z besedami: »Ce tega ne boste izglasavah, ste hkrati glasovah tudi proti meni.« Naš poslovnik je celo prizanesljiv. Ce se pripeti, da njegov predlog pade in bi morala vlada pasti, dovoljuje ponovno glasovanje o zaupnici. Predsednik vlade ob kandidaturah Kacina in Deželaka ni želel preizkušati koahcije, tako da sta bila kljub hkratnemu glasovanju tudi ta dva ministra izvoljena vsak od drugačne koahcje, in nobena ni bila tista, ki uradno vlada. S tem je tudi odgovoril na pobudo združene hste, da bi naredil novo koalicijsko pogodbo vseh treh strank: »Take pogodbe ne more biti, ker je lažje vladati s priročnimi koahcijarm, kot jih prinese vsak trenutek in vsak predlog posebej.« In imel je, kar se njega tiče, popolnoma prav. Kajti ne da bi jo posebej zahteval, je z izvolitvijo obeh ministrov dobil zaupnico. Kaj pa zaušnica? Ta je obšla Kacina, Čeprav si jo je krepko zaslužil, odfrlela mimo predsednika vlade, ki je tudi prosil ni, z rahlim pišem oplazila papirnate zahteve združene liste, kar je bilo dovolj, da so odletele z mize v koš, in se z vso močjo prilepila na hce parlamentarcev s pomočjo nove »plačne afere«. Ostalo je le nerodno vprašanje: če ni nobene razvidne vladne koahcije, kdo pa potem v Sloveniji pmvzaprav vlada? LJraga italijanska država! Ker v zvezi z reklamo poznaš samo stroške, ti bomo zdaj razložili prednosti. Uvesti neko javno storitev, je koristno. Toda če o tej storitvi ne obvestimo državljanov, gre za potrato. Spoznavanje možnosti, storitev in stroškov ustvarja boljše odnose med Državo in ljudmi. Uprave, ki ne obvešča, ljudje ne razumejo in ne vzbuja zaupanja pri volilcih. Večja obveščenost pomeni dostopnost, jasnost in sodelovanje. To je investicija, ki ima za cilj izgradnjo resnične demokracije. Časopisi so najbolj učinkovito in takojšnje informacijsko sredstvo za vzpostavitev dialoga med inštitucijami in državljani. Oglas je objavila Zveza italijanskih časopisnih založnikov FIE G ODBOJKA / SLOVENSKO DRŽAVNO PRVENSTVO - 16. KROG V derbiju zasluženo slavili Ljubljančani Pri ženskah so v gosteh zmagale le Gornjegrajke Moški Ljutomer - Olimpija 2:3 (10, -11,11, -8, -11) LJUTOMER - Dvorana OS L Cankarja, 300 gledalcev, sodnika Slatinšek in Brankovič (oba Ravne) LJUTOMER: Skrabar, Ka-vnik, Maric, Savič, Rajnar, Šiftar, Gnit, Belec, Šumak, Zidar. OLIMPIJA: Hafner, Oderlap, Rozman, Selan, PleSko, Centa, Ovniček, Cernoš, Smuč. Derbi 16. kroga odbojkarske lige je zasluženo pripadel Ljubljančanom, Čeprav so igralci Ljutomera brez poškodovanega Berlota bili blizu velikega uspeha, saj so v nizih povedli z 1:0 in 2:1. Toda v odločilnih trenutkih so bili bolj zbrani gostje iz Ljubljane, ki so se zlasti izka-zali v igri na mreži. Podaljšana peta igra je bila pri izdiu 2:8 že povsem izgubljena za domačine, ki pa se jim je uspelo približati le na točko razlike (9:10), toda končnica je bila zopet v znamenju ljubljanskih odbojkarjev. Trener in kapetan Olimpije Matjaž Hafner je po tekmi dejal: »V ne preveč kakovostnem in ZivCenm sreCaju bi si lahko zmago zagotovih že pred petim nizom, toda odločilne so bile prav moje napake. Srečanje je bilo zelo borbeno, pri Ljutomerčanih se je poznala odsotnost Berlota, z zmago pa smo si priigrali pomembno prednost za naslov podprvaka.« Goran Ohman Pionir - Kamnik 3:1 (11,8,-10,9) NOVO MESTO - Dvorana Marof, 250 gledalcev, sodnika Hrga in Ficko (oba Ljutomer). PIONIR: Gotenc, Babnik, Goleš, Petkovič, Brulec, Zu-nic, G. Mohorčič, Krevs, R. Mohorčič, Dolja. KAMNIK: Hribar, Prevor-čnik, Žagar, Tadič, Jenčič, Lah, Orel, Ribic. Po uri in pol so novomeški odbojkarji premagah vedno neugodne Kamničane, ki jih najbolj odlikuje borbenost. Domačini so zmago dosegli brez obolelega Pov-šiCa, kar jim bo verjetno vlilo veliko zaupanja pred odločilnimi zadnjimi tekmami rednega dela prvenstva, saj se še niso poslovili ODBOJKA Liga TA-moški 1. Vigros Pomurje 16 15 1 46:9 30 2. Olimpija 16 10 6 37:27 20 3. Ljutomer 16 9 7 35:29 18 4. Pionir 16 8 8 30:30 16 5. Kamnik 16 6 10 23:36 12 6. FIPROM 16 0 16 8:48 0 Pari 17. kroga (11. t. m.): Vigros Pomurje - Ljutomer, FEPROM - Pionir, Kamnik - Olimpija. Liga 1A-ženske 1. K. Commerce Bled 16 15 1 46:7 30 2. TPV Novo mesto 16 11 5 39:20 22 3. Zgornja Savinjska 16 9 7 32:25 18 4. Krim 16 7 9 27:34 14 5. HIT Casino 16 6 10 21:37 12 6. LIK-Tiha 16 0 16 6:48 0 Pari 17. kroga (11. t. m.): LIK-Tiha - Klima Commerce Bled, Zgornja Savinjska - TPV Novo mesto, Krim - HIT Casino. Liga IB-moški Rezultati 16. kroga: Minolta Bled - Olimpija II Brezovica 3:1 (-12, 6, 11, 10), Topolšica - Granit Preskrba 3:0 (12, 10, 12), Fužinar - SIP Šempeter 3:0 (8, 9, 5). Vrstni red: 1. Topolšica 24, 2. Fužinar 22, 3. Minolta Bled - 20, 4. Olimpija II Brezovica 16, 5. Granit Preskrba 14, 6. SIP Šempeter 0. Pari 17. kroga: Fužinar - Minolta Bled, SIP Šempeter - Topolšica, Granit Preskrba - Olimpija II Brezovica. Liga IB-ženske Rezultati 16. kroga: SOU - SD Tabor 2:3 (5, -11, 12, -12, -11), SOU Triglav - Mislinja 0:3 (-10, -13, -10), Prevalje - Cimos 0:3 (-14, -1, -11). Vrstni red: 1. Cimos 32, 2. SOU 18, 3. Mislinja 16, 4. SD Tabor 16, 5. Prevalje 8, 6. SOU Triglav 4. Pari 17. kroga: Prevalje - SOU, Cimos - SOU Triglav, Mislinja - SD Tabor. Paloma Branik - Celje 3:0 (2,2, 7) MARIBOR - Odbojkarice Palome Branika so v prvi tekmi za uvrstitev na osmo mesto interhge, ki zagotavlja igranje v končnici tega mednarodega odbojkarskega tekmovanja, zlahka premagale Celjanke. Gostje, pri katerih niso igrale sestri Blažil ter tujki Kibirova in Tolmačeva, v nobeni prvini igre niso bile dorasle gostiteljicam. Nekoliko resneje so se Mariborčankam upirale le v tretjem nizu, ko je trener Sandi Ritlop dal priložnost igralkam s klopi. (Z. G.) od boja za drugo mesto, ki vodi v play offu. Domači so prvi niz zaCeh odločno, povedli z 10:3 in kljub manjši krizi, ko so se gostje približali na 10:7, dobili niz z boljšo konCnico. V drugem nizu so gostje sicer povedli z 2:0, a so do konca niza proti Pionirjevcem igrali povsem podrejeno. Najbolj zanimiv in napet je bil tretji niz. Gostitelji so nadaljevali v slogu, hitro povedli s 6:2, vendar so borbeni gostje izkoristili slabosti domače šesterke in povedli z 8:6. Domačinom je sicer uspelo še enkrat povesti z 10:9, vendar to Kamničanov ni zmedlo. Z dobro igro v polju so nadoknadih pomanjkanje višine in znižali v nizih. V Četrtem nizu si do izida 7:7 nobeno moštvo ni ustvarilo večje razlike. Domačini so nato povedli z 10:7, vendar so gostje znižali na 10:9. Prav ob koncu pa so domačini le pokazali, da so ta čas boljše moštvo in predvsem po zaslugi Dolje, najboljšega moža na srečanju, dobili niz s 15:9. Jože Zura Vigros Pomurje -FIPROM 3:0 (4,14,8) MURSKA SOBOTA -Dvorana OS HI, 100 gledalcev, sodnika Gril (Pekre) in Lavrenčič (Maribor). VIGROS POMURJE: Kempa, Kerec, Novak, Vukovič, Topovšek, Poredoš, Prša, Fujs. FIPROM: Jančič, Adžo-vič, Purkart, Bujak, Blažič, Močnik. Čeprav so Sobočani tekmo odigrah le z eno šester-ko, ni bilo večjih težav. Kapetan in obenem trener Mijo Vukovič in Kempa sta celo tekmo presedela na klopi, zraven pa ni bilo poškodovanega Bačvica. Tudi trener gostov in selektor državne reprezentance Viktor Krev-sel je v Mursko Soboto pripeljal le šest igralcev. Sicer so prvi in odločilni tretji niz igralci Vigrosa Pomurja z lahkoto rešili v svojo korist, nekoliko težav pa je bilo v drugem nizu, ko so gostje iz Žirovnice vodili s 14:12 ter imeli dve zaključni žogi, toda Sobočani so pokazali, da tudi ko izgubljajo, lahko vse nadoknadijo. To je le ena od značilno- sti velikih moštev, kar gostitelji nedvomno so. OsteBakal Ženske TPV Novo mesto - Krim 3:1 (3, -9,3, 7) NOVO MESTO - Dvorana Marof, 250 gledalcev, sodnika Ficko in Hrga (oba Ljutomer). TPV NOVO MESTO: J. Vernig, Smrke, Menger, Koncilija, K. Vernig, Podolski, Ostroveršnik, Orešina. KRIM: Žnidarič, KurtiC, Lenčič, Beganovič, Lenard, Pirman, Frelih, Kožar, Anto-linc. Domačinke so z zmago nad odbojkaricami Krima napovedale, da naj bi bilo njihove krize (rezultatske kot igralne) kmalu konec. Domačinke so ob odličnem servisu in slabšem sprejemu gostij prvi niz po enajstih minutah dobile s 15:3. S takšno igro so nadaljevale tudi v drugem nizu, ko so povedle s 6:1, a so gostje ob dobri igri v polju in bloku rezultat povsem spremenile in povedle z 9:6. Domačinkam je sicer uspelo izenačiti na 9:9, a ob slabi igri v polju do konca niza niso osvojile niti točke, Čeprav je trener Bojan Vernig skušal nalet gostij zaustaviti s time outi in menjavami. Izenačenje domačink ni zmedlo, saj so v tretjem nizu nadaljevale z dobrimi servisi, v napadu pa je Orešinova nekoliko več podajala drugim igralkam in ne le Jani Vernig, kar se je izkazalo kot učinkovito, tako da so niz dobile s 15:3. V četrtem nizu so gostje držale rezultatsko izenačenost do izida 7:6, nato pa so Novomeščanke z odličnim blokom, dobro igro v polju, kjer se je izkazala Koncilija, in napadi Podolski nabhale točko za točko in niz dobile s 15:7. Jože Žura UK-Tilia - Zgornja Savinjska 0:3 (-13, -12, -7) KOČEVJE - Dvorana OS, 80 gledalcev, sodnika Indest (Maribor) in Zrinski (Kranj). LIK TILIA: Starc, Turk, Vidmar, Klun, Hočevar, Drobnič, Kersnič. ZGORNJA SAVINJSKA: Založnik, Mihalinec, Kislin-ger, Adamina, Prelesnik, Ri-felj, Hojak, Rušnov. Kljub visokemu porazu ČETRTFINALE POKALA POKALNIH ZMAGOVALCEV V Solunu bo izredno težko Mariborčani odpotovali že drevi MARIBOR - Danes zjutraj so v Solun, kjer jih v sredo čaka prva Četrtfinalna tekma evropskega pokala pokalnih zmagovalcev, odpotovali odbojkarji Belle Viole. Nasprotnik Mariborčanov bo odlično solunsko moštvo Aris, ki sodi v vrh evropske odbojke, tako da Caka zmagovalce slovenskega pokala zelo ugledno in težko premagljivo moštvo. Kljub temu so mariborski odbojkarji pred sredino tekmo optimisti, saj so v dosedanjih tekmah evropskega pokala pokazali izvrstno odbojko, in Ce bodo tako zaigrah tudi v Solunu, se lahko nadejajo ugodnega izida. »Kakovost odbojkarjev Arisa smo spoznali na prvi tekmi osmine finala Aris - Berlin v Solunu, v kateri je bilo 3:0 za gostitelje, s 3:1 pa so Grki zmagali tudi na povratni tekmi v Nemčiji. Aris igra sodobno odbojko, ki se zaCne z dobrim sprejemom servisa, nadaljuje s kombinatorno igro ob mreži in konča s silovitimi smeši v polje nasprotnika,« meni Dragutin BaltiC, trener Belle Viole. V moštvu Arisa, ki ga že tretje leto trenira Zoran Gajič, nekdaj uspešen trener novosadske Vojvodine, ko je ta bila trikrat zapored prvak nekdanje jugoslovanske lige, igrata med drugim tudi sedanja reprezentanta ZRJ Žarko Petrovič in Ek-rem Lagumdžija. Oba sta visoka 205 cm in okoh njiju se vrti vsa igra solunskega moštva. Petrovič in Lagumdžija, ki sta odlična v napadalnih akcijah in v bloku, bosta predstavljala glavno nevarnost za mariborski klub. Poleg njiju ima Aris še nekaj drugih odličnih odbojkarjev, kot denimo grška reprezentanta Parakozma-sa in Mitmdisa, Aleksandropulisa, Mal-kasa, Kocunjikasa in Hadianoiua. »Priložnost za ugoden izid v Solunu vidim predvsem v agresivnem serviranju in v dobrem sprejemu nasprotnikovih servisov, saj je potem lažje razviti igro in dosegati točke, predvsem pa bodo moji igralci morah ustavih neugodnega Petroviča in nepredvidljivega Lagumdžijo, ki zna tudi slabe podaje ob mreži spretno spremenih v točke. Tekma bo zelo težka, kajti Čakajo nas tudi bučni gledalci, ki bodo sedmi igralec gostiteljev,« pravi Dragutin Baltič. Mariborski odbojkarji so v Solun prispeli danes okoh 15. ure, že nocoj pa bodo trenirali v eni od solunskih telovadnic. Dvorano, v kateri bo sredina tekma, bodo spoznali šele jutri, ko bodo v njej trenirali od 16. do 17.30, v sredo, na dan tekme, pa jim bo znova na voljo ena od telovadnic, kjer bo še zadnji enourni trening pred pomembno tekmo. Ko smo včeraj v dvorani Tabor na zadnjem treningu pred odhodom obiskah odbojkarje Bella Viole, so bili h kar optimistično razpoloženi. Zdravstveno stanje igralcev je dobro in vsi obljubljajo, da bodo dah vse od sebe za Cim ugodnejši izid. V zmago pa je težko verjeti, saj bi to bil pravi podvig. Dva osvojena niza bi bila pred povratno tekmo Cez teden dni v Mariboru pravi kapital, velike moznosh za napredovanje pa bi dajal že en osvojen niz. Prepričani smo, da bodo mariborski odbojkarji v Solunu skušali čim dražje prodati svojo kožo, tako pa mislijo tudi odbojkarji. »Smo mohvirani, željni dokazovanja in komaj čakamo, da se tekma v Solunu zaCne,« pravi kapetan moštva Peter Možič. Zanimivo je, da vodstvo mariborskega kluba še ni prejelo uradnega obvestila od evropske odbojkarske zveze, ob kateri mi bo tekma v Solunu. Pričakovati je, da bo tako kot vse dosedanje ob 18. uri. Znano je, da bosta tekmo v Solunu sodila madžarska sodnika Kis in Juhas, ki sta se v interligi - sodila sta tudi Belk Vioh - pokazala tudi korektna delilca pravice. Drugi četrtfinalni pari pokala pokalnih zmagovalcev: GD San Jose Soria (Spa) - PSG Asnieres (Fra), Daytona Las Modena (Ita) - Rentokil Zevenhuizen (Niz), Metalplast Bielsko Biala (Pol) -Knack Roeselare (Bel). Zmago Gomzi so domačinke zapustile dober vtis, saj je njihova igra dobra spodbuda za nadaljevanje prvenstva. V prvih dveh nizih so gostiteljice igrale podjetno in ustavile igro na mreži sicer veliko višjih igralk iz Gornjega Grada, ki so jih domačinke večkrat prelisičile z lepimi podajami skozi njihov blok Ko je vse kazalo, da bodo prvi niz dobile (13:9), so žal v končnici zaigrale nekoliko slabše in ga izgubile. Tudi v dragem nizu je bila igra podobna, velika uganka gostjam pa je bila Katja Hočevar, ki se je izkazala z natančnimi in močnimi udarci Cez mrežo. Tudi v tem nizu so bile do- mačinke boljše, predvsem so se izkazale z igro na drugo žogo. Ce ne bi bilo slabe končnice, bi lahko izid celo izenačile. V tretjem pa so se popolnoma ustavile in gostje so povedle z 10:0. Po premora pa so znižale na 10:7, toda več moči niso imele. Milan GlavonjiC HTT Casino - Klima Commerce Bled 0:3 (-3, -6, -13) NOVA GORICA - Dvorana OS F. Erjavca, 50 gledalcev, sodnika Sekulič in Ošlovnik (oba Šoštanj). HTT CASINO: Mori, Poja-vnik, Lipicer, Cohc, Leskovic, Sibav, Kavčič, Munih, Passo-ni, VejnoviC, Močilnik, Trop. KLIMA COMMERCE: Pe-tač, Volk, Grahovac, Adžo-vič, Robežnik, Bajdak, Zbon-tar, Domitrovič, Kraigher. Prvi niz so z lahkoto dobile gostje brez večjega odpora domačink in samo dvanajst minut je bilo potrebnih za zmago Blejk s 15:3. V drugem nizu so gostiteljice nudile malo večji odpor. Uspelo jim je celo izenačiti na 6:6, vendar pa se Gorenjke niso pustile presenetiti. V tretjem nizu so se domačinke razigrale, na začetku povedle s 3:0 in v končnici izenačile na 13:13, a do izraza je prišla boljša igra gostij in zmaga je odšla na Gorenjsko. Silvester Drole Prekmurci ne popuščajo GORNJA RADGONA - V zelo zanimivem 13. kolu prve moške namiznoteniške hge so bili doseženi pričakovani rezultati, toda ne gre prezreti, da so Mariborčani komaj ugnali zaloško Vesno in da je Mavrica Dirija v Ljubljani visoko izgubila proti Preserju. Nekoliko pa se je zapletlo v spodnjem delu razpredelnice, kajti po zmagi v zaostalem srečanju so si igralci Kajuha Slovana z novim trenerjem Borutom Vrenom nekoliko izboljšali možnosti za obstanek med prvoligaši. Mošcani namreč za Krko in Radgono zaostajajo le še za dve točki. Na vrhu je vse jasno, saj je Murska Sobota še naprej brez poraza. Zato pa bo zelo zanimivo v prihodnjem kolu, ko bodo Prekmurci gostovah pri drugouvrščenem Melaminu iz Kočevja. V zadnjem kolu je bilo zelo razburljivo na Kodeljevem, kjer je malo manjkalo, da bi Kajuhove! presenetih letos odlične Kočevce, toda po zmagah Žagarja nad Murnom ter Vecka nad Spehcem in Murnom je Ljubljančanom zmanjkalo mod, tako da je Špehe v odločilni igri ugnal Pertocija. Pred tem je tri točke za Kočevce prispeval odlični Komac. V vseh dosedanjih prvenstvih je bil derbi sezone srečanje med Olimpijo in Radgono. Tokrat pa ni bilo tako, saj so Radgončani v zadnjem Času precej nazadovali. Zanesljivo igra le RihtaršiC, tako da je tudi njihov obstanek v ligi zelo negotov. V Mariboru so se igralci Vesne dobro upi-rah favoriziranim gostiteljem, saj je najboljši Mariborčan Tancer izgubil oba dvoboja. Veliko presenečenje sta preprečila Kriuškin in Plohl, ki sta dobila vse štiri posamične dvoboje. Do presenečenja je prišlo v Ljubljani, kjer je Preserje prvič v nadaljevanju zmagalo. Proti Mavrici Iliriji so zaigrali v popolni postavi in razen poraza RibaljCanka proti Gostiši dobili vse druge igre. Ker ima Olimpija pred Preserjem le dve točki prednosti, bo o četrtem udeležencu play offa morda odločalo prav njuno medsebojno srečanje. V Min- ski Soboti so domačini Krki prepustih le niz, in sicer v dvoboju med domačim mladincem Horvatom in Kraljem. Rezultati 13. kola - moški: Kajuh Slovan -Melamin 3:4, Moravske tophce Sobota - Krka 7:0, Olimpija - Radgona 5:2, Mavrica Ilirija -Preserje 1:6, TAM G.V. - Vesna 4:3; zaostalo srečanje 12. kola: Krka - Kajuh Slovan 3:4. (O.B.) Lestvica: 1. Moravske toplice 13 13 0 70:21 26 2. Melamin 13 12 1 55:36 24 3.TAMG.V. 13 10 3 59:32 20 4. Olimpija 13 7 6 54:37 14 5. Preserje 13 6 7 44:47 12 6. Vesna 13 5 8 41:50 10 7. Mavrica Ilirija 13 4 9 29:62 8 8. Radgona 13 3 10 35:56 6 9. Krka 13 3 10 32:59 6 10. Kajuh Slovan 13 2 11 36:55 4 KOŠARKA / SLOVENSKO DRŽAVNO PRVENSTVO KOŠARKA Deibi na Kodeljevem se je končal v korist Drvaričevih igralcev Djurišič je v Rogaški Slatini pokazal tudi svoje boksarsko znanje Litostroj - Postojna 63:56 (30:25) . LJUBLJANA - Dvoran; »delimo ^alic 10 (0:2), Len ^trovic 15 (1:2), Roj ^•2), Šuštaršič 13. V derbiju na Kodelje oštroj po izenačeni i obiarmčni igri zaslužen ’flasal pncto ta ga je p di televizija, je obele: ~na neučinkovitost ol -•p^man igre le 2:2 njegovim varovance a> Je domači trenej varic v deveti minut tebi 10:13 za Postojn nuto odmora. Ta je c teua njegovi ekipi, k slugi visokega Ne Prevzela pobudo in s uuti priigala šest toc ' —J^'-cuiUV V ®U (30:22) pa je s dnji sekundi ublaži jS^ec Lenassi. Oc tao dobro izkoristi st°v Vojko Herks rgralci so domačin ob agresivni obra Povsem nemočni, nadaljevanja z, - uuuuuj. no n ,e Drvarič v 26.: naCenju na 36:; ^ojega zadnjega )e Dnslul L* nusiai dal LteSčaka, ki je nutan „ —^ puieK sre 80 v 31. minuti na igi 111 Pomagala i teanita conska tero so bili do ji dvt]eni °oločena v 3 Prednost dor 14 točk - 57:4 nega Kunc: logaška Donat Mg - Smelt Olimpija 74:76 (38:41) ROGAŠKA slatina -Portna dvorana, 1500 gledal-ey, sodnika Fišer (Murska So-duta) in Majce (Kranj). P KANALA NIČ SVETEGA, ameriška komedija, 1937 21.15 Režija: William Wellman Igrajo: Carole Lombard, Frederic March, Walter Pomrolly, Charles Winninger, Sig Runmann in drugi zgodba o dekletu, za katerega se je zdelo, da umira . redko boleznijo in so jo zato povzdignili v narodno junakinjo. Toda izkazalo se je, da je diagnoza napačna in komični dogodki so se začeli nizati. KANAL A 20.40 DEŽURNA LEKARNA, španska humoristična serija ,. ekarno pride agitirat kandidat na volitvah. nrfvtem ko doreče razlaga svoj politični pro-g_am, mu počijo hlače. Kako rešiti problem? MUSIČ TELEVISION 09.00 Video; 12.00 Soul Of MTV; 13.00 Greatest hits; 14.00 Popoldanski mix; 16.30 Coca Cola Report; 16.45 CineMatic; 17.00 Poročila; 17.30 Dial MTV; 18.00 Hrt List UK 20.00 Greatest Hits; 21.00 Unplugged: Bob Dylan; 22.00 Real VVotld 3; 22.30 Beavis in Butthead; 23.00 Ponovitve SKVONE 15.00 Shaka Zulu; 16.00 Oprah Winfrey Show 16.50 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19.00 Svet iger; 19.30 Blockbusters; 20.00 E Street; 20.30 M.A.S.H.; 21.00 Due South; 22.00 Ovil VVars; 23.00 Ponovitve PRO 7 05.10 Ponovitve; 11,25 MoSko gospodinjstvo; 11.55 Hart; 13.00 Charlijevi angelčki; 15.00 Colbyjevi; 16.00 Hišica v preriji; 17.00 Risanke; 18.25 Rock' n' roli očka; 18.55 Roseanne; 19.25 Alf; 20.15 Občudovalec, ameriški psihološki triler; 23.20 Teror v BrookVnu, ameriški akcijski film; 01.15 Poročila PREMIERE 13.15 Kino '94; 14.00 Corentinove fantastične pustolovščine; 14.50 Deans, belgijska drama, 1992; 18.25 Primer za morilca, ameriški triler, 1993; 20.15 Kodno ime 7700, ameriški akcijski film, 1993; 21.45 Obiskovalca, komedija, 1992 SATI 05.30 Nemčija danes zjutraj; 07.30 Dopoldanski program; 12.00 Loving - ljubezenske poti; 12.30 Pod kalifornijskim soncem; 13.25 Falcon Crest; 14.25 White fang; 14.55 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa; 17.00 Tvegaj!; 18.00 Pojdi na vse!; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Bavarec na otoku Rugen, serija; 21.15 Prosim, javi se; 22.00 Reket Fences - mesto zločina vrtna ograja; 23.00 Novice in zgodbe EUROSPORT 08.30 Golf; 14.00 Smučarski skoki, posnetek iz fa-luna: 15.00 Tenis; 13.00 Tenis, posnetek; 16.30 Nogomet; 17.30 Akrobatsko smučanje, posnetek; 19.30 Športne novice; 20.00 Speedv/orid; 23.00 Evrogol; 00.30 Evrogolf; 01.30 Športna poročila RIL 05.30 Jutranji program; 12.00 Opoldanski magazin; 12.30 Springfieldova zgodba; 13.15 Kala-fomijski klan; 14.10 Umor je napisala; 15.00 llona Christen; 17.00 Jeopardyl; 17.30 Med nami; 18.00 Bogati in lepi; 19.40 Dobri časi, slabi časi;' 20.15 Otto - serija; 21.15 Sonntag in partner; 22.15 Ekstra; 23.00 Deset pred enajsto RTI 2 05.35 -17.25 Ponovitve; 17.30 Zorro; 18.00 Umile 18.30 Nasmehnite se, prosim; 19,05 21, Jump Street, 21. del; 20,00 Poročila; 20,15 Tajni agent Barrett, ameriški triler, 1964; 22.30 WWF Wre-stting; 23.30 Strup zla, am. grozljivka, 1963 SKY MOVIES 15.00 The Pirate Movie; 17.00 Once Upon A De-ad Man; 19.00 Archer; 21.00 A Plivate Matter; 23.00 Falling Down, premiera; 00.55 Defenseless MOVIE CHANNEL 11.00 Pariš When It Sizzles; 13.00 Roughshod; 15.00 The Sea Chase; 17.00 Big VVheeels And Sailor; 18.55 Mrs. Lambert Remembers Love; 21.00 Rubdown; 22.35 White Men Cant Jump FILMNET + 14.10 VVaterdance; 16.00 K-TV; 18.00 Ruby; 20.00 Un Epogue Formidable; 22.00 Nogomet SUPER CHANNEL 05.30 Gospodarstvo; Novice; Super Shop; 14.00 Kolo denarja; 17.30 Poročilo Financial Time; 18.00 Danes; 19.00 Poročila; 19.30 Tycoons; 20.30 Jimmy's; 21.30 Notranja izdaja, novice; 22.00 Poročila; 23.20 Res osebno CNN 06.00 - 23.00 Worid News; 07.30 Moneyline; 11.30 Worid Report; 12.30 Business Report; 13.30 Business Day; 14.30 Business Moming; 15.00 Larty King Live; 17.30 Business Asia; 20.00 VVorid Business Today; 21.00 International Hour; 23.00 International Hour; 00.45 VVorid Sport ~x j&IjJ rJ Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 10.30 Pregled slov. tiska; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Varnostna kultura; 19.45 Lahko noC, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Kdor išče, ta najde; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Šansoni; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30,17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.40 Koledar prireditev; 11.00 Ekološke teme; 11.30 Obvestila; 12.00 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldan; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Šport; 18.00 Študentski rock; 19.30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00,Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Igra; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Dlvertl-mento; 16.45 Ekonomska politika; 17.00 Nove glasb. generacije; 18.05 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.30 S tujih konert-nih odrov; 22.05 Dvignjena zavesa; 22.25 Komorni studio; 23.55 Utrinek. Radio Koper (slovenski program) tro canto, 18.00 Bootleg; 18.45 Villa Ut; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 5.15.8.15, 10.15, 13.15, 14.15, T7.15, 19.15 Novi- | ce; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15,15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 17.00 Anketa; 18.15 Zdravje; 19.25 Vreme; 20.00 Kviz; 21.00 Modni bla bla; 22.00 Sršenovo gnezdo; sat. Radio Kranj 9.00, 14,00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Črna kronika; 14.00 Točke/metri, sekunde; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 terenski studio Cerklje; 18.20 Juke box; 19.30 VeCerni progr. - Drugačen pogled. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Šport; 11.45 Inf o servis; 12.10 Mali oglasi; 13.00 Pod Persko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Pokličite 101555; 19.30 Glasba; 20.00 Sotočje; 21.00 Rock klub; 22.00 Zrcalo dneva. Radio študent 11.00 Vzlet; 14.00 OF (24 ur-info); 15.00 Recenzije & Napovedi; 15.30 Čudoviti svet zlobe in nasilja; 17.00 Joculator; 17.30 You Rock Iti; 19.00 TB: Rhytm and Art; 20.00 Al-ter, Garbage; Reprize. 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika, 7,30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 9.00 Servisne informacije; 9.50 Odgovori n a vprašanja; 11.15 Hladno, toplo, vroCe; 12.30 ©poldnevnik; 13,00 Jagode in podoknice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.00 Parlamentarna kronika; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla-bla radio; 19.30-23.15 Večerni pr.; 22.30 Poned. koncert. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12,30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Anni 60, ma non li domistra; 11.30 Aktualnosti; 11.45 L' intervista; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 D'al- Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00. 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Nocoj smo poslušali burjo; 8.35 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (I. Tavčar, r. Marko SosiC, 21. del); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje: MePZ Sla-vec-Slovenec; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu; 15.10 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Znanstvene raziskave; 18.20 Revival; 18.40 Za smeh in dobro voljo; 19.20 Napovednik.. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 11.00 Horoskop; 12.45 VZ-PI-ANPI (pon.) Samo za Vas, Ostali Trst- L'altra Trieste; 18.00 Tedenski športni komentar. Radio Koroška 18.10-19,00 Ob slovenskem kulturne nem prazniku^/ GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V petek, 10. februarja, ob 20. uri: Sinja Ožbolt - ZRCALJENJE (DP). Predstava bo se v nedeljo, 12., v četrtek, 16. in v petek, 17. februarja, ob 20. isti uri. SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511 Danes, 6. februarja, ob 19.30: D. Zajc - GR-MACE, za abonma ponedeljek in izven. V torek, 7. februarja, ob 19.30: D. Jovanovič -UGANKA KORAJŽE, za abonma dijaški 8 večerni in izven. Predstava bo Se v petek, 10. februarja, ob isti uri, za abonma petek in izven. V soboto, 11. februarja, ob 19.30: D. Jovanovič - ANTIGONA, za izven. MALA DRAMA, tel.: 061/ 221-511 V torek, 7. februarja, ob 20. uri: M. Jesih -LJUBITI, za izven. V Četrtek, 9. februarja, ob 20. uri: G. Tabori - VVEISMAN IN RDEČE LICE, za izven. V petek, 10. februarja, ob 20. uri: A . Nicolaj - PRVA KLASA, za izven. V soboto, 11. februarja, ob 20. uri: M. A. de la Parra Calderon - PRIKRITA OPOLZKOST VSAKDANA, za izven. OPERA, tel.: 061/ 331-950 V torek, 7. februarja, ob 11. uri: B. Adamič -SNEGULJČICA. Predstava bo še v sredo, 8. februarja, ob isti uri, zadnjic v sezoni. MGL, tel.: 061/ 210-852 Danes, 6. februarja, ob 19.30: T. Bernhard -PRED UPOKOJITVIJO, za abonma repriza. Predstava bo Se v Četrtek, 9. februarja, ob isti uri, za abonma študentski C in v petek, 10. februarja, ob isti uri. V soboto, 11. februarja, ob 19.30: J. Godber - NA SMUCISCU, za izven. LGL, tel.: 061/ 314-789 VELIKI ODER V soboto, 11. februarja, ob 11. in 17. uri: S. Makarovič - MEDENA PRAVLJICA, za izven. KULTURNICA, Židovska steza 1 V Četrtek, 9. februarja, ob 17. uri: N. Simončič - VELIKI KIKIRIKI, za izven. Predstava bo še v nedeljo, 12. februarja, ob 11. uri, za izven. CELJE SLG CELJE, tel.: 063/ 25-332 Danes, 6. februarja, ob 17. uri: H. Ibsen -STRAHOVI, za 2. abonma Gimnazija Celje. Predstava bo še v torek, 7. februarja, ob 11. uri, za abonma Sr. frizerska, tekstilna, strojna Sola II Celje. ODERPODODROM V sredo, 8. februarja, ob 20.30: Z. Hočevar -SMEJCI, za izven. Predstava bo še v Četrtek, 9. februarja, ob isti uri, za izven. V nedeljo, DNEVI KOMEDIJE do 26. febraarja V petek, 10. februarja, ob 19.30: A.T.Linhart - TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI. V soboto, 11. februarja, ob 19.30: M. de Cervantes -ČUDEŽNO GLEDAUSCE. V nedeljo, 12. febraarja, ob 17. uri: A. Nicolaj - NI BILA PETA, BELA JE DEVETA. 12. februarja, ob 20.30: F. Milcinski-Ježek -NE SMEJTE SE, UMRL JE KLOVN. KAMNIK KULTURNI DOM DUPLICA V petek, 17. februarja, ob 20. uri: I. Torkar -VSTAJENJE JOŽETA SVEJKA. KRANJ PGK, tel.: 064/ 222-681 V četrtek, 9. februarja, ob 19.30: F. G. Lorca -DOM BERNARDE ALBA, za izven in konto. V petek, 10. februarja, ob 19.30: J. Morti-mer/B. Cooke - KADAR MAČKE NI DOMA, za izven. MARIBOR DRAMA, tel.: 062/ 221-206 V petek, 10. februarja, ob 21. uri: CABARET UNPLUGGED - SKAKAFCI ODSTEKANO, za abonente in izven. OPERA, tel.: 062/ 221-206 V sredo, 8. februarja, ob 18. uri: L. Minkus -DON KIHOT, za red torek, tam in izven. LGM, tel.: 062/ 26-748 V nedeljo, 12. februarja, ob 11. uri: M. Pungartnik - VODNI MOŽ IN LEPA POLONA, za izven. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 V soboto, 11. februarja, ob 11.30 in 16. uri: S. Makarovič - SHOW STRAHOVV, za abonma velikega polžka in izven. PORTOROŽ AVDITORIJ V petek, 10. februarja, ob 16. uri: baletna predstava K. Cipci - PIKA NOGAVIČKA. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA, tel.: 067/ 73-255 V ponedeljek, 6. februarja, ob 20. uri: J. Mor-timer/B. Cooke - KADAR MAČKE NI DOMA, za gledališki abonma in izven. VELENJE DOM KULTURE VELENJE V soboto, 11. februarja, ob 10. in 16. uri: MOJCA POKRACULJA, za Piki abonma (4). FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Jutri, 7. t. m., ob 20.30 (red prost) bo gledališka skupina Piccolo Teatro iz Milana ponovila L. Pirandellovo »Velikani z gore« (I giganti della montagna) (predstava 3). Režija G. Strehler. Pri blagajni gledališča je v teku prodaja vstopnic za predstavo »L’asino d’oro« (7A): 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. V gledališču je na ogled razstava »40 stagio-ni in mostra*. Umik od 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada Od sobote, 11. do nedelje, 19. t. m. gostovanje gledališke skupine E.A.O. iz Rima z delom »Rosanero«. Režija Antonio Calenda. GORICA Kulturni dom Jutri, 7. t. m., ob 20.30 (red B) »Pridi gola na večerjo« - gostovanje MGL. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 13. in v torek, 14. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine La Fab-brica dell’Attore z delom G. Manfridija »La sposa di Parigi«. Režija Roberto Calb. VIDEM Gledališče Contatto Do 13. t. m. »Učitelj in Marjetica« Bulgakova v izvedbi Giuseppeja Bevilacque. KOROŠKA CELOVEC Evropska hiša: danes, 6. t.m., ob 19.00 -Predstavitev videofilma »Narečje pod Vrtačo. Mlini in žage». V teatru ORF - SPZ bo v sredo, 8. t.m., ob 19.00 - Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Slavnostni govornik Miroslav Košuta. Sodeluje ansambel Drava iz Borovelj. SLOVENIJA LJUBLJANA V sredo, 8. februarja, med 12. in 14. uro: tradicionalni RECITAL PREŠERNOVE POEZIJE pred Prešernovim spomenikom. CELJE Danes, 6. februarja, ob 17. uri: predavanje DANILA POKORNA o Ipavcih, s posebnim poudarkom na Benjaminu Ipavcu. GORNJA RADGONA V torek, 7. februarja, Kulturni dom ob 19. uri: osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Uvodni nagovor bo imela KAROLINA KOLMANIČ. Nastopila bosta VITAL AHAČIČ (harmonika) in MILOŠ GENORIO (tenorist). KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA V sredo, 8. februarja, ob 19. uri: literamo-glasbeni recital PEPEL IN SPOMIN v počastitev kulturnega praznika in spomin na rojaka Antona Medveda ob ponatisu njegovih Poezij. MARIBOR DRAMA V četrtek, 9. februarja, Mah oder ob 17. uri: KABINET PROF. SEDMAKA. Gost: RADKO POLIC -RAC. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA, tel.: 067/ 73-255 V sredo, 8. februarja, ob 20. uri: večer posvečen kulturnemu prazniku. Nastopila bosta VOLODJA BALZALORSKV (violina) in HINKO HAAS (klavir). SLOVENSKA BISTRICA DOM KULTURE SLOVENSKA BISTRICA V torek, 7. februarja, ob 19. uri: svečanost ob slovenskem kulturnem prazniku. ŠKOFJA LOKA CENTER KULTURNE DEJAVNOSTI, Mestni trg 26 Danes, 6. februarja, ob 19. uri: glasbeno-literami večer ON JE BEL VETER s pevko MELITO OSOJNIK in pesnico NEŽO MAURER. TREBNJE KI) TREBNJE V torek, 7. februarja, ob 19. uri: proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Nastopajo: OBČINSKI PIHALNI ORKESTER TREBNJE, OKTET LIPA, recitatorka ROMANA SALEHAR in dramaturginja TATJANA ZIDAR. VELENJE DOM KULTURE VELENJE V sredo, 8. februarja, ob 19. uri: SVEČANA AKADEMIJA ob kulturnem prazniku in 20-letnici delovanja Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Športna palaca V soboto, 18. t. m., ob 21. uri nastop komika Beppe Grilla. Grillo bo nastopil tudi v Pordenonu in sicer v petek, 17. t. m., ob 21. uri v Palasportu. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti (tel. 630063). Danes, 6. februarja, bo v Cankarjevem domu v Ljubljani ob 19. uri otvoritev kultumo-zgodovinske dokumentarne razstave SLOVENIJA IN DUNAJ RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 V torek, 7. februarja, bo ob 18. uri v Galeriji CD otvoritev razstave skulptur in risb DRAGA TRŠARJA. Razstava bo na ogled do 20. marca. Danes, 6. februarja, bo ob 19. uri v 1. preddverju otvoritev razstave SLOVENIJA IN DUNAJ. Razstava bo na ogled do 5. marca. MODERNA GALERIJA, Slovenska 35 V zgornjih prostorih Modeme galerije je do 28. februarja na ogled retrospektivna razstava MAKSIMA SEDEJA. V torek, 7. febraarja, bo ob 20. uri v spodnjih prostorih Moderne galerije otvoritev razstave VVILLIAMA HENRVJA FOX TALBOTA. Razstava bo na ogled do 12. marca. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Danes, 6. februarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave del IVA PRANČIČA. Razstava bo na ogled do 26. februarja. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava MARINO MARINIJA je na ogled do 15. februarja. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava del slikarske skupine ARTI je na ogled do 17. februarja. GALERIJA HEST, Novi trg 6 V torek, 7. februarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave risb RIHARDA JAKOPIČA. GALERIJA II,TRIJA, Tržaška 40 Razstava slik MAJE POGAČNIK je na ogled do 23. februarja. GALERIJA TIVOLI, Pod turnom 3 Danes, 6. febraarja, bo ob 12. uri otvoritev razstave grafičnih listov BOGDANA BORČIČA. Razstava bo na ogled do 19. marca. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava akvarelov MIHE PIRNATA ml. je na -ogled do 28. februarja. KULTURNI-INFORMACTJSKI CENTER KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7 Arheološka razstava AMFORA je na ogled do 26. februarja. CEUE GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CELJE, Trg Celjskih knezov 11 Pregledna razstava slik AVGUSTA LAVRENČIČA je na ogled do 31. marca. Razstava grafičnih del ZORE STANČIČ je na ogled do 15. februarja. HORJUL OSNOVNA SOLA HORJUL Razstava slikarskih del KRIŠTOFA ZUPETA. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA Danes, 6. februarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave slik CENETA GRILJCA. Razstava bo na ogled do 21. februarja. KOPER GALERIJA MEDUZA, Čevljarska 34 Razstava del BOŽIDARJA JAKCA - Risbe iz obdobja 1918-1966. GALERIJA LOŽA Razstava slik DUŠANA FIŠERJA. MARIBOR UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR, Sfrossmayerjeva 6 Razstava UMETNIKI SARAJEVA ZA SVOBODNO BOSNO IN HERCEGOVINO. POKRAJINSKI MUZEJ MARIBOR V Muzejskem informacijskem centru Grad je na ogled razstava NAKIT - MAGIČNA MOC OBLIKE. Na razstavi se soočata sodobni nakit oblikovalke MISE JELNIKAR in arheološki nakit, ki ga hranita Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra. Razstava bo na ogled do konca marca. PIRAN MESTNA GALERIJA, Tartinijev trg 3 Razstava litografij MARCA CHAGALLA je na ogled do 20. februarja. SLOVENJ GRADEC GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Razstava VORTEX Ona B je na ogled do 23. februarja. SOLKAN VELA BARTOLOMEI, Pod vinogradi 2 V torek, 7. februarja, bo ob 19.30 otvoritev razstave skulptur in risb ZMAGA POSEGE. Razstava bo na ogled do 26. febraarja. VELENJE KC IVANA NAPOTNIKA Razstava slik TEREZIJE BASTELJ 'je na ogled do 21. febraarja. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera Wa-gner« (Ul. Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Umik: torek, sreda 16-20, Četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne. Rižarna: do 26.2. je na ogled razstava slikanic Arta Spiegelmana »Maus«. Umik: nedelja, torek, sreda 9-13, Četrtek, petek, sobota 9-18, zaprto ob ponedeljkih. Galerija Rettori Tribbio: na ogled je razstava slikarja Ottavia Bombena. Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«. Studio Nadia Bassanese: do 7.2. »Video umetnost iz Nemčije 1990-1992«. OPČINE: Dvorana Zadružne kraške banke: na ogled je razstava ilustracij Magde Tavčar in risb Darje Čelik. MIUE: Občinska razstavna dvorana (Trg. Republike 4): do 7.2. razstavlja slikar Sergio Kostoris. KOROŠKA CELOVEC Galerija Carmthia: do 4.3. razstavlja Ludvvig Gerstakker. BV galerija: do 15.2. »Kleinformate«. Galerija U: do 17.2. razstavlja Gertrude Kresse. BOROVLJE Galerija Rieser: razstava 50 koroških umetnikov. RADISE Kulturni dom: na ogled je razstava del G. Loi-skandla. BEGUNJE Galerija Avsenik: Do 13.2. bo na ogled razstava »Trofeje iz Nambijea. SLOVENIJA LJUBLJANA CD, tel.: 061/222-815 V soboto, 11. februarja, ob 19-uri: TURANDOT, premiera (GD). Dirigent: Andrea Licata, Turandot: Sophia Larson, Kalaf: Alberto Cupido. Prva ponovitev - premierna zasedba - bo v ponedeljek, 13. februarja, ob isti uri. KLUB CD V Četrtek, 9. februarja, ob 21. uri: promocija glasbene skupine VALHALA in njihove prve kasete Pet norih palčkov. V petek, 10. februarja, JAZZ LA-TINO - FIESTA LATINA. SLOVENSKA FILHARMONIJA, tel.: 061/226-544 Danes, 6. februarja, ob 19.30: komorni koncert BARBARE KERSNIK (tolkala) in GORDANE KELLER (violončelo). K4, Kersnikova 4 V petek, 10. februarja, ob 21. uri: koncert CHRISA VVOODA in ANDVJA CUTTINGA. KLUB CHANNEL ZERO NA METELKOVI V Četrtek, 9. februarja, predstavitev projekta THE SERIOUS ROAD TRIP in koncert skupine HORACE X z gostom REV HAMMERJEM. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 V sredo, 8. febraarja, ob 20. uri: koncert skupine BOYE (pred-skupina) BABY CAN DANCE. ČRNOMEU V sredo, 8. februarja, KD Črnomelj ob 19. uri: koncert KOMORNEGA ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE. MARIBOR V Četrtek, 9. februarja, STOK ob 20. uri: koncert skupine BOYE (predskupina) BABY CAN DANCE. MURSKA SOBOTA V torek, 7. febraarja, Gimnazija ob 20. uri: koncert skupine BOYE (predskupina) BABY CAN DANCE. ŠKOFJA LOKA V torek, 7. februarja, dvorana Loškega odra ob 19.30: slavnostni koncert PIHALNEGA ORKESTRA ŠKOFJA LOKA. VRHNIKA Danes, 6. februarja, Cankarjev dom ob 20. uri: koncert ljudsidh pesmi in samospevov. Nastopata: VITAL AHAČIČ (harmonika) in MILOŠ GENORI (tenor). FJK TRST Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95 Danes, 6. t. m., ob 20.30 koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 V soboto, 11. t. m., ob 20.00 (red A) premiera baletne predstave - G. Rossini »II Turco in Italia«. Režija Stefane Vizioli. Dirigent Donato Renzetti. Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Rossetti V ponedeljek, 21. t. m., ob 21. uri enkratni koncert Fio-relle Mannoia. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust, izkaznice niso veljavne. Tržaško koncertno društvo: Danes, 6. t. m., ob 20.30 bo nastopil Kvartet Alban Berg. Gledališče Miela Tržaški jazzovski krožek V torek, 7. marca, ob 20.45 nastop organista »Brother« Jack Mc Duff. Športna palaca pri Carboli V ponedeljek, 13.3., ob 21. uri koncert ansambla Litfiba. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti (tel-630063). TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 7. t. m., ob 20.30 nastop Jess Trio Wien. Na programu Schubert in Brahms. GORICA Kulturni dom V petek, 10. t. m., ob 20.30 koncert Maria Ancillottija (flavta) in Pier Narcisa Mesija. PROFILI Ponedeljek, 6. februarja 1995 INTERVJU / MIH Al L GORBAČOV »Jelcin ima z vsakim dnem, ki mine, manj podpore« Če bom opažih da mi zaupajo, se bom vključil v volilni boj j hailu Gorbačovu, zadnjemu voditelju SZ, se pri najstih letih, ko je delal v tovarni kmetijskih itt od|V V Stavropolu, Se sanjalo ni, kako pomembno ze ■ | c**no vlogo bo igral v zgodovini Sovjetske zve-Zah0,) °mUn'Zma' °l,lslcu Velike Britanije ga je a. 0( zaCel ceniti kot moža svobodnjaških nazorov. Mari y Thatcher, tedanja ministrska predsednica j e Britanije, tudi ni skoparila z laskavimi bese-Veri 'i >e govorila o Gorbačovu, in polna upanja je ba k"--V-^0nec hladne vojne. Danes je Gorbačov ose-v j.r1 J* Je treba pozorno slediti, kajti Se vedno lahko «0 naredi za prihodnost Rusije. : ^akaj sta pere: glasnost, osn Jjodernizacijo in ^iuerpte spri / družbi vedno s )° ovire, toliko b 1’ kot je Rusije dalTtT^ progra 2 tako tisti, k me’nda)e progra J16 Prepočasen, ki so me ot Pretirane naglice Kdo so bili vai nnaražniki - tis Podpirali spre! ki >» w °boji go ?°leinu politicn in temu. Premaknili napr ;:irvatiVci so ime 1 n rokah pomen ^avng oblasti; pr’ bo.do izgub ua so o S tfih, ki S svn'0>teli in forme do točke, ko so državo pahnili v kaos. Zakaj ste bili bolj priljubljeni v tujini kot doma? S politiko sem se zaCel ukvarjati v Času, ko je bila družba prepojena z destalinizacijskimi obljubami. Pripadal sem generaciji, ki je verjela, da se je mogoče odtrgati od diktatorskega režima, ki se je zanašal samo na storilnost kmetov. Sanjal sem, da bi postal eden tistih ljudi, ki bi naredili spremembo in navdušili narod. Vendar pa bi se na-Crt moral razvijati počasi, po etapah, brez vsake naglice in priganjanja. Naglica je pogosto kriva, da se pri izrednih načrtih kaj popači, spregleda, in to priganjanje seje zmedo. Zaradi napačne podobe, ki so jo med ljudstvo raznesli moji nasprotniki, in zaradi ukrepov, ki sem jih moral izpeljati, da bi se oddaljili od preteklosti in začeli uresničevati načrte za prihodnost, so me začeli narobe razumevati - ali pa se morda nisem jasno izrazil. Znašel sem se v težavnem položaju, zaradi katerega sem trpel. Zakaj Zahod ni zaupal perestrojki? Ker so menili, da jo podpira strateška obrambna pobuda nekdanjega predsednika ZDA Ronalda Reagana. Ni jih bilo lahko prepričati, naj mi verjamejo. Ko mi je končno le uspelo, sem na svojo stran dobil naklonjenost sredstev javnega obveščanja, ki so podprla perestrojko in glasnost. Glasnost se je obotavljala s poročanjem o nesreči, ki se je zgodila 26. aprila leta 1986 v Černobilu. Zakaj? Zaradi previdnosti. Će bi takoj obvestili prebivalce, bi jih prestrašili in nam ne bi uspelo dobiti želenih rezultatov. Skoda je bila narejena že s tem, ko so se odgovorni v centrali ob redni kontroli varnosti izognili uveljavljanju varnostnih ukrepov. Bil sem prvi, ki je obžaloval nesrečo. Ko so me poučili, kaj se je zgodilo, sem oblikoval preiskovalno komisijo, ki je 25. avgusta leta 1986 sporočila javnosti, da je moč sevanja 50 milijonov Curiejev; to je bila prava katastrofa. Vse odtlej je izvajanje varnostnih ukrepov v centralah tipa RBMK strožje. Izkazalo se je, da centrale vendarle niso upora- bljali v vojaške namene, kot so v prvih trenutkih razglašali na Zahodu. Z Leonidom Brežnje-vom, ki je državo vodil od leta 1964 do 1982, ste se dobro razumeli. Ste podpirali njegovo doktrino, po kateri se je nekdanja SZ smela in morala vmešavati v notranje zadeve držav Varšavskega pakta z namenom »zagotavljanja« socializma? Kaj bi radi dosegli s tem vprašanjem? Tudi ZDA se je ob številnih priložnostih vmešavala v notranje zadeve drugih narodov, naj bo to Kuba, Nikaragva, Haiti, San Domingo, Grenada, Irak... - povsod, kjer je imela vpliv in ugled. To sta počeli tudi Velika Britanija in Francija v svojih nekdanjih kolonijah, in ne govorite mi o Izraelu. Ce želite, da povem svoje mnenje o praški pomladi ali o še vedno nerešenem vprašanju Afganistana, vam povem, da sem bil sam pri sebi od vsega začetka proti. Tako kot veliko Američanov, med njimi tudi predsednik Bill Clinton, ni podprlo ameriškega vmešavanja v Vietnam. Kaj bi danes lahko povedali o tajnem in prikritem delovanju KGB in CIA? Bilo bi dobro, če bi lahko trdil, da takšne obveščevalne službe ne bi smele obstajati, vendar bi bil velik sanjač. Mogočne in vplivne države (velesile) se zanašajo na informacijo, ki je zanje bistvena. Sicer pa - katera država nima obveščevalne službe? Nas so obtožili vohunjenja; to besedo nerad slišim. In kaj je med hladno vojno počel Zahod? To so teme, ki bi jih morali enkrat za vselej potisniti na stran, kajti tako kot moramo sprejeti dejstvo življenja in smrti, se moramo naučiti živeti z zbiranjem podatkov. Kakšen bi bil svet brez CIA in KGB? Pravljičen. V vašem življenju igrajo odločilno vlogo štirje datumi -11. marca leta 1985 ste bili imenovani za generalnega sekretarja KPSZ; leta 1990 so vam podelili Nobelovo nagrado za mir; 19. avgusta 1991 je najbolj reakcionarno krilo KPSZ skušalo izpeljati državni udar; in 25. decembra 1991 ste odstopi-li s položaja. Kako se vi spominjate teh trenutkov? Polno veselja in radosti, pa tudi razočaranj in prevar. Imeti možnost voditi svojo državo v državo blaginje je nekaj izjemnega, česar pa seveda ni mogoče izpeljati Cez noč, marveč le s tr- Mihail Gorbačov kot zasebnik dim delom, žrtvami in vztrajnostjo. Nobelovo nagrado za mir imam visoko v čislih - medaljo imam spravljeno na posebnem mestu v hiši - ker je to svetovno priznanje za naporno delo v prid miru. Vendar me ne imejte za »nedolžno« bitje; vedno bom branil svojo deželo, Četudi ne bom istega mnenja kot njeni voditelji. Verjamem v dialog, nihče nima v rokah absolutnih dejstev. Prav zato si moramo prizadevati za zbliževanje stališč, da bi se izognili slepim ulicam in brezizhodnim položajem. Nestrpnost ne vodi nikamor, še posebno ne v kaj dobrega. Kaj menite o ljudeh, ki trdijo, da ste boljši diplomat kot politik? Imam svoj jaz kot vsak Človek in godi mi, če mi ljudje pokažejo naklonjenost in vdanost; skušam se izogniti kritikam. Kdor pa me dobro pozna, ve, da nočem izstopati. Rad sodelujem pri načrtih in programih, ki so v korist državljanov. Ne poznam magične formule, po kateri bi ustvaril popolno družbo, niti ne verjamem, da kdo takšno formulo pozna. Vedno se bom po svojih močeh trudil prispevati k pravični družbi, delati za boljši svet. O moji sposobnosti vodenja ljudi krožijo različna mnenja, vendar pa je res, da sem bolj politik kot diplomat, in dejstva to dobro kažejo. Ce bi bil boljši diplomat, bi imel manj vznemirljivih in neprijetnih trenutkov, kot so bili na primer moji trije dnevi počitnic na Krimu (med poskusom državnega udara avgusta 1991), ko bi se naša življenja -moje družine in moje -zaradi ljudi, ki se jim je dobesedno »ustavila ura« in so bili zasidrani v preteklosti, mislec, da me je treba onemogočiti, lahko končala tragično. Vas je bilo strah? Ze večkrat me je bilo strah. Tudi na Krimu sem se bal, ne le zase, marveč za vso družino, pa tudi za reformo. Ce bi se tista norost razvila naprej, bi stopili korak nazaj, korak k strašnim napakam, ki smo jih naredili v preteklosti. Takrat bi me apokalipsa tako imenovane »vojne zvezd« resnično prestrašila. Ljudje, ki so vodili usodno operacijo, so naš veliki narod pripeljali do stalinističnih metod, ki jih večina Rusov obžaluje in se jih boji. Živimo v Času, ko mora svoboda izražanja prevladati nad vsem drugim. Ne smemo se vrniti v dobo dinozavrov. Kakšen občutek vas je obdajal, ko so vas pučisti avgusta leta 1991 odstavili? Počutil sem se na robu prepada, razočaran nad seboj, ker nisem bil bolj odločen in strog, ker nisem onemogočil sovražnikov, ki so izkoristili priložnost in onemogočili mene. Ko ste znova smeli opravljati svoje dolžnosti, ste - s pomočjo sedanjega predsednika Rusije Borisa Jelcina - prepovedali KP in ji počasi odvzeli njeno politično funkcijo. Cernu? Čutil sem, da bi tudi drugim oblikam prenove moral dati možnost in se izogniti obračunom, ki bi bili naklonjeni nazadnjaško usmerjenim ljudjem. Ravnal sem previdno, mislil sem na prihodnost. Ste zadovoljni z Jelcinovim vodenjem? Vi ga lahko bolje presodite kot jaz. Nekdo je dejal: »Spoznali ga boste po njegovih delih« - kar je naredil in kar dela ta gospod, je zelo pomanjkljivo. Mene so kritizirali, češ da sem bil pri izvajanju reforme prepočasen. Kako gre temu gospodu? Kam nas pelje? Priznam, da so bila moja pooblastila, ko sem 25. decembra 1991 odstopil, omejena, vendar sem odstopil, da bi dal možnost novim pobudam prenove. Ce je temu gospodu ostalo še kaj časti, zakaj ne naredi prav tako? Jelcin ima z vsakim dnem, ki mine, manj podpore. Ljudstvo mu v strahu pred splošno zmedo in brezvladjem, v katerih je zdaj država, obrača hrbet. Za vsak korak naprej, jih naredi pet nazaj. Kam nas hoče pripeljati? Srečanja med vami in Jelcinom so bila od okto- bra leta 1987 naprej kar pogosta? Takrat me je premagal Jelcin, ki me je obtožil počasnosti pri izvajanju sprememb, uživanja privilegijev vodilnega razreda... Udarec sem dobil tudi od tistih, ki so zahtevali večje spoštovanje preteklosti. Predstavljal sem tretjo pot, za katero še vedno trdim, da je boljša. Kako bi rešili težave, v katerih je zdaj Rusija? Morali bi znova dobiti verodostojnost, dostojanstvo in ugled svojega naroda. Narod je treba navdušiti za projekte, ki so uresničljivi, in se poglobiti v demokratizacijo. Poskrbeli bomo, da si bo v novem sistemu naša zvezna vojska vnovič priborila svoj ugled, borili se bomo proti korupciji; z vso težo zakonov se bomo borili proti mafiji, ki se je zasidrala v našo družbo in deluje kot pijavka; zbrati bi morali vse, kar je bilo dobrega v starem režimu. Biti moramo iznajdljivi, previdni, solidarni, odgovorni in zavedati se moramo, kakšne so naše možnosti. Boste leta 1996 kandidirali na predsedniških volitvah? Da bi se rešil iz te krize, moram bogatiti in širiti svoje znanje. Ce bom v naslednjih letih opazil, da mi ljudje zaupajo, se bom vključil v predsedniški boj. Znova moramo dohiteti in ujeti duh perestrojke, kjer je vsem dana možnost da pogled uprejo v prihodnost. Zavedati se moramo, da pot ne bo lahka. Nihče nam ne bo nič podaril; kar bomo dosegli, bomo dosegli s trdim delom in odrekanjem. Reforma že poteka in jo ni več možno ustaviti. Prizadevati si moramo, da ne bomo zapravili vsega bogastva, ki ga imamo, inflacija in brezposelnost se morata še naprej zmanjševati. Prepričan sem, da sem se iz napak, ki sem jih storil v preteklosti, nekaj naučil. Ce mi bodo ljudje leta 1996 dali še eno možnost, si bomo zgradili prihodnost, kakršno si Rusi najbolj želimo. Cambio 16 Robert W. Sherman Prevedla BaS Horoskop zapisal B.R.K. OVEN 21.3. - 20. 4j Zbrali boste pogum in se obrniti na osebo, ki se vam je v hiti slabega mnenja o sebi zdela nedosegljiva in prevzvisena. Uvideti boste, da ste se motiti - tako o njej kot o sebi. BIK 21. 4.-20. 5.: Dovolj vam bo zapravljanja energije za materialno plat življenja, zato boste začeti raziskovati, kako bi lahko napredovati tudi duhovno. Združite oboje v skladno celoto. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Novega znanca boste sprejeti z veliko mero slepega precenjevanja, zato se vam lahko zgodi, da vas bo razočaral. Seveda vas ne bo razočaral on, ampak vi sami. RAK 22.6. > 22. 7.: Zmanjšali boste paro, upočasnili svoj vlak in se pogovoriti z nekom, M ga je iztirjenje pripeljalo na rob obupa. Ampak vas lahko strezni le iztirjenje, zato kar nadaljujte. LEV 23. 7. - 23. 8.: Zagrabiti boste za priložnost in se je oklenili kot edine rešilne bilke. Pazite, da vas ne ponese tja, kamor si ne želite, kajti vetrovi tuje usode vselej pihajo drugam. DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Zanemariti boste svoje ljubezensko gnezdece, pa tudi prijatelje boste odrinili na rob svojih interesov. Nanje se boste spomniti Sele tedaj, ko boste potrebovali pomoč. TEH1NICA 23.9. - 22.10.: Predajali se boste občutjem zamere in začeti razmišljali celo' o maščevanju. Maščevanje je resda sladko, vendar samo v primera, ko so prizadeti mazohisti. ŠKORPIJON 23.10. -22.11.: Posvetiti se boste svoji ljubljeni osebi in jo obdarili z obljubo po sa-mospremembi. Nič hudega, če vam ne bo verjela, pomembno je zgolj to, da verjamete sebi. STRELEC 23. 11.-21. 12.: Osumiti boste sodelavca in mu naprtiti večino krivde za vajin skupni neuspeh. Obsodbo bo prenašal kot najboljši stoik, kajti po krivem obsojeni so vselej nedolžni. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Vas dobrohotni svetovalec bo končno pokazal svoj pravi obraz. Pogumno ga boste postaviti na distanco in začeli izbirati novega. Zakaj ne bi začeti iskati pri sebi? VODNAR 21. 1.-19. 2.: Vaša fizična kondicija bo vse prej bit na zavidljivi ravni, zato se ne prenaprezajte, da se ne utrudi se tisto, kar vas lahko potegne iz blata - namreč vaš sijajni um. RIBI 20.2.-20. 3j Bližnjega boste skušali omehčati z dragocenim darilom, vendar se ne bo ustrezno odzval. Bolj kot darilo potrebuje zagotovilo, da za vaju Se zmeraj obstaja zdravilo. KRIŽANKA Vodoravno: 1. dolžina meje lika, 6. japonska nabiralka biserov, 9. orodje za dolbenje, 10. za polton zvišani ton g, 11. ozka razpoka v skalovju, 12. preizkus znanja, 13. pripadnik najštevilnejšega slovanskega naroda, 14. vrsta lovskega psa, 15. začetnici naše smučarke Dovžanove, 16. vrsta embalaže, navadno iz kartona ali pločevine, 17. nepregi-bna beseda, ki povezuje stavke ali dele stavkov, 19. glavno mesto Gane, 20. italijansko pristanišče blizu slovenske meje, 24. znesek, ki se vloži pri igri na srečo, 26. prebivalec države, znane po bančništvu, urah in siru, 29. začetnici ameriško-slovenskega pisatelja Adamiča, 30. rastlinska bolezen, ožig, 31. ime ameriškega pesnika in dramatika Jonsona, 32. žlebič v dogah, 33. indijski bivol, 34. veletok v zahodni Evropi, 35. švedski raziskovalec Azije (Sven), 36. spodnja ploskev prostora, pod, 37. višji pravoslavni duhovnik, protojerej. Navpično: 1. potovanje posebne skupine z raziskovalnim namenom, ekspedicija, 2. slovenski konstruktor in športni delavec, oče letenja na smučeh (Stanko), 3. spolnost, 4. grška črka, 5. avtomobilska oznaka Nove Gorice, 6. sodelavec obveščevalne službe, 7. mašna knjiga, 8. vrtna cvetica z raznobarvnimi cveti, 12. kmetijsko motorno vozilo za vleko, 14. smuči (nordijsko), 16. pes z izrazitimi obrvmi in dlakami okoli gobca, 18. kemijski znak za cirkonij, 21. vrsta žita, 22. domnevni prebivalec Lune, 23. tekstilni izdelek, 25. neresnica, 26. dejavnost za krepitev telesne zmogljivosti in tekmovanje, 27. stara dolžinska mera za tekstil, 28. ime pomo zvezde Staller, 31. nevisoka vzpetina, grič, 33. zrak (lat.), 35. začetnici politika Požarnika. (S. B.) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 e)oid ‘ep ‘mpapi ‘uay ‘mre ‘iojo ‘uag ‘zajed ‘VI ‘iBOIAg ‘5[0ZO[A ‘jsip ‘B-DjV ‘>jIUZ0A ‘BjUCjS ‘QV ‘JBU -js ‘sny psa) ‘epod ‘siS ‘0)6[p ‘eure ‘§9sqo :ouAeiopoy\ ARHSaH _______________FILATELIJA___________ Znamenite osebnosti in znamka ljubezni Nove slovenske priložnostne znamke izidejo jutri Jutri bo Pošta Slovenije izdala serijo dnjo je narisal 12-letni Jure Kos, znamke treh priložnostnih poštnih znamk Zname- iz serije Znamenite osebnosti pa so obli' nite osebnosti (vsako v nakladi 150.000) kovali Klemen Rodman, Janez Suhadolc in znamko ob dnevu zaljubljencev - valen- in Petra Čeme. Zig prvega dne bo na volj0 tinovem (v nakladi 300.000). Motiv za sle- na pošti 61106 Ljubljana. ŠAH a b c d e f g h Problem - mat v Štirih potezah /Dr.S.VVolf -Zagreb 1935 V kotu šahovnice je pariran Cmi kralj, zato je pred belim težka naloga, kako uspeti matirati v štirih potezah, saj cmega kralja na prvi vrsti in na h liniji uspešno varuje čmopoljni lovec. Vendar belemu kljub temu uspe matij ranje, saj v igro uspešno poseže tudi beli kralj! Rešitev naloge Patiranemu črnemu kralju gre v goste beli kralj, ki prične pot s potezo 1 -Kg6! g4 in vse črne figure so v patu, zato beli nadaljuje s tako imenovanim Anderssenovim manevrom 2.Kh5! Lgl Edina možna poteza črnega! 3.Sg3:+ Kh2 in sedaj zopet stopi beli kralj n° sceno in odpre pot beli trdnjavi, ki se konča z matom! 4.Kg4: mat!! Silvo Kovač PREHRANA Genetsko obdelana hrana buri duhove potrošnikov in ekologov Živila, odporna proti škodljivcem in gnitju, so ponekod že v prodaji Ko bo letos prišla v prodajo paradižnikova omaka, ki se ne bo kvarila, bodo prebivalci Velike Britanije prvi evropski potrošniki, ki bodo imeli možnost poskusiti genetsko obdelano hrano. Potem ko je britanska vlada omako razglasila za zdravo, so predstavniki podjetja za bioznanost Zeneca povedali, da je dogovor o oskrbi supermarketov takore-koč že sklenjen. Odobrili so tudi izdelavo genetsko obdelanega repičnega olja, ki naj bi ga uporabljali za kuhanje in kot solatno olje, ter sojinih izvlečkov, vendar pa teh prehrambnih izdelkov ne bo mogoče kupiti še nekaj let. Pridelovalci trdijo, da imajo boljši okus in jih je lažje gojiti, kar je v korist tako potrošnikov kot tudi pridelovalcev. Nova paradižnikova omaka je po okusu in po videzu vsekakor enaka vsem drugim - meni se je rezina »genetsko obdelane pizze« prav gotovo zdela popolnoma normalna. Vendar pa zaščitniki okolja trdijo, da bi prodaja in izdelava hrane, ki vsebuje mnetno vstavljene dodatne gene, lahko pomenila dolgoročno tveganje tako za človeštvo kot za okolje. Greenpeace meni, da utegne sprožiti nove alergije na hrano, medtem ko bi njihova pridelava lahko povzročila »genetsko onesnaževanje«, če se bo križala s standardnimi pridelki ati pleveli. »Nasprotujemo odprtemu pridelovanju genetsko prilagojene prehrane, saj obstaja nevarnost genetske onesnaženosti,« je dejal predstavnik neke skupine za za- ščito okolja. »Ko bo genetska zapuščina dežele že zastrupljena, se sprememb po vsej verjetnosti ne bo več dalo izničiti.« Britanska Zveza potrošnikov je izjavila, da je zaskrbljujoče dejstvo, da je bila takšna biološko obdelana hrana splošno označena. »Ge je izdelek označen, je naš strah veliko manjši. Vendar pa to dejstvo ne sme pomeniti, da lahko predelovalci za zaprtimi vrati počnejo, kar jim srce poželi,« je povedal predstavnik. O pogojih označevanja bodo razpravljali 16. februarja na sestanku vladne komisije za prehrambno svetovanje, ki bo odločala o odobritvi treh izdelkov. Čeprav so genetsko obdelani kvas in encimi za peko, kuhanje in izdelovanje sira že dovoljeni, bo to pr- vi primer odobritve celotnega prehrambnega izdelka. Podjetje Zeneca pravi, da nameravajo - ne glede na odločitev komisije -svojo omako označiti, saj bodo s tem povečali zaupanje potrošnikov, čeprav zadnja beseda o tem še ni bila izrečena. Prigojeni paradižnik, ki so ga za britanski trg najprej pridelovali v Kaliforniji, so obdelali tako, da so v njem zaustavili učinkovanje encima, ki je odgovoren za pokvarljivost. S tem, da so delovanje gena obrnili, lahko paradižnik gojijo počasneje, s čimer mu podaljšajo življenjsko dobo in izboljšajo okus. V ZDA so paradižnik pridelovalca Calgene, ki je genetsko obdelan, v izbranih trgovinah od oktobra 1994 prodajali po nižji ceni. Tudi podjetje Calgene se je odločilo, da bo svoj izdelek prodajalo pod znamko genetske obdelave. Ker pa uvajajo vedno več obdelanih prehrambnih izdelkov, obstaja bojazen, da se bo označevanje znašlo na stranskem tiru. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo je že odobrilo obdelan sadni sok, ki je odporen na dva virusa in ga bodo neoznačenega začeli prodajati naslednje poletje. Britansko ministrstvo za kmetijstvo je izjavilo, da ni prejelo nobenih nadaljnjih prošenj za odobritev genetsko obdelane hrane, vendar pa veliko podjetij raziskuje možnosti za prihodnost. Zeneca v povezavi s kalifornijskim podjetjem DNA Plant Te-chnology Corp. že preučuje počasnejše zorenje in boljši okus banan, ki bi ga bilo mogoče prenesti tudi LABIRINT mm j a Ime in priimek: —:-------- Telefon in naslov:_______- Glasbena želja:. Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjati na lahka in težka vprašanja, Id jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo čeden kupček denarja... na druge vrste sadja, na primer breskve in melone. Vendar pa bodo največji dobiček na področju nove generacije »transgenet-skih« rastlin po vsej verjetnosti prinašale tiste, ki jih bodo oblikovali za povečanje plantažnih in drugih najpomembnejših kmetijskih pridelkov. Nova vrsta soje, ki so jo v Veliki Britaniji razglasili za zdravo, je dober tovrsten primer. Razvilo jo je ameriško podjetje Monsanto Go, ki ji je dodalo gen, s katerim je doseglo odpornost proti herbicidom, kar pridelovalcem dopušča možnost škropljenja proti plevelu, ne da bi to škodilo pridelku. Raziskujejo tudi pri' delke, ki so odporni na določen mrčes in bolezni ter pridelke z izboljšano kakovostjo. Nove repice belgijskega podjetja Plant Gnetle Systems so obdelali z namenom učinkovitejšega gojenja hibridov, ki naj tu izboljšalo kakovost pridelanega olja. Ben Hirschler, Reuter KENIJA Zaradi pobiranja jajc grozi želvam izumrtje Denar za zaščito zbirajo predvsem radovedni turisti h„n-Uma ^haro vsak °dl P° obali Indijsk i a,la; vedno vzame s ) lopato in veliko kos , ] v Pesku isce želvina ^Nenadoma se vt tr>n. nro Prodal na i voH u' Ribici> ki lo enh meso ima pr di ^o kot ribe. Pra ^Cev in iskalce, if/ Jajc, se je število: o zmanjšalo, da jih a*2S,emed 08 « 'Z ni ». • be „ TV u“ije D’i 1® dejal Chao P°bral želvina ja; aprilom in septembrom se vzdolž kenijske obale pojavi veliko število iskalcev želvinih jajc, saj v teh mesecih želve v pesku odlagajo svoja jajca. Ribici sicer želve lovijo vse leto, saj naj bi njihovo meso ozdravilo celo vrsto bolezni, med njimi tudi astmo in raka. Nekateri ribici vedo povedati, da je masleno, rumeno meso samice najboljšega okusa prav v Času, ko odlagajo jajca. David Olendo iz kenijskega pomorskega urada za ohranitev ogroženih morskih živali skuša preprečiti popolno iztrebitev želv, zato ribičem deli denar, ki ga od turistov zbirajo lastniki bližnjih hotelov. Pravi, da želve privabijo v ribiške mreže tako, da v njih pustijo manjše ribe, na odprtem morju pa jih lovijo s pose- bnimi mrežami, s katerimi samicam preprečijo priplavati na obalo, kjer hočejo svoja jajca zakopati v pesek. Samice tudi sicer težko najdejo primerna mesta, saj je na obali zaradi razvoja turizma vedno veC plaž. «2elvine samice so zelo skrbne, preplavajo več tisoč kilometrov le zato, da bi jajca odložila na istem kraju kot leto prej, »je razložil Olendo. Tisti, ki jih skrbi izumiranje želv, skušajo lastnike nekaterih hotelov prepričati, naj ne spreminjajo obale predvsem na tistih predelih, kjer želve običajno odlagajo svoja jajca. Zanimivo je, da je ta dogodek postal celo turistična atrakcija, mnogi turisti pa so postali celo varuhi želvinih jajc. Veliko ljudi meni, da bi morala vlada nekatera območja proglasiti za nekakšen narodni park; v takšnem »zavetišču« bi bila želvina jajca varna pred iskalci. Zadnje čase so večja gnezda odkrili ob južni obali Mombasa in tudi bolj proti severu. Tam je želv še relativno veliko. Največ denarja za ohranitev želv prispevajo turisti, ki jih opazujejo pri odlaganju jajc. Tista, ki jih je odplavila plima, mnogi poberejo in zakopljejo na varnejše predele. Lastniki hotelov upajo, da bodo z delom denarja, ki se steka v poseben fond za ohranitev želv, uspeli ribiče tudi osvestiti: če bodo želve povsem izumrle jih prej ah slej ne bodo mogli več loviti, usahnil pa bo tudi dohodek od turizma. George Sunguh, Reuter H ZA SMEH)^ Judovske šale Jud za nobeno ceno noče več plačevati cerkvenega , , a- »Bodite razumih, »ga opozarjajo odposlanci Dane.»Ne potrebujemo samo mi vas, tudi vi nas po-bujete. Ce izstopite iz občine, po vaši smrti ne bo 9831, ki bi vas hotel pokopati,« »v tej zadevi, »pravi možakar, »se še najbolj zana-9111 na to. da bom po smrti hitro začel zaudarjati.« $ $ $ $ $ Y judovski občini umre bogat, vendar pa zaradi Stobosti nepriljubljen Jud. Družina mu hoče kupiti grob v bližini groba uglednega rabina, vendar pa za-i ,e uel občine ostro protestirati, na pokopališču i, tobne hud spor in končno se zgodi, da za umrlega °pljejo hkrati dve jami. Star Jud od daleč posluša ti °vanje, s katerim se obkladata sprti skupini obča-> m reče svojemu prijatelju:»Clovek se res mora vPrašati: ah se sploh splača umreti?« °, da plača hčeri doto, bi rad kantor od občine pre-]em v znesku treh letnih plač. Članom verske obči-se zdi posel malo preveč tvegan. Lahko bi se zgodijo. da kantor umre še pred iztekom treh let. b>>Ah, kaj, malo je že treba tvegati,« jih pregovarja tor. »Morda boste imeti srečo vi in bom še dolgo , Ce pa umrem pred iztekom treh let - potem bom 111161 srečo pač jaz.« GENIJI V ŠOLSKIH KLOPEH VVinston Churchill (1874 - 1965) Kar zadeva latinščino, je pisal kasneje, je imel zoper njo prirojen predsodek, zaradi katerega se je njegov razum pred njo zapiral. Kajpada ta predsodek ni bil prirojen, marveč je bil po vsej verjetnosti le posledica prvega srečanja, ki ga je imel kot sedemleten fante s svojim učiteljem na šoli St. James v Ascotu in ki ga je kasneje izčrpno opisal. St. James je veljal za ugledno šolo. »Bila je ena od naj-dražjih in najboljših v deželi. Vzgledovala se je po Etonu in zato so si v njej prizadevati, da bi veljala kot priprava za nadaljevanje šolanja na tej ustanovi. Veljala pa je tudi za najbolj sodobno svoje vrste. V razredu je bilo le deset učencev, imela je električno luč (v tistem času redkost), plavalni bazen, obširna igrišča za nogomet in kriket, dvakrat ati trikrat letno šolske izlete...«. V šolo ga je pripeljala mati. »Pila sva čaj z direktorjem in moja mati se je z njim pogovarjala zelo živahno in neprisiljeno. Nenehno sem se bal, da bom prevrnil skodelico in si tako naprtil slab začetek. Pa tudi sicer mi je bilo hudo pri srcu ob misli, da me bodo pustili samega s tujimi ljudmi v tem velikem, negostoljubnem in strah vzbujajočem poslopju. Konec koncev sem imel šele sedem let...«. Ko je mati odšla in je »izvenel zadnji šum koles, ki so jo odpeljala«, ga je direktor odpeljal k razrednemu učitelju. Ta je rekel:»Z latinščino se doslej še niso ukvarjal, mar ne?« in mu je dal latinsko slovnico ter zahteval, da se v naslednje pol ure na pamet nauči sklanjatev mensa (miza). Se nadaljuje središče sikhovstva (7) »In zakaj kar naprej prebirajo to knjigo?« »Zato, ker so ljudje, ki želijo, da se jim določena zadev odvije po planu oz., ki si želijo božje naklonjenosti, duhovnikom že vnaprej plačali, da bi jo prebrali zanje. Vsota, ki jo je treba plačati, je vnaprej določena in trenutno znaša malenkost manj kot 40 ameriških dolarjev, kar ni malo; toda če bi no tudi tistim, ki - kot jaz - ne morejo razumeti njenih besed. Na strehi v manjši utici osamljen duhovnik prebira veliko, vendar izmed vseh treh najmanjšo knjigo. Sicer na strehi trenutno ni nikogar. Elastika mojega improviziranega klobuka me počasi že davi in ker ga tukaj nikakor ne smem sneti z glave, moram sesti v upanju, da mi bo npr. kdo sedaj hotel, da zanj berejo knjigo, bi verjetno prišel na vrsto šele čez tri ali štiri leta... Toliko ljudi je že na spisku... in ko pridete na vrsto, vam domov pošljejo obvestilo, da bo tega in tega dne na vrsti vaše branje, tako da ste pač določenega dne lahko prisotni.« Dobila sem dolg in izčrpen odgovor. Ves prostor v prvem nadstropju je kot gledališki balkon, s katerega vidiš tudi navzdol v pritličje, kjer se nahaja »Granth Sahib« in kjer se priklanjajo mimoidoči verniki, ob tem pa poslušaš glasove pojočih duhovnikov, ki v tukajšnjem miru zadobijo prav posebno barvo. Tod se ne pretaka cela reka obiskovalcev in celo tisti, ki se povzpnejo do sem, to storijo le, da se za kratek čas ustavijo pred duhovnikom, zatoplje-mim v branje. Le malokdo si privošči krog po celotnem balkonu, toda tistim, ki to storijo, ne more biti žal: zaradi okrašenih sten, vase zatopljenih posameznikov, ki naslonjeni ob ograjo usmerjajo prazen pogled nekam v pritličje, zaradi pete litanije, ki v teh mirnih kotičkih sporoča neko svojo vsebi- kmalu bolje. Sedaj bi se že vsakčas moralo pričeti obredno pospravljanje svete knjige. In res kmalu nekdo zapiha v trobento, glasna litanija se prekine in se nato spremenjena ponovno oglasi. Razen spečega otroka se vsi prisotni skušajo zriniti v notranjost hrama ter okoli glavnega vhoda vanj, od koder bodo za to zadolženi čez nekaj minut odnesli sveto knjigo. Preden jo prinesejo na piano, jo ovijejo v belo blago, nato v še eno pa še eno... To se kar nekajkrat ponovi. Medtem je litanija iz zvočnikov utihnila in kmalu se knjiga na nekakšnih nosilih pojavi pred stavbo. In že je na mostu. Pod nosili se izmenjujejo rame prostovoljcev, ki si to prenašanje štejejo v čast. Po mostu se moški pomikajo za knjigo po desni strani, ženske pa moramo po običajni poti za odhod: po levi. Za nami se zapahnejo velike, težke duri, ki čez dan omogočajo dostop do mostu, in cela druščina priložnostnih nosačev ter spremljevalcev se zgrne k vhodu v manjši prostor, kjer se nadaljujeta igranje na tablo in harmonij ter petje. Se nadaljuje Agatha Christie IVI E ITI E j S k i 1E T/ 191 Ponavadi smo kuverto odlepile nad denar zamenjale s papirjem, toaat ali dvakrat je ženska pismo sa-toa odnesla na pošto. Takrat je seveda oružabnica morala iti v hotel in vzeti pismo iz omarice. Ampak tudi to je oilo čisto lahko." „ "P3 varuška? Je bila vedno varuška? No, veste, monsieur Pohot, za sta-re oovice se ve, da so trapasto senti-toentalne do majhnih otrok. Zato se je zdelo popolnoma naravno, da jih je otroček čisto prevzel in niso ničesar opazile." Hercule Pohot je vzdihnil. Rekel je: Odlična psihologinja ste, prvovr-i na or8anizatorka in tudi enkratna gralka. Vaša predstava zadnjič, ko aonr se pogovarjal z lady Hoggin, je bi-a brezhibna. Nikar ne mislite, da niste 10 posebnega, gospodična Camaby. orda ste res tisto, čemur se reče neiz-0 ana ženska, vendar ni nič narobe ne v^° Pametjo ne z vašim pogumom." ___^ospodična Carnaby je z rahlim nasmehom rekla: "Pa ste me vendar odkrili, monsieur Pohot." "Samo jaz sem vas odkril. To je bilo neizbežno! Ko sem se pogovarjal z gospo Samuelson, sem spoznal, da je bila ugrabitev San Tunga samo ena iz cele vrste ugrabitev. Takrat sem že vedel, da ste podedovali pekinškega psička in da imate bolehno sestro. Preostalo mi je samo še to, da sem svojemu neprecenljivemu služabniku naročil, naj na določenem območju poišče majhno stanovanje, v katerem biva bolehna dama, ki ima pekinškega psička in ki jo enkrat na teden, na svoj prosti dan, obišče sestra. Bilo je preprosto." Amy Camaby se je zravnala. Rekla je: "Bili ste zelo dobri. To mi je dalo poguma, da vas zaprosim za uslugo. Vem, da se ne morem izmakniti kazni za to, kar sem storila. Najbrž me bodo poslali v zapor. Toda, monsieur Poi-rot, če bi mogli doseči, da ne bi preveč prišlo v javnost! Tako mučno za Emily - in za ljudi, ki so naju svojčas poznali. Najbrž ne bi mogla v zapor pod lažnim imenom? Ali pa ta prošnja presega vso mero?" Hercule Pohot je rekel: 'Mislim, da lahko storim več. Toda najprej moram jasno povedati tole: Ta ukana se mora nehati! Psi ne smejo več izginjati. Vsega tega je konec!" 'Da! Oh, da!" "In denar, ki ste ga izsilili lady Hoggin, je treba vrniti." Amy Camaby je stopila čez sobo, odprla predal pisalne mize in se vrnila s kupčkom bankovcev, ki jih je izročila Pohotu. "Prav danes sem jih hotela dati na skupni račun." Pohot je vzel bankovce in jih pre-štel. Vstal je. "Mislim, gospodična Carnaby, da bom sha Josepha lahko prepričal, da vas ne bo prijavil." "Oh, monsieur Pohot!" Amy Carnaby je sklenila roke. Emily je vzkliknila od veselja. Augu-stus je zalajal in pomahal z repom. "Ti pa, prijateljček," se je Pohot obrnil k njemu, "imaš nekaj, kar si želim, da bi mi dal. Pohebujem tvoj plašč, ki te naredi nevidnega. V vseh teh primerih ni nihče niti za hip posumil, da je bil zraven še drug pes. Augustus je premogel nevidno kožo nemejskega leva." "Legenda pravi, monsiem Pohot, da so bili pekinški psički nekoč zares levi. In še vedno imajo levja srca." "Domnevam, da je Augustus pes, ki vam ga je zapustila lady Hartingfield in ki naj bi bil poginil. Ali se niste nikoli bali zanj, ko se je sam vračal po prometnih ulicah?" "Oh, ne, monsieur Pohot, Augustus se zelo dobro spozna na promet. Nadvse skrbno sem ga izučila. Razume celo princip enosmernih ulic." "Potem pa, " je rekel Hercule Pohot, "prekaša večino ljudi." VIB Sh Joseph je Hercula Pohota spre- jel v svoji domači delovni sobi. Rekel je: "No, monsiem Pohot? Ste narediti tisto, s čimer ste se hvaliti?" "Naj vas najprej nekaj vprašam, " je rekel Pohot, ko je sedel. "Vem, kdo je zločinec, in mislim, da lahko ponudim dovolj dokazov, da bo obsojen. Toda dvomim, da boste v tem primeru dobiti svoj denar nazaj." "Da ne bom dobil nazaj svojega denarja? " /- Obraz sha Josepha je postal vijoličast. Hercule Pohot je nadaljeval: "Toda jaz nisem policaj. V tem primeru delam samo v vašem interesu. Mislim, da lahko dobim vaš denar nazaj, če ne bo prišlo do obtožbe." "A? " je rekel sh Joseph. "O tem je treba premisliti." "Odločitev je popolnoma vaša. Ce natanko premislim, bi morati tožiti zaradi interesa javnosti. Tako bi rekla večina ljudi." Se nadaljuje 20 Ponedeljek, 6. februarja 1995 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA/NA SEVERU DEŽ IN SNEG_ ALPE JADRAN / JU2NO OD ALP SONČNO OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan Vremenska slika: Nad jugozahodno Evropo, Alpami in Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska. Nad severno Evropo pa se poglablja obširno ciklonsko območje. V višinah priteka k nam s severozahodnimi vetrovi razmeroma topel in suh zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidremeteoroški zavod topla hladna okluzlja fronta fronta C A središče srediSCe ciklona anticiklona * *• pod 10% pod 5 4* ** 10-30% 5-10 *** *** 30-50% 10-30 ***4**** 30-60 *** *** *** *** nad 10 m/s BIOPROGNOZA SNEŽNE RAZMERE dne 5. 2. Vremensko občutljivi ljudje bodo imeli manjše vremensko pogojene težave. Sonce bo vzšlo ob 7.19 in zašlo ob 17.14. Dan bo dole 9 ur in 55 minut. Luna bo vzšla ob 10.09. cm Rogla 70-90 Krvavec 60 Vogel 120 Kranjska Gora 15 - 35 Mariborsko Pohorje do 55 Velika planina 25 Soriška planina 60 Kanin Straža na Bledu Zelenica do 30 Cerkno Kope Kohla cm 50 do 170 20 20 - 70Golte 50 50 40 Na omenjenih smučiščih, razen v Logarski dolini in na Rakitni naprave obratujejo. Na Mariborskem Pohorju, na Straži na Bledu in na smuciscu Pungart na Kopah je možna nočna smuka. Tekaške proge so urejene na Pokljuki, Rogli, Kopah, Mariborskem Pohorju, Soriški planini, Logarski dolini, Planici, in RateCah. Smučarski avtobus vozi na Mariborsko Pohorje, Koblo, Veliko planino. Vogel in med gozd Martuljkom in Zelenico v Podkorenu. Danes: ob 0.51 najvišje 32 cm, ob 7.37 najnižje -15 cm, ob 12.41 najvisje 2 cm, ob 18.08 najnižje -18 cm. lutri: ob 1.27 najvisje 27 cm, ob 9.22 najnižje -14 cm, ob 14.22 najnižje -7 cm, ob 17.37 najnižje -9 cm. Slovenija: Sosednje pokrajine: Danes bo pretežno jasno, ob- V sosednjih pokrajinah bo Časno ponekod zmerno obla- večinoma jasno, le severno eno. Najvišje dnevne tempe- od Alp bo oblačno. Tam bo rature bodo od 7 do 13 °C tudi rahlo deževalo. V Sloveniji: Obeti: V torek bo suho in še nekoliko V sredo se bo nadaljevalo toplejše vreme. suho vreme. Malo hlad- neje bo. TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA..... -3^ TRST......... % CELOVEC....... -4b BRNIK....... '5/3 MARIBOR....... 2/d CEUE........ -3M NOVO MESTO.... -3/3 NOVA GORICA.. -S/14 MUR. SOBOTA '1 £ PORTOROŽ..... -V U POSTOJNA...... -5/JU IURSKA BISTRICA. -4/? KOČEVJE....... -5/' CRNOMEU.......- -5/' SLOV. GRADEC.. -4/f BOVEC......... 7' RATEČE........ -5/7 VOGEL.........- 4t KREDARICA..... -5/-° VIDEM...... -1/10 GRADEC........ -3/0 MONOŠTER.... -O/o ZAGREB........ -3/3 REKA........ -/' TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI -2/3 STOCKHOLM 1/5 MOSKVA -4/-3 BERLIN 4/8 VARŠAVA 0/4 LONDON 3/13 AMSTERDAM 3/10 BRUSELJ 6/9 PARIZ 6/12 DUNAJ 3/6 ZuRICH 4/7 ŽENEVA 3/7 RIM 1/14 MILAN -1/9 BEOGRAD -2/6 BARCELONA 8/15 ISTAMBUL 3/6 MADRID -3/17 LIZBONA 10/18 ATENE 1/10 BUCAREST -3/3 MALTA 10/14 PRAGA 2/6 SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Ostal jim je zgolj model LONDON - Osiveli anglikanski vikar, izvedenec za nadnaravne pojave, hoče mlade pastorje naučiti, kako se lovijo strahovi. V ta namen je organiziral tridnevni seminar, sicer pa je Častitljivi Tom VVillis, 64-letni vikar v grofiji Humberside, na tem področju prava avtoriteta: za seboj ima 30-letno zgodovino uradnega izganjalca hudiča v škofiji York, zraven pa je pogosto posegel tudi na terenu. Kot takrat, ko je odgnal strahove z ribiške ladje Pickering, katere posadka zaradi Čudnih pojavov na njej ni hotela več na morje. Pastor je ugotovil, da je bila nekoč prizorišče tagedije, nato pa se je z ribici podal na morje in z izga-njalskim obredom pregnal zle duhove. TEL AVIV - Russell Hassion, 40-letni član kmetijskega kibuca, ki je pred meseci na izrealski loteriji zadel šest milijonov dolarjev, se je vrnil na delo v kokošnjak. Najbogatejši izraelski kibucnik se je namreč odločil, da bo velik del zadetega zneska podaril svojemu kibucu, njegovim voditeljem pa je prepustil odločitev, Cernu naj ta reka denarja služi. »Zame,« je odločitev pojasnil Hassion, »je zelo pomembno, da ohranim svoj normalni življenjski slog.« NEW YORK - Anonimni kupec je na dražbi pri newyorškem Sotherbyju odštel za 5-litrsko steklenico vina Chateau Mouton Rothschild letnika 1945 čedno »vsotico« 31 tisoč dolarjev. Po besedah Serene Sutcliffe, izvedenke za vinske dražbe, je letnik 1945 eden najboljših v našem stoletju. Prodana steklenica nosi napis »1. leto zmage«, sicer pa njena cena ni rekordna. Najvišjo ceno doslej je dosegla steklenica vina Chateau Lafite letnika 1787 iz kleti ameriškega predsednika Thomasa Jeffersona, ki so jo leta 1985 prodah za 150 tisoč dolarjev. PEKING - Mati in hci si ogledujeta model kitajske rakete China’s Long March 2E, ki so ga razstavili v parku mesta Beijing. Model lahko izstreli satelit pet metrov visoko, realna verzija rakete pa je pretekli teden eksplodirala v zraku med poskusom, da bi poslala v vesolje nek satelit ameriške proizvodnje. (Telefoto AP) Družina malih prvakov v znanju korana TEHERAN - Družina Qorbanzadeh, ki živi v iranski pokrajini Hormuzgan, je absolutna rekorderka v učenju korana. Iranski časopisi poročajo, da zna najmlajši od štirih sinov, Mehdi, ki ima komaj tri leta in pol, na pamet kar 35 od skupnih 114 odstavkov, ki sestavljajo sveto knjigo. Pri učenju, ki je trajalo dva meseca, se je malček zgledoval po starejših bratih, ki imajo 6,10 in 12 let in ki znajo na pamet še več svetih pravil. Zakonca Qorbanzadeh, ki sta po rodu iz Afganistana, živita z otroki v mestecu Bandar Lengeh ob Perzijskem zalivu. Po poročanju tiska sta prav starša spodbujala sinove, da so dosegli tako izredne rezultate v »treniranju« spomina. Najstarejši deček zna na pamet pet, drugi pa šest poglavij korana, medtem ko se je 6-letni tretjerojenec za sedaj naučil 45 odstavkov. V Iranu so zelo razširjena tekmovanja v branju korana, ki se jih pogosto udeležujejo tudi otroci. Tamkajšnji verski vodja, ajatolah Ali Khamenei je nedavno izdal odlok, ki določa, da imajo vojaki, ki znajo na pamet vso sveto knjigo, pravico do avtomatičnega povišanja Cina in do dveh mesecev nagradnega dopusta. DuSSELDORF - Na modni reviji IGEDO v Dusseldorfu se je med dvesto kreatorji preds tavila tudi Britanka Vivienne Westwood, katere model vidimo na posnetku. To je bila prva predstaviotev britanske mode v Nemčiji. (Telefoto AP)