26
Poučni in zabavni del.
II ^r"   "v     w     ~y   ^"   "v   "ˇ       w       v     ^r~     v     ~v     w       v      ~w~     ˇ     ~^     t*    "v       *~     ¦»     -»      ˇ     t-   -w   -»-       v     ˇ       »     -w       w       w       w       t      -»       -m       —
O Wallensteinovih zadnjih dneh in o njegovi smrti.
Na podlagi listin, ktere so razni pisatelji objavili v novejšem času iz arhivov važnejših držav iz 17. stoletja, kakor tudi lastnih, samostalnih raziskavanj, sestavil je vseučiliški profesor na Dunaji, Huber, obširno razpravo o Wallensteinu. Staliče Huberjevo je utemeljeno na podatkih dunajskega, mnihovskega, draždanskega, oiomuškega, španskega, saksonskega in švedskega, kakor tudi francoskega arhiva in donaša dokaj novih potez k povestniški sliki usode slavnega, a nesrečnega vojvode Fnedland-skega.
Početkom leta 1634. bilo je stališče Wallensteinovo na dunajskem dvoru popolnem omajano. I španski, i ba-vorski in ne manj papežev poslanec delali so na njegov padec. Vse &vote, ktere je pošiljal svetnikom cesarjevim, niso mu mogle pomagati, kajti sovražna mu stranka je dobila na svojo stran večino minister «*t v u, ozirno v tajnem svetu, in zajedna najuphvnejšega državnika cesarjevega, kneza Eggenberga. V teh kiogih se je odločilo, da mora vojvoda Friedlandski pasti. Zajeti šli Vojvodini so izpovedali v nekoliko njegovo krivnjo, v nekoliko pa so ga, in to gotovejše obtožila izdajalska pisma, ktera so pri njih zaplenili.
Na podlagi teh dokazov izprosili so pri cesarju Fer-
f
dinandu III. že 19 januv. prvi patent, kten naroča vojakom in častnikom pod VVailensteinom stoječe vojske, odslej pokoriti se le še generalom: Gallasu, Picoiominu, Aldringezu, Morradasu m Colloredu, nikakor pa ne več ostalim, sosebno \Vallensteinu in prijateljema njegovima Illu in Terckemu ne.
To povelje se je uročilo na tihem Gallasu; vender je pa malo pozneje cesar še, kakor navadno, dopisoval z vojvodo in ga prijazno nazival „sorodnika", ker si na dvoru niso bili svesti vojske. No, Wallenstein je celo zadevo kmalu poizvedel; vender si ni dal poveljstva izviti iz roke, niti ga ni hotel prostovoljno odložiti. Poskušal je celo s silo pridržati si je v okom vsej nevarnosti, ktero si je priznaval. Zveza in pogajanje s saksonskim in braniborskim volilnim knezom osveščalo ga je njene pomoči, kajti njegov prijatelj in bivši podpoveljnik Ar/nin je bil vodja njime vojske.
Radi tega je zapovedal vsem poveljnikom in polkovnikom zbrati se pri njem v Plznu februvarija.
Ko se je to proizvedelo na dvoru> prešinil je strah ces. svetnike, a kmalu pa se jim je posrečilo, pridobiti si nekaj polkov s Um, da so generale sprejeli v svojo službo in jim pustih njihova poveljstva. Da, i najzvestejša polka Ulov in Terckin pridobil si je poverenik Gallas s tem, da je podelil cesar podpolkovnima polkovništvo....
A tudi Wallenstein ni ostal miren ter zbral polkovnike 18. febr v Plznju, naznanil jim, da mu nečejo na dvoru izplačati denarjev za njihove polke, a da hoče vže on sam pomoči, da pridejo do denarjev; le vzajemno se morajo ž njim zvezati. Večerja in popivanje pri Wai-lensteinovemu zaupniku Illu je pomoglo do podpisov.
Vender je general Aldringen odlašal priti v Plzenj iz kojega je i navsotni hinavec Gallas cdšel z vojvodinim dovoljenjem, tbljubujoč, da hoče svojega svaka Aldringena privesti k vojvodi. No, komaj je odšel, ni se zmenil več za vojvodo, in se sešel z Aldringenom ter se pogovoril o potrebnih naredbah,
Mej tem mu je došel z Dunaja drugi patent, kteri mu je izročal vrhovno poveljstvo. Gallas je takoj odločil, da se poda v Gorenjo Avstrijsko; Aldringen naj zavaruje Dolenje Avtsrijsko in čuva na dvoru, Naradas naj zasede Budejevice, Piculomini jugovzhodno Češko, Colloredo pa Siiezko.
V Plznju je dne 19. februvarija Wallenstein v drugič pozval k sebi in je zarotil, da mu ostanejo zvesti, kar so i vsi obljubili. Končno zapovedal je, da se vsi polki zbero v Plznju in tu čakajo naaaljnih odločil. Isto noč pa sta odšla na skrivnem iz mesta Picolomini m hrvatski general lzolan z mnogimi polkovniki, ki so čutili, da se AValienstemu bliža konec slave. Ž njimi odšli' so pa večinoma i njihovi polki. Glavni vzrok sumu njihovemu pa je bil pnstavek, ki ga je krivil lilo v pogodbo glaseč se, da pomorejo polkovniki Waiiensteinu proti vsakomur in naj bi bil cesar sam.
Ko se je po mestu izvedel odhod vojakov, poslal je Wailenstein na dvor svojega bratranca grofa Max Wal-lensteina in za njim še jednega polkovnika, da naznanita cesarju, da vojvoda Friedlandski nima nikakih škodljivih namer nasproti cesarju v mislih. A Gallas je zajel oba sla in je ni pustil dalje.
Ob istem času pa je poslal nezaupljivi /VVallenstein sla k Arminu z nujno prošnjo, naj mu pride na pomoč, in jednega k vojvodi Lanenburškemu, ki naj bi i saksonskega kneza i vojvodo Bernharda Weimarskega, ki je oblegal Ratisbono, pridobil, da mu pomoreta.
20. februvarija je zapovedal, da se mora vse pokoriti Illu, ter mu pa naročil, sklicati vse polke na Belogoro pri Pragi. Tudi to početje videlo se je sumno in je i zadnjim odprlo oči, ker je Wallenstein odpoklical i one polke, ki so zavarovali mejo češko proti sovražnikom.
Dne 22. februvarija napotil se je z Iilcm, Terckim
in Kinskjm v Prago, a na potu je izvedel, da mu je pot
27
tjfc vže zaprt. Na to se je dne 23. februvarija obrnil proti Hebu. Le 10 stotnij kojnikov in 4 stoLye peščev spremljalo ga je tja. Vse topništvo in prtljago moral je radi pomanjkanja konj pustiti v Plznju.
Ko je dne 24. februvarija prenočeval, ušel mu je jeden polk konjikov (5 stotnij), a še isti dan pridružil se mu je polkovnik Buttler, rojen katoliški Irec, s svojim polkom do 300 konjikov v Plznu. Buttler je kmalu spoznal položaj vojvode, vedel je, da hoče k sovražniku in odposlal takoj svojega izpovednika jezuvita očeta Patricija Tafa k Picolominu, kteremu naj bi poudarjal njegovo zvestobo do cesarja in ga prepričal, da ni pristaš Wal-lensteinov.
Kmalu so bili v Hebu. Poveljnik Hebu je bil podpolkovnik Illovemu polku, Gordon, rojen Irec. Ta iz po-ietka ni vedel, da ima Wallenstein to tako malo četo pri sebi, ker se je govorilo, da dojde s 14 konjiškimi polki, ter ga je pustil v mesto. Wallenstein govoril je z njim jako prijazno ter ga skušal pridobiti si, hlinil mu je, da je prišel na čelu prednje vojske, češ, da ostali polki še pridejo.
A vže 25 februvarija v jutro je priznal zbranim poveljnikom: Gordonu, Buttlerju in Leslierju zaupnik njegov lilo namero vojvode in jih nagovarjal, da podpišejo pogodbo v kteri izrekajo vojvodi vsekako pokorščino in zvestobo. A vsled protivljenja Gordonovega ni se iz-vela namera. I!lo pa se je povabil na večerjo k Gordonu upajoč pri vinu boljšega vspeha.
Mej tem vrnil se je oče Patricij Taf od Picolomina iz Plzna sporočil Buttlerju povelje, naj se vrne kakor hitro mu mošno, oziroma privede seboj i Wallensteina, ker tako zahteva drugi cesarjev patent, in sicer če ne živega, pa mrtvega: torej na vsak način. Vsem zvestim častnikom cesar odpušča, le Wallensteinu, Illu, Terckemu in Kinskemu ne.
Wallenstein je bivajoč v neki mestni hiši pričakoval pomoči, kajti trnim se je bližal meji in Bernhard Wei-marski jo je udaril proti Hebu.
Položaj vojvodin je bil sicer opasen, a rešitev blizu. Gordon in Leslie, ki sta vže prej sumila o Wallensteinu in sta spoznala, da je i Buttler njihovega mišljenja, dogovarjala sta se popoludne, 25. februvarija, z njim, zakaj njihov položaj je bil v očigled bližini sovražnikov in mali posadki nič manj kot vaien. Hitro pošiljejo tedaj k Picolominu sla z naročilom, da jim privade brze pomoči; zajedna pa sklenejo Wa)lensteina usmrtiti, kajti živega v bližini sovražnikov čuvati in stražiti ni se jim videlo vež možno. Le smrt njegova je mogla obvarovati jih nevarnosti.
Povelja v to od cesarja izrečnegs sicer niso imeli, pač pa vsled patenta pravo, polastiti se njega „na vsak način".   To so izrabili po svoji moči in zmožnosti.
Na večer so spustili Buttlerjeve dragonce v mesto, in določili podpolkovnika Girardi-ja, stotnika Deverouxa in 12 mož v izvršitev sklepa. Ko so sedeli v gradu pri večerji s Kinskym, Tercko in Illom udrli so vojaki v sobo
s krikom: „Wer ist gut kaiserlich?" —in hitro usmrtili vse tri zaupnike Wallensteinove.
Na to so se podali v spavalnico Wallensteina, ki je vsled krika vstal iz postelje. Partizana Deverouxova prebodla mu je telo in genijalni vojskovod in državnik je molče zgrudil mrtev v svojo kri.