Osebne vesti
Darinka Drnovšek — šestdesetletnica
Z Darinko Drnovšek iniava kar nekaj stičnih točk in nisem prepričan, ali bodo pri poskusu njenega 'portreta' prednost ali ovira. Že davnega leta 1969 sva postala študijska kolega na zgodovinskem oddelku ljubljanske Filozofske fakultete. Rad se spomnim, kako sem jo spoznal. Ker sem se vpisal šele sredi novembra in tako zamudil del predavanj, sem med odmorom po odprtih zvezkih drugih slušateljev oprezal, kdo ima dovolj čitljivo pisavo, da bi si lahko prepisal dotedanje zapiske predavanj. Njena pisava se mi je zdela primerna ... Po končanem študiju smo si našli vsak svojo zaposlitev. Darinka leta 1974 kot strokovna arhivska delavka v ljubljanski enoti Zgodovinskega arhiva Ljubljana, jaz po enoletnem poučevanju na t. i. Subičevi gimnaziji in služenju vojske leta 1976 v marksističnem centru pri takratnem Centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije (CK ZKS). Ko je vodja Zgodovinskega arhiva CK ZKS Ivan Križnar, s katerim sem kot zgodovinar pogosto sodeloval, na glas razmišljal, da morajo v arhivu najti šolanega arlii-vista, sem se takoj spomnil na Darinko in sredi leta
1978 (po nedavno opravljenem strokovnem izpitu) se je tam res zaposlila kot prva strokovno usposobljena arhivska delavka.
Naključje je bilo krivo, da sem leta 1982 sam postal vodja tega arhiva. Tako sva z Darinko postala tudi sodelavca in prijatelja. Najprej študijska in posledično poklicna kolega, nato sodelavca in prijatelja! Kot rečeno, precej močnih vezi. Vseh sem še vedno vesel. Sodelavca in prijatelja sva, če sem glede na njeno nedavno upokojitev malce ohlapen, še vedno.
V	Zgodovinskem arhivu CK ZKS se je Darinkina navzočnost kmalu poznala v vse bolj strokovnih prijemih pri urejanju gradiva, deloma tudi pri njegovi dostopnosti za uporabnike (starejši se namreč dobro spominjate precejšnje in večinoma nesmiselne nedostopnosti tega gradiva). Predvsem bi pa rad poudaril, da mi je bila Darinka dragocena pomoč in opora pri vodenju arhiva. Kakor koli so mnenja o tistem arhivu in njegovem gradivu še vedno deljena, smo se mlajši delavci v njem (bili smo že v večini) zavzemali za njegovo modernizacijo v obeli poglavitnih pogledih: pri urejanju in dostopnosti uporabnikom. Z obeli vidikov je bilo namreč uradno pojmovanje gradiva konzervativno. Mlajši smo želeli gradivo odbirati, hraniti in dajati v uporabo po čim bolj strokovnih načelih, odločujoči so radi poudarjali, da gre za t. i. specialni arhiv. Ko sem moral pred vodstvom pojasnjevati in braniti predlagane spremembe, mi je pomagala Darinkina strokovna izurjenost in preudarnost.
V	resnici sem šele v tistih letih bolje spoznal tudi njeno poreklo in mladost (no ja, mladostna je še vedno, za kar sta zaslužni tudi njena vedrina in prijaznost). Rojena je bila 30. 4. 1950 v skromni, a kleni in svobodomiselni gorenjski družini, osnovno šolo obiskovala na Ovsišali in v Lipnici blizu Krope. Leta 1965 se je vpisala na Gimnazijo pedagoške smeri v Ljubljani, aprila 1975 pa z diplomo končala študij zgodovine in umetnostne zgodovine na ljubljanski univerzi.
Darinkino uspešno strokovno, kadar koli je bilo potrebno tudi zelo fizično in zaprašeno delo v, popularno rečeno, partijskem arhivu, zlasti tudi njeno strokovno ter v žlahtnem pomenu besede liberalno pojmovanje njegovega gradiva (seveda je bilo za to zlasti v drugi polovici osemdesetih let ozračje vse bolj razumno) je vplivalo na odločitev, da je po mojem odhodu na drugo delo leta 1989 postala vodja arhiva. Ni dvoma, da so imele pri tem pomen tudi njene osebnostne lastnosti. Dokazala je, da zna delati tako s sodelavci kot z iskalci in uporabniki gradiva. Ti so bili včasih muhasti, nezaupljivi, celo žaljivi, saj so bili nekateri ves čas prepričani, da je arhiv (nič manj pa de-
lavci v njem) nekakšno zarotniško gnezdo, kjer predvsem nekaj skrivajo. Številni so zahtevali tudi tiste dokumente, ki so nastali samo v njihovi glavi. Niso bili sposobni prepoznati in priznati nesorazmerno velike spremembe v smeri strokovnosti in liberalnega dostopa gradiva. Ko niso dobili tistega, kar so pričakovali, da bi v arhivu moralo obstajati ali kadar so zahtevali gradivo, ki po strokovnih merilih ni bilo dostopno, so postali žaljivi tudi nekateri, ki so bili praviloma deležni celo nekoliko bolj naklonjene obravnave. Zato to delo marsikdaj ni bilo prijetno, a ga je Darinka zmagovala s poklicnim dostojanstvom in značajsko prijetnostjo.
Spremembe, ki so zorele precej časa in se začele okrog leta 1990 pospešeno odvijati, so tega leta gradivo dotedanjega Zgodovinskega arhiva CK ZKS in tam zaposlene pripeljale v okrilje Arhiva (Republike) Slovenije. Darinka je postala vodja referata za gradivo družbenopolitičnih organizacij, pozneje Oddelka za dislocirano arhivsko gradivo I, ki se je leta 2004 združil z Oddelkom za dislocirano arhivsko gradivo III v Oddelek (zdaj Sektor) za varstvo arhivskega gradiva nekdanjega Zgodovinskega arhiva CK ZKS in nekdanjega arhiva organov za notranje zadeve. Strokovno je v tem času bila višja svetovalka, svetovalka direktorja, spet višja svetovalka II in I, od 2011 podsekretarka.
S komaj dopolnjenimi 60. leti se je odločila za upokojitev; sam vidim v tem tudi njeno senzibilnost za hud in žalosten problem številnih visoko kvalificiranih, a žal brezposelnih mladih ljudi.
Ob opisanem delu in hvalevredni skrbi za družino (čeprav njenemu soprogu Marjanu, znanemu raziskovalcu slovenskega izseljenstva, družinska in celo kuhinjska opravila, v primerjavi z mnogimi tipičnimi izobraženci naše generacije niso tuja) se je Darinka Drnovšek udejstvovala tudi strokovno. Njeno strokovnost vidim v treh segmentih. Kot dobra arhivistka z bogatimi izkušnjami je bila vedno nepogrešljiva svetovalka, včasih kar pomočnica iskalcem arhivskih dokumentov, bodisi da je šlo za bolj neizurjene, nepoučene iskalce ali pa je bilo iskano gradivo šele bolj grobo popisano in obdelano. Drugi sklop je bilo Da-rinkino udejstvovanje v strokovnih združenjih zgodovinarjev in arhivistov. V letih 1979-85 in 1988-90 je bila članica Izvršilnega odbora Arhivskega društva Slovenije, 1988—90 tudi predsednica Arhivskega društva Slovenije, 1983—94 članica uredniškega odbora Arhivov, od 1981 več let članica Komisije za popis arhivskih fondov in zbirk v SFRJ za Slovenijo, precej časa članica Izvršilnega odbora Zgodovinskega društva Ljubljana in članica njegovega nadzornega odbora.
Delovanje v strokovnih uredništvih sega na tretje polje njenega strokovnega dela. Večinoma ga je treba uvrstiti na področje arhivistike, nekaj na področje zgodovinopisja, posebej za enciklopedično-leksiko-grafska dela, nekajkrat je posegla tudi na področje
publicistike. Če smem biti še malo oseben, bi poudaril zlasti njeno pisanje geselskih člankov, v veliki večini biografskih, za Enciklopedijo Slovenije, pri čemer je zopet bila moja sodelavka. Toda ne le kot avtorica geselskih besedil, temveč tudi kot nadvse koristna svetovalka, ko sem iskal tekstovno in fotografsko gradivo ali podatke za gesla, ki sem jih za enciklopedijo pisal sam. Podobno dragocena mi je bila njena strokovna in kolegialna pomoč pri urejanju nekaterih knjig v založbi, kjer delam, kakšnih lastnih sestavkov ipd. Tako torej do zadnjega ostajam njen dolžnik.
Veliko je delala tudi pri pripravi arhivskih virov za objavo. Za 15. številko serije Viri je pripravila Zapisniki potitbiroja CKKPS/ZKS 1945-54, od 7. zvezka je sodelovala pri pripravi zbornika Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji (9. in 10. zvezek že pod novim naslovom Dokumenti organov in organizacij NOG v Sloveniji). Darinka ima precejšnje zasluge, da je do nadaljevanja serije sploh prišlo, saj so politične spremembe po 1990 pri marsikom pomešale strokovne, značajske in nazorske 'gabarite'. Tako je zdaj vendarle v tisku tudi 11. zvezek.
To delovanje, kakor tudi Darinkine prispevke na strokovnih zborovanjih arhivistov, bo nazorneje pokazala njena več kot spodobna bibliografija. Ko pravim spodobna bibliografija, mislim tudi na to, da je naša spoštovana kolegica več kot 30 let veliko večino svojih moči namenjala svojemu prvemu poklicu: delu z arhivskim gradivom ter prijazni, nemalokrat morda že kar pravi raziskovalni pomoči uporabnikom gradiva. Nečemu, kar se premnogim, tudi raziskovalcem, zdi preveč samoumevno.
Vsi, ki jo poznamo, smo Darinki hvaležni za prijateljstvo, sodelovanje in pomoč in ji, ne samo zato, želimo še veliko zadovoljnih let.
Osebna bibliografija za obdobje 1980-2011 ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI 1.02 Pregledni znanstveni članek
1.	Srečanja partijskih vrhov na najvišjem nivoju : zapisi srečanj slovenskega partijskega vodstva z jugoslovanskim partijskim vodstvom s Titom na čelu v letih 1945-1954. V: Arhivi. - 26 (2003), št. 1, str. 187—-197.
1.04 Strokovni članek
2.	Prikaz gradiva Zveze komunistov Slovenije po osvobodim. V: Arhivi. - 6 (1983), št. 1-2, str. 63-75 (soavtor Martin Ivanič).
3.	Gradivo fonda CK Kl'S/Z KS 1945-1990. V: Arhivi. - 15 (1992), št. 1-2, str. 60-63.
4.	Partijsko šolstvo v Sloveniji po letu 1945. V: Arhivi. - 20 (1997), št. 1-2, str. 217-220, ilustr.
5.	Alojzija S tebi, (1883—1956) : političarka, časnikar-ka, urednica, bojevnica za izboljšanje položaja žensk. V: Gea. - 15 (2005), št. 10, str. 72-75.
1.07 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje)
6.	Bivšij istoričeskij arhiv Centralnogo komiteta So-juza kommunistov Slovenii. V: Sbornik materialov meždunarodnoj konferenciji »Arhivi bivših kommunistt-čeških partii v stranah centralno] i vostočnoj Evropi« : Stara Ves, 28 sentjabra - 1 oktjabra 1995 goda. Varšava: Generalnaja direkcija gosudarstvennih arhivov RespublikiPoljša, 1996, str. 55-58.
1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci
7.	Arhivi in javnost — vsakdanji stiki. V: Slovenski arhivi in javnost: 16. arhivsko zborovanje, Ptuj, 27. - 29. september 1995 (ur. Marija Hernja Masten). Ptuj: Arhivsko društvo Slovenije: Zgodovinski arhiv Ptuj, 1995, str.
8.	Uporaba partijskega gradiva : nekoč in danes. V: Arhivi in uporabniki. Arhivi in zgodovinopisje (ur. Miran Kafol, Mija Mravlja, Andrej Nared). [Ljubljana]: Arhivsko društvo Slovenije, 2001, str. 85— 88.
9.	Partijsko gradivo v času tranzicije. V: Arhivi in arhivsko gradivo v času tranzjcijskih sprememb. InfoArh (ur. Mija Mravlja, Andrej Nared). Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 2003, str. 67—70.
10.	Politične stranke ter njihovo dokumentarno in arhivsko gradivo. V: Varstvo arhivskega gradiva privatne provenience : zbornik referatov (ur. Andrej Nared). Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 2005, str. 28-34.
1.16	Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
11.	Alojzija Stebi : borka za pravice žensk in mladine.
V: Splošno žensko društvo : 1901A 945 : od dobrih deklet do feministk (ur. Nataša Budna Kodrič, Aleksandra Serše). Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2003, str. 188-209.
1.17	Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
12.	Zgodovinski arhiv CK ZK Slovenije : Ljubljana. V: Arhivski fondi in zbirke v arhivih in arhivskih oddelkih v SFRJ : SR Slovenija. (Arhivski fondi in zbirke v arhivih in arhivskih oddelkih v SFRJ). (Peter Pavel Klasinc (ur.), Marjan Drnovšek, Ema
Umek, Vladimir Kološa, Marija Grabnar, Mateja Jeraj, Jelka Melik, Peter Ribnikar, Aleksandra Serše, Marjan Zupančič). Beograd: Zveza arhivskih delavcev Jugoslavije, 1984, str. 247—258.
13.	Ocena stanja materialnega varovanja v depojih Arhiva Republike Slovenije v depoju na Dunajski 48 (večji prostor). V: Arhivski depoji v Sloveniji 0edert Vodopivec (ur.), Jedert Vodopivec, Sonja Anžič). Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2009, str. 108-115.
1.18 Geslo - sestavek v enciklopediji, leksikonu, slovarju...
14.	Arigler, Adolf — Bo din. V: Enciklopedija Slovenije (ur. Marjan Javomik, Dušan Voglar, Alenka Der-mastia). 1. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987, zv. 1: A-Ca, str. 119-120.
15.	Centralni komite ZKJ. V: Enciklopedija Slovenije (ur. Marjan Javornik, Dušan Voglar, Alenka Der-mastia). 1. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988, zv. 2: Ce—Ed, str. 30—31 (soavtor Martin Ivanič).
16.	Centralni komite ZKS. V: Enciklopedija Slovenije (ur. Marjan Javomik, Dušan Voglar, Alenka Der-mastia). 1. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988, zv. 2: Ce—Ed, str. 31—33 (soavtor Martin Ivanič).
17.	Gaspari, Majda. V: Enciklopedija Slovenije (ur. Marjan Javomik, Dušan Voglar, Alenka Dermastia). 1. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1989, zv. 3: Eg-Hab, str. 183.
18.	Jereb, Silva. V: Enciklopedija Slovenije (ur. Marjan Javornik, Dušan Voglar, Alenka Dermastia). 1. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990, zv. 4: HacKare, str. 290.
19.	Korošec, Štefan. Enciklopedija Slovenije (ur. Marjan Javornik, Dušan Voglar, Alenka Dermastia). 1. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991, zv. 2: Kari—Krei, str. 272.
20.	Kocijančič, Janez. V: Enciklopedija Slovenije (ur. Marjan Javornik, Dušan Voglar, Alenka Dermastia). 1. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991, zv. 5: Kari-Krei, str. 176.
21.	Politično izobraževanje. V: Enciklopedija Slovenije (ur. Marjan Javomik, Dušan Voglar, Alenka Dermastia). 1. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1995, [Zv.] 9: Plo-Ps, str. 99-100 (soavtorji Anka Vido-vič-Miklavčič, Vida Deželak-Barič, Ivan Križnar).
22.	Vrabič, Olga. V: Enciklopedija Slovenije (ur. Marjan Javornik, Dušan Voglar, Alenka Dermastia). 1. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga, zv. 14: U—We, str. 368.
23.	Vipotnik, Janez. V: Enciklopedija Slovenije (ur. Marjan Javomik, Dušan Voglar, Alenka Dermastia). 1. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga, zv. 14: U—We, str. 261.
1.19 Recenzija, prikaz knjige, kritika
24.	Arhivski vjesnik I (1958) XVII-XVIII (19741975). V: Arhivi — 3 (1980), št. 1-2, str. 64-65.
25.	Arhivski vjesnik XIX-XX, Zagreb 1976-1977. V: Arhivi. - 4 (1981), št. 1-2, str. 173-174.
26.	Arhivski vjesnik XXI-XXII, 1978-1979, 1980, Zagreb. V: Arhivi. - 5 (1982), št. 1-2, str. [97J-98.
27.	Jože Prinčič, Predsedstvo SNOS, Prezidij SNOS, Prezidij ustavodajne skupščine LRS 1944^1947. V: Arhivi. - 5 (1982), št. 1-2, str. 109-110.
28.	Arhivski vjesnik, XXIV-1981, XXV-1982, XXVI -1983, Zagreb. V: Arhivi. - 7 (1984), št. 1-2, str. 96-97.
29.	Arhivski vjesnik, XXVII, Arhiv Hrvatske, Zagreb, 1984. V: Arhivi. - 8 (1985), št. 1-2, str. 136.
30.	Bolj ko gremo v novejši čas, več je belih lis : o zborniku Zgodovina Ljubljane, prispevki za monografijo. V: Komunist - Zve^a komunist. Slov. — (1985), št. 13, str.
31.	Arhivski vjesnik, XXVIII, XXIX, Arhiv Hrvatske, Zagreb 1986, 1987. V: Arhivi. - 11 (1988), št. 1-2, str. 117-119.
32.	Arhivski vjesnik XXXI, XXXII, Zagreb 1988, 1989. V: Arhivi. - 12 (1989), št. 1-2, str. 77-78.
33.	Arhivski vjesnik XXXIV, Zagreb 1990. V: Arhivi. -35 (1992), št. 1-2, str. 126-128.
34.	Arhivski vjesnik XXXV-XXXVI, Zagreb. V: Arhivi. - 16 (1993), št. 1-2, str. 151-152.
35.	Arhivski vjesnik, letnik 36/1993, Zagreb 1993. V: Arhivi. - 18 (1995), št. 1-2, str. 167-168.
36.	Arhivski vjesnik, letnik 37/1994, Zagreb 1994. V: Arhivi. - 18 (1995), št. 1-2, str. 168-169.
37.	Arhivski vjesnik 38/1995, Zagreb 1995. V: Arhivi. - 19 (1996), št. 1-2, str. 191-193.
38.	Arhivski vjesnik letnik 39/1996. V: Arhivi. - 20
(1997),	št. 1-2, str. 289-291.
39.	Arhivski vesnik, letnik 40/1997. V: Arhivi. 21
(1998),	št. 1-2, str. 133-134.
40.	Arhivski vjesnik, 41/1998. V: Arhivi. - 12 (1999), št. 1-2, str. 269-270.
41.	Arhivski vjesnik, letnik 42/1999, Zagreb 1999. V: Arhivi. - 23 (2000), št. 2, str. 244-247.
42.	Arhivski vjesnik, letnik 43/2000, Zagreb 2000. V: Arhivi. - 24 (2001), št. 2, str. 182-184.
43.	Arhivski vjesnik, 44/2001. V: Arhivi. - 25 (2002), št. 2, str. 185-188.
44.	Arhivski vjesnik - letnik 45/2002, Zagreb 2002. V: Arhivi. - 26 (2003), št. 2, str. 421-124.
45.	Arhivski vjesnik, letnik 46/2003, Zagreb 2003. V: Arhivi. - 27 (2004), št. 2, str. 387-390.
46.	Arhivski vjesnik, God. 47/2004, Zagreb 2004, str. 1-326. V: Arhivi. - 29 (2006), št. 1, str. 211-215.
47.	Arhivski vijesnik, 48/2005, str. 1-326, Zagreb 2005. V: Arhivi. — 30 (2007), št. 1, str. 174-177.
48.	Arhivski vjesnik, 49/2006. V: Arhivi. - 30 (2007), št. 2, str. 201-205.
49.	Arhivski vjesnik, št. 50/2007. V: Arhivi. - 31 (2008), št. 1, str. 187-191.
50.	Arhivski vjesnik, 50/2008. V: Arhivi. - 32 (2009), št. 1, str. 139-143.
51.	Arhivski vjesnik 52/2009. V: Arhivi. - 33 (2010), št. 2, str. 449-152.
1.21	Polemika, diskusijski prispevek
52.	Ali so naši arhivi sedaj odprti? : okrogla miza (saovtorja Boris Mlakar, Irena Mrvič). V: Slovenec (1991). - 76 (1992), 28. III. 1992, št. 73, str. 23 = Sobotna branja.
53.	Nehajmo se sprenevedati. V: Delo. — 35 (1993), št. 229, str. 22.
54.	Pojasnilo g. Drobniču. V: Delo. - 38 (1996), str. 12.
1.22	Intervju
55.	Okupacija je kriva za vse ? (soavtorji Boris Mlakar, Zdenko Cepič, Damijan Güstin, Monika Kokalj Kočevar, Martin Ivanič, Božo Repe, Dušan Nečak). V: Svobodna misel. - 43 (2005), 13. maj 2005, št. 9, str. 17-21, 48, portreti; 27. maj 2005, št. 10, str. 11—12.
1.25 Drugi članki ali sestavki
56.	Informacija o arhivskem gradivu CK ZKS v Gotenici. V: Delo. - (1992), 27. jun. 1992, str. 2.
57.	Razstava »Trst med vzhodom in zahodom« na Opčinah. V: Obvestila Arhiva Socialistične Republike Slovenije. - 8 (1992), št. 3-1, str. 48-19.
58.	Četrta evropska arhivska konferenca Lancashire '94 (soavtorica Nina Zupančič Pušavec). V: Arhivi. - 17 (1994), št. 1-2, str. 133-134.
59.	XXX. zborovanje slovenskih zgodovinarjev. V: Obvestila Arhiva Socialistične Republike Slovenije. — 16 (2000), št. 3, str. 12-15.
60.	Jubilej Ljube Dornik Subelj. V: Arhivi. - 32 (2009), št. 2, str. 419-123.
MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA
DELA
2.02 Strokovna monografija
61.	Direkcija državnih žele^tiic v Ljubljani s predhodniki : 1896A 940 : arhivski popis : signatura fonda AS 188, AS 1475 (soavtorica Aleksandra Serše). Ljubljana: [Arhiv Republike Slovenije], 1999. 82 f. str.
62.	Vodnik po fondih in rjnrkah Arhiva Republike Slovenije (soavtorji Vladimir Žumer, Marjeta Adamič, Mar-
jeta Čampa, France M. Dolinar, Metka Gombač, Nevenka Troha, Danijela Juričič Cargo, Ljuba Domik Subelj, Suzana Felicijan Bratož, Natalija Glažar, Vesna Gotovina, Marija Grabnar, Mirjana Jadreško, Mateja Jeraj, Alenka Kačičnik Gabrič, Miran Kafol, Majda Kocmur, Matevž Košir, Jelena Malbašič, Aleksandra Mrdavšič, Pavla Mrdje-novič, Olga Pivk, Branko Radulovič, Marta Rau Selič, Aleksandra Serše, Vladimir Sunčič, Jože Skofljanec, Gašper Smid, Žarko Štrumbl, Lojz Tršan, Andrej Zadnikar, Marjan Zupančič, Vladimir Kološa (ur.)). Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1999. 3 zv.
SEKUNDARNO AVTORSTVO
Urednik
63.	Edvard Kardelj: Zbrana dela (sourednik Anton Vratuša). Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1989-. Zv. <l->.
64.	Stane Dolanc : osebna %birka : 1964-1989 : arhivski inventar : signatura fonda CKS 126 [i. e. AS 1519], Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1994. 101 f.
65.	Zapisnikipolitbiroja CKKPS/ZKS 1945-1954. (Viri, št. 15) (sourednik France M. Dolinar). Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 2000, 386 str., ilustr.
66.	Dokumenti organov in organizacij narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji (sourednice Marjeta Adamič, Metka Gombač, Marija Oblak-Cami). Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2001^2005. Zv. 10.
Avtor dodatnega besedila
67.	Miha Marinko, Franček Brglez (ur.), Roman Zupan (ur.): Izbrana dela. Ljubljana: Komunist, 1980^ 1985. 4 zv., ilustr.
68.	Zapisniki politbiroja CKKPS/ZKS 1945-1954. (Viri, št. 15) (sourednik France M. Dolinar). Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 2000. 386 str., ilustr.
Intervjuvanec
69.	Okupacija je kriva za vse!? : pogovor z zgodovinarji. V: Svobodna misel. — 43 (2005), 13. maj 2005, št. 9, str. 17—21, 48.
NERAZPOREJENO
70.	Centralni komite Zve^e komunistov Slovenije 1945-1990. Podfond AS 15894IL serija AS 1589/III/1, Centralni komite Komunistične partije Slovenije / Zve^e komunistov Slovenije 1945A 954 : delni arhivski inventar : signatura fonda AS 1589. Ljubljana: [Arhiv Republike Slovenije], 2004^2010. 2 zv.
71.	Centralni komite Zve^e komunistov Slovenije 19451990. Podfond AS 1589-IK, Centralni komite Komunistične partije Slovenije / Zve^e komunistov Slovenije 1945-1968 : arhivski inventar : signatura fonda AS 1589. Ljubljana: [Arhiv Republike Slovenije], 2011.
Martin Ivanič
Dr. Jožetu Žontarju ob osemdesetletnici
Raziskovalno delo dr. Jožeta Žontarja, ki se je rodil 15. marca 1932 v Kranju, se je začelo že v prvi polovici petdesetih let prejšnjega stoletja, med študijem zgodovine na Prirodoslovni filozofski fakulteti v Ljubljani. Pripravil je dve študiji (o rimski cesti med Ljubljano in Kranjem ter o zemljiškem gospostvu Brdo pri Kranju) in za obe prejel študentski Prešernovi nagradi.
V vsem njegovem nadaljnjem znanstvenoraziskovalnem delu, ki ga sicer lahko periodiziramo v štiri obdobja, pa se tesno prepletata zgodovinopisje in arhivistika.
Prvo obdobje je trajalo 17 let in se je začelo leta 1955, ko se je po končanem študiju zaposlil v tedanjem Državnem arhivu Ljudske republike Slovenije.
Srečal se je z žgočo problematiko velike količine arhivskega gradiva na terenu in pomanjkanjem primernih skladiščnih prostorov republiškega arhiva. Bil je organizator zunanje službe arhiva, ki je skrbela za tesnejše povezave arhiva z imetniki arhivskega gradiva. Njegova strokovna energija je bila tedaj namenjena ne le vsakdanjemu arhivističnemu delu, ampak tudi pripravi vodnika po arhivskem gradivu Državnega arhiva in zlasti Vodnika po arhivih Slovenije. Pri tem vseslovenskem projektu je sodelovalo večje število popisovalcev. Dr. Žontar je bil motor te obsežne akcije, ki se je končala v začetku leta 1966, ko je vodnik izšel.
V obdobju službovanja v Državnem arhivu Ljudske republike Slovenije je stkal tesne strokovne vezi z dr. Sergijem Vilfanom, kot tajnik in nato tudi predsednik pa je bil tudi zelo aktiven v Društvu arhivarjev