Leto I. HRASTNIK, 5. IX. 1965 Urejuje uredniški odbor: Cve-blar Stanko, Kozole Drago, Rački Viktor, Vračun Viljem, Gec Rado, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. — Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. Št. 81-622 — interno 19. — Tisk in klišeji ČP »Celjski tisk« Celje. Cene v Hrastniku in drugje V okviru gospodarske reforme je bila sprejeta tudi vrsta predpisov o cenah artiklov, tako za široko potrošnjo, kakor tudi ostalih, ki pomenijo reprodukcijski material za predelovalno industrijo. Sprememba paritete dinarja je narekovala nov odnos cen do posameznih vrst proizvodov zaradi česar je bila tudi uvedena posebna kontrola cen in vrsta administrativnih ukrepov, da ne bi prišlo do verižne reakcije povečanja cen v najširšem obsegu. S tem v zvezi so se povečale pristojnosti. občinskih uradov za cene ter predstavniških in politično izvršilnih organov pri oblikovanju cen v trgovini na drobno. Glede tega je trgovina na drobno v Hrastniku postavila svoje kalkulacije za tiste proizvode, za katere mora občinska skupščina določiti najvišje maloprodajne cene. Občinski organ, pristojen za cene, ki je razpolagal z okvirnimi kalkulacijami, oziroma višino cen posameznih artiklov v republiškem merilu pa je predložil svoje kalkulacije, ki so bile v vseh primerih znatno nižje, kot pa predložene s strani trgovskega podjetja. O tem vprašanju je najprvo razpravljal svet za tržišče, gostinstvo in turizem pri občinski skupščini. ki je na podlagi obeh predlogov sestavil nov predlog in ga predložil občinski skupščini v razpravo in potrditev. Predstavniki trgovskega podjetja, ki so obenem člani občinske skupščine so na seji skupšči- ne svoje kalkulacije zagovarjali kot realne. Na tej seji je skupina po precej živahni razpravi sprejela kalkulacije, ki jih je predložil svet za tržišče, in s tem v zvezi sprejela začasno .odredbo o maloprodajnih cenah in maržah za prehranbene proizvode, obenem pa pooblastila omenjeni svet. da ima pravico s to odredbo določene cene korigirati in jih vsklajevati s cenami na ljubljanskem tržišču, ker smatramo, da naše tržišče nima nič boljših pogojev s preskrbo kot ljubljansko. če ne še slabših, kakor tudi s cenami, ki veljajo v sosednjih zasavskih komunah. Nadaljnji izračuni pa so celo v okviru republike pokazali, da življenski stroški prehitro raste- jo in da je ogrožen standard delovnih ljudi, zato je svet za tržišče, gostinstvo in turizem pri občinski skupščini ponovno zasedal ter obstoječe kalkulacije ponov- no pregledal in ugotovil, da so nekatere previsoke, čeprav je skupščina sprva smatrala, da so realne, ter sprejel sklep o višini, do katere se lahko oblikujejo maloprodajne cene in o višini marže v prometu na malo za nekatere prehrambene proizvode, se pravi določil nove cene, ki veljajo od dne 14. avgusta 1965 in so naslednje: (Glej tabelo!) Pripravljajo pa tudi kalkulacije za cene komunalnih storitev, ki naj bi začele veljati že v bližnji prihodnosti. Glede na to, da so življenjski stroški kljub vsemu že občutno porastli. skuša za to pristojni svet najti najprimernejšo rešitev, ki bi na eni strani krila stroške tovrstne dejavnosti. na drugi strani pa ne bi preveč prizadela potrošnikov, ki sc koristijo s tovrstnimi uslugami in predstavljajo precejšnje stroške občanov. Sporedno s tem pa se opravljajo tudi izračuni za višino novih stanarin o katerih bo razpravljala skupščina na svoji prvi seji in bodo veljale šele po sprejet j u. Predsednik Skupščine občine Hrastnik Milan Babič O) a a o> « a a e a a a a gž S o ‘C ► »a S S -S a 2 a a •—« >o a >■ * a _ 33 a S C .a n j- a Q* — A rtikel ~4 lf> ._ 0 -3 K- m i*-\ S O T rbovl je Gl. Zagorje Gl. 56/65 ir\ o Ti G ros upi ji Gl. 37/65 Cerknica Gl. 35/65 Laško Radeče Ljubljani Šiška B moka 1000 140 15S 143 141 142 142 140 140 B 'moka 600 190 190 189 191 191 190 190 188 B moka 400 258 255 238 242 242 242 238 238 C moka 1000 150 130 155 152 135 — — 150 C moka 600 170 170 169 168 169 — — 164 C moka 400 216 215 214 220 220 — — 261 Kruh 1000 158 140 156 140 140 150 140 136 Kruh 600 166 168 166 168 — 180 — 170 Kruh 400 200 200 200 204 204 220 208 200 Žemlje 20 20 22 — — 25 2 0 — Sladkor kristal 265 270 266 270 270 265 265 255 Sladkor kocke 290 300 296 304 304 305 300 290 Olje rinf. 468 468 468 468 476 470 465 468 Olje steki. 500 500 502 502 510 500 500 502 Mleko 145 140 145 130 nep. 105 145 140 140 Marže: Riž 15 14 11 15 18 15 — 15 Sol 10 10 15 12 12 13 — 12 jedilne maščobe 10 10 12 10 12 10 — 10 Konzerve 17 17 ' 15 20 20 — 17 Mesni izdelki 18 19 17 20 18 23 — 20 Kava 15 15 15 15 20 18 — 15 Začimbe 20 20 25 25 30 50 — 20 Južno sadje 50 25 55 55 — — < . 20 Banane 20 35 20 20 20 24 — 20 Testenine 15 15 — 20 — — — 15 Kako in kaj v novih gospodarskih razmerah Že a' eni zadnjih številk sem pisal o pomenu zmrzovanju cen, o tem. da se pripravlja obsežno zakonodajno gradivo, ki naj uredi odnose a7 našem gospodarstvu in mu da temelje za njegovo reformiranje. li zakonodajni akti so sedaj tu. tu so tudi poti, po katerih se mora gibati naše go-spodarstA'o a7 času svoje reforme in pa tudi kasneje. O vsebini in smislu reforme v gospodar-stA7u ne bom ponovno pisal, saj je dneAmo časopisje prineslo o tem zelo A7eliko. Rad bi opozoril samo na dva elemnta, na katera se polaga velika pozornost, to je izA7oz in nivo produktivnosti proizvajalnih sredstev in drugega vloženega kapitala. Prvi element je izredno A7ažen za naše podjetje in bom o njem pisal še nekaj .več. Drugi pa je pomemben za razumevanje izraza produktivnost dela. pod katerim se ne razume izključno fizična (delavčeva) produktivnost, temveč bolj produktivnost proizvajalnih sredstev in drugega vloženega kapitala. Ko se a7 reformiranem gospodarstvu. odnosno v gospodarstvu skoraj prostih ekonomskih zakonitosti, zahteva dvig produktivnosti. se misli predvsem na dober izkoristek proizvodnih sredstev v obdobju 24 ur. To se pravi, da se postavlja družbena zahteva za obratovanje na 3 izmene poA7sod. predvsem pa še tam. kjer proizvajajo stroji. Zaradi tega je dolžnost A7sakega, da vzpodbuja k boljšim izkoristkom kapacitet in kritizira tiste, ki bojkotirajo stroje. Produktiv-nost kapitala, to se praA'i denarja. se razume v tem. da je naložen vedno tako. da se oplaja, da narašča. Mislim, da bo potrebno v bodoče s kapitalom »delati«. Pri vseh teh ugotovitvah pa smo individualno produktivnost skoraj zanemarili. Njen nivo bi se moral tudi dvigniti. Vprašanje je le ali s povečanimi fizičnimi napori ali z bolj kvalitetnim delom. Mislim, da predvsem s tem drugim. Pomembnost reforme je tudi povečanje izvoza. Tu. je nastopil nov kurs dinar — USA $ (dolar), ki daje zelo ugodno možnost povečanja izA7oza. Naše podjetje je že dosedaj vodilo politiko intenzivnega A7ečanja izA7oza. kar se vidi iz dosedanjih rezultatov. Res je, da je naš izvoz precej padel v svoji rentabilnosti zaradi povečanih posloA7nih stroškov in pa osebnih dohodkov. Toda no-A7a pariteta dinarja je stvari na videz nekoliko popravila, realnost pa bo ostala tudi vnaprej ista. PostaA7lja se vprašanje, kako naprej, ko se objektavno lahko pričakuje zmanjšanje prodaje na domačem trgu, saj steklo ni tako artikel v strukturi potresnega blaga, da pri sedanjem stanju zaslužkov ne bi stagnirala ali pa celo nazadovala. To, kako naprej, jeenoglavnih vprašanj. s katerim se danes ukvarjamo. Zame je to vprašanje pomembnejše kot to, kako danes stojimo. To trdim zaradi tega, ker je zelo težko živeti brez perspektive. Naš osnutek plana prodaje za leto 1966 je skušal upoštevati vse zahteve reformiranega gospodarstva, potrebe in možnosti kolek- tiva ter ustvariti tako strukturo asortimana. da bi dosegali kolikor toliko 'optimalen rezultat po obsegu in rentabilnosti v izvozu, enako pa tudi doma. Da bi se to doseglo, bo potrebno precejšnjih premeščanj na delovnih mestih, ki pa naj ne bi vplivala na šte-A7ilo, ampak predvsem na strukturo zaposlenih. V. čem so osnoA7-ne spremembe in boljši rezultati? Predvideva se zmanjšanje proizvodne ročno izdelanih kozar-ceA7 za preko 40 %, predvideno je tudi zmanjšanje ročno izdelanega razsvetljavnega stekla v prozorni izvedbi za preko 50 %, skoraj povsem ali pa celo po-vsem naj se opusti proizvodnja Arelike embalaže na strojih »Wolf«, zmanjša pa naj se tudi proizvodnja embalaže na polavtomatskih strojih za okoli 40 do 50 %. Te spremembe bi omogočile povečanje proizvodnje opalnega stekla za preko 100 %, povečanje proizvodnje strojne razsA7etljave a7 vseh skupinah za okoli 40 %. Druge skupine bi ostale na dosedanjem nivoju, s tem da dožive spremembe v asortimanu z ozirom na kvaliteto in ceno izdlekov. To velja predvsem za proizvodnjo na stiskalnicah. Avtomatska proizA7odnja bi prevzela v svoj asortiman še pro- Stoletna tradicaja naše steklarne je .prinesla ugled, oziroma je povzdignila sloves naših iz-delkoA7 širom naše domovine in tudi izven meja. Žuljave roke naših marljivh in res dobrih steklarjeA7, kakor tudi vseh ostalih zaposlenih so prispevali k zgraditvi naše tovarne, ter še nadalje pri sedanji rekonstrukciji. To je vse pozitivno — a A7endar tudi pri nas v tovarni pride do raznih spodrsljajev, to pa naj-A7eč zaradi slabe discipline zaposlenih (ne A7seh). Zato je pred-A7sem treba pozdraviti ukrepe o točnem prihanjanju v službo in vse ostale ter stremeti za fern, da se bomo poboljašli in. postali bolj disciplinirani. Malomarno razbijanje izdelkov, razmetaA7a-nje papirja itd., vse gre na naš zaslužek. Sedaj ob tej reformi je pa še zlasti potrebno, da vsak posameznik res dela, in to z občutkom kot da je tovarna njegova last. da je last nas vseh. Malo je tovarn, kjer bi bilo zaposlenih toliko žena, kot jih je ranvo pri na.s a7 steklarni. Zato je A7ažno, kako se bo žena lahko v svojem 8-urnem delovnem času posvetila vsa delu, ne oziraje se. kaj Arse mora še napraA7iti doma. Gleda žena, ki imajo majhne otroke, je uprava steklarne preskrbela in uredila varstveno ustanovo, kjer se malčki steklarskih družin dobro počutijo in še kaj naučijo. Mati pa se lahko v službi vsa posA7eti delu, ki ga opravlja. Manjka nam seveda še ustanova, kjer bi bili otroci do 2 let, to je jasli. Težave so še zaradi nočne službe zaposlenih žena, kar pa se ureja in razmišlja že vsa leta. Ker pa zaenkrat izA7odnjo drobne rjave embalaže. Plan prodaje obravnava v celotnem kompleksu tudi že proizvodnjo embalaže na noA7ih strojih. To kar sem dosedaj navajal, je osnutek, ki bi dal določene optimalne pogoje, ob katerih bi se lahko dosegli maksimalni rezultati. Seveda bo treba še temeljitih analiz, predvsem kapacitet in strojeA7 ter nazadnje tudi delovne sile, industrijskih oblik in končno tudi trga, da bi dosegli naslednje rezultate: — povečanje bruto produkta; — povečanje, dohodka za okoli 13 %; — poA7ečauje izvoza za okoli 18%. Ti rezultati bi se dosegli brez povečanih fizičnih naporoA7, z nekoliko boljšo organizacijo dela, predvsem pa z boljšo strukturo asortimana. Če pa A7k.ljuči-mo v proizvodnjo še noA7e kapacitete za proizvodnjo embalažnega stekla, lahko računamo še z nadaljnjim poA7ečanjem A7redno-sti proizvodnje za okoli 30 %. Na teh zasnovah je oblikovan osnutek plana prodaje, še dokaj površen, vendar pa vseeno konkreten odgovor na vprašanje: Kako in kaj v novih gospodarskih razmerah. Mlinar Martin mora seA7eda žena še do nadaljnjega delati v nočni izmeni. Sedaj pa, ko se dela na tem, da se uvede 42-urni delovni čas, bo A-erjetno potem tudi za zaposleno ženo lažje. Da pa bomo dosegli skrajšani deloA7ni čas. je treba ponoviti spet besedo »disciplin a«. Kdor hodi po svetu, ali pa če prebiraš časopise lahko A7idiš, da povsod, a7 inozemstvu hvalijo Slo-A7enke in Slovence, da so vestni in marljivi pri delu ter disciplinirani. Torej če smo Slovenci lahko pridni in disciplinirani na delu v tujini, zakaj bi potem tu doma tega ne znali. Z disciplino in vestnostjo si bomo tudi tu doma lažje rezali A7ečji kos kruha, tudi doma se nam bodo nekoč zvišale plače (enake plačam v tujini), tudi tu nam bo rastel standard. Rancinger Marica DELO tovarniškega komiteja ZMS Še dober mesec dni nas loči od letnih konferenc aktivov Zveze mladine in Tovarniškega komiteja Zveze mladine Steklarne Hrastnik. Aktivisti so se že pričeli pripravljati na izA7edbo konferenc, analizirati delo v preteklem obdobju in . sestavljati okvirne programe za nadaljnje delo. Dejavnost mladine v obdobju od zadnje letne konference ni bila takšna kot smo si jo želeli. Mladina je aktivno delala na področju Tribune mladih. Počitniške zveze in drugih organizacij, Tovarniškega komiteja mladine in aktivov ZMS pa ni bilo čutiti. Na več zadnjih sestankih smo pregledali in ugo-taA7ljali, zakaj mladinska organizacija ni bila uspešna. Odgovor je samo eden: mladinski aktivisti niso izpolnili zadane naloge. Največja kriA7da pada na se-kretarit TK ZMS, ki. ni mogel uspešno nastopati pred tolikim, številom mladih. Za nedelavnost organizacije so kriA7i predvsem nekateri vodilni aktivsti, ki so omalovaževali delo v organizaciji in pozabljali, da stoje na čelu več stotim mladih. Prepričani smo, da bo treba ostro nastopiti proti tem aktivistom m jih za neodgovorno delo v organizaciji tudi primerno kaznovati. Vzrok temu pa je predvsem nejasna kadrovska politika. V prihodnjem obdobju se bo morala kadrovska politika organizacije spremeniti. V sekretariate in komite bomo morali Auliti predvsem take, ki so voljni delati v organizaciji in ne take, ki žele samo to, da so člani sekretariata, potem pa je njihovo delo končano. Aktivi Zveze mladine in to-Ararniški komite ZM se še danes ne zavedajo, kako velikega pomena je mladinska organizacija za pravilno vzgojo in politično usmerjenost mladine, in to še prav posebno pri nas, ko organizacija odgovarja za okrog 500 mladih proizvajalcev. Janez Strgovšek Lju- bezen Saj ti življenje le eno je darilo dalo, bilo je skromno, aT za žiA7ljen.je najdražje, kar je največ stalo. Da, ljubezen, ljubezen ti je dalo, o moje, moje srce malo. Eno, in to ljubezen pravo, zato le ljubi, nič ne boj se, saj veš, da ona hitro se zgubi. Ivo PRI NAS V STEKLARNI tega ni mogoče urediti drugače, AVTOMATSKO VODENJE NOVIH PEČI DOPISUJTE V NAŠE GLASILO Še bolj strnjeni v kolektivu Že dlje časa slišimo, da v nekaterih podjetjih nimajo denarja za plače; da odpuščajo svoje delavce, ker nimajo surovin, za proizvodnjo ali pa hočejo z odpuščanjem doseči, to, da bi sebi zagotovili polne plače. Kdo ve, če so v takih podjetjih pomislili, da bi kazalo pred odpuščanjem ali zmanjšanjem plač na primer pregledati lastne vrste. Če imajo delovno disciplino na pravi višini, če poizkušajo zmanjšati režijske stroške, če imajo urejeno proizvodnjo, ter naposled, če imajo sploh kolektiv, ki hoče s skupnimi močmi odpraviti nepravilnosti, dobro delati in s tem sami ustvarjati dobre pogoje življenja. Gospodarska reforma in vsi vzporedni ukrepi, ki so bili pri nas sproženi zaradi stabiliziranja dinarja in utrditve gospodarstev nasploh, sami po sebi ne bodo prinesli sadov, temveč morajo biti tudi za naše člane kolektiva le dobra spodbuda za nadaljnje še uspešnejše delo. Da omogočimo nadaljevanje in širjenje tako uspešnega dela, pa ni dolžnost le nekaterih ljudi. temveč vsega kolektiva. Sindikalna podružnica Steklarne je po preudarjanju in ugotavljanju zavzela do vseh teh ukrepov pozitivno stališče, kajti njena dolžnost je da preko slehernega člana pomaga odpraviti slabosti, ki pri nas še obstojajo. Delovna disciplina, ki je glavni pogoj dobrega gospodarjenja, se mora pospešeno še izboljšati. Izkoriščanje delovnega časa v posameznih oddelkih še ni na zavidljivi ravni. Z materialom (papir, šamot, železo, modeli in drugo) bo treba varčevati, kot da je res naša last in prav drago, večkrat tudi z devizami plačana. S tehničnimi izboljšavami, dobro stekleno maso, pravilnim izkoriščanjem delovnega časa in s strnjenostjo v kolektivu kot celota bomo kos odpravljanju nedostatkov, izpolnjevanju vseh nalog ter si tako zagotoviti naš trdni dinar. Ne bi bilo pravilno, da bi le z dviganjem norm hoteli prikazati višjo storilnost, kajti proizvodnja sama je na zadovoljivi višini. Treba bo z vsemi naštetimi ukrepi prispevati k izboljšanju vseh pogojev, katere želimo vsi od skupnosti, kajti le z nenehnim utrjevanjem zavesti in smislom za kolektivno delo bomo v vsem uspeli. V zadnjih desetih letih so začele vse gospodarsko močno razvite dežele tudi v steklarski industriji uporabljati avtomacijo pri vodenju steklarskih peči. Da nebi zaostali v razvoju in ker je trg vedno zahtevnejši, 'bomo tudi v naši tovarni novo zgrajene peči -popolnoma avtomatizirali. Avtomacija je nova tehniška znanost, ki lahko pomaga pri vsaki dejavnosti človeka, zvišanju produktivnosti dela in s tem tudi pri dvigu življenjskega standarda. Pri obeh novo zgrajenih pečeh 25 in 40 tonski se bo avtomatsko regulirala temperatura v peči, mešanica olje — zrak, tlak v peči, nivo stekla ter avtomatska menjava krmilnega zvona ali ta-koimenovano avtomatsko regene-rativno preklapljanje peči. Vsi vemo, da je konstantna temperatura v peči pogoj za kva-liteno steklo. To pa lahko dosežemo samo z avtomatsko regulacijo temperature. Temperaturo v peči merimo s termoelementom, kateri je priključen na temperaturi merilni preoblikovalen. Količino zraka, ki je potreben za izgorevanje pa merimo s tokovnimi tehtnicami. Te tokovne tehtnice imajo nalogo. da količino zraka, ki se pretaka skozi cevi obeležijo s šibkim električnim tokom, ki se nato potrebno ojača. Regulira se temperatura v topilnem prostoru peči, in sicer z dodajanjem ali pa odvzemom potrebnega zraka za izgorevanje. To pa opravlja mehanizem na katerega je pritrjena zaklopka, montirana v cevi za dovod zraka, ki je potreben za izgorevanje. Za pravilno in željeno izgorevanje v peči je tudi potrebno regulirati mešanico olje-zrak. Kakor smo že omenili je količina zraka regulirana od odvisnosti temperature v peči. To se pravi, da se mora količina olja ravnati po količini zraka. Pri tej regulaciji merimo količino zraka in olja z merilnimi prirobnicami, na katere so priključene tokovne tehtnice ali drugače imenovani merilni preoblikovale!. Te merilne vrednosti se potrebno ojačajo. Regulirana veličina je razmerje olje — zrak, kar dosežemo z regulacijskim ventilom v oljni napeljavi, katerega' odpira oziroma zapira mehanizem z elektromotorjem. Da dosežemo pravilno temperaturo. in to z ekonomično porabo olja pa je tudi potrebna regulacija tlaka v peči. Zažel jen je nadtlak desetinka milimetra vodnega stebra. To regulira mehanizem na katerega je pritrjen zasun v dimnem kanalu. Enakomeren dotok zmesi iz polnilca v peč nam pa omogoča regulacija nivoja v peči. ki bo regulirala nivo stekla v mejah plus minus 0,2 mm. Regenerativno preklapljanje peči ali menjava kurilnega zvona se bo tudi vršila avtomatsko. Krmiljenje je možno nastaviti v odvisnosti časa ali pa od odvisnosti temperature v komori. V odvisnosti časa je tako. kakor menjamo pri že obstoječih pečeh. le da se bo ta menjava izvršila avtomatsko. Čas nastavitve menjave leve ali desne komore. pa se lahko izbere po potrebi. Regenerativno preklapljanje pa se lahko nastavi v odvisnosti prekoračenja določene temperature v komori, in to zopet lahko ločeno nastavimo za levo ali desno stran komor. Vidimo, da se področja uporabe avtomatike v naši tovarni zelo širi. Zato je treba z avto- Tudi mladina se v zadnjem času aktivno vključuje v izvajanje novih gospodarskih ukrepov. Mladina se je sestala na sestankih s ciljem, da dobi pravilno mišljenje o reformi kot nujnosti za nadaljnji razvoj našega gospodarstva. Kot vsi, tako je tudi mladina našla mnogo nerešenih vprašanj in problemov, na katere so si želeli odgovor. Prepričani smo, da je le tam prišlo do nepotrebne prfetirane revolucionarnosti. ker ljudje niso bili pravilno obveščeni o osnovni zamisli reforme. Mislim, da je tu mladina izpolnila prvo nalogo. Ko so se razčistila nekatera vprašanja, je mladina z razumevanjem sprejela novć gospodarske ukrepe kot dolgoročno politiko našega gospodarstva. V zvezi z vsemi spremembami v našem gospodarstvu stoje pred mladino razne naloge: — več mladih ljudi se mora vključiti v uresničevanje nalog in zahtev, ki jih postavljajo spremenjene potrebe in možnosti v našem gospodarstvu in družbenem življenju, — mladina se mora angažirati na področju izobraževanja in šolskega sistema in še posebej za materialne in socialne probleme učencev. Izhodišče za reševanje vprašanj na tem področju mora še naprej ostati že večkrat poudarjena nujnost po zagotovitvi enakih možnosti za izobraževanje vseh mladih ljudi. — tretje področje pa je nadaljnje izgrajevanje Zveze mladine ter metod in oblik dela v njej. Pri tem se kot osnova kaže vprašanje proučevanja vlog ZM v samoupravljanju. Mladina je spregovorila o pretiranem povečanju cen trgovske mreže in odločno zahteva, da se morajo tisti, ki so kršili osnovna načela reforme, najstrožje kaznovati. Iz vseh teh razprav slede naslednji zaključki: — mladina je sklenila, da se bo borila, da se bodo načela in osnovne misli nove gospodarske reforme izvajali dosledno, tako kot jo je začrtala Zvezna skupščina; ••— na svojih sestankih in tribunah mladih bomo govorili o napakah in krivcih, ki bodo kalili jasne cilje reforme ter predlagali ukrepe in postopke, ki naj se uvedejo proti kršilcem; — mladina se bo borila za matiko seznaniti ves kolektiv. Za osebje, ki bo vzdrževalo te naprave je že pripravljen program šolanja. Po končanem šolanju bi postali VK instrumentarci seveda tisti, ki bi opravili zaključni izpit. Njihova skrb naj bi bila nemoteno obratovanje regulacijskih in merilnih naprav. ing. Tušar Jože dvig produktivnosti, iskali bomo skrite rezerve, in to tam. kjer so. le rezerve naj se začno obravnavati od posameznih vodilnih oseb v organizaciji in vse do ostalih delovnih mest; — velik vpliv na dvig produktivnosti je spoštovanje in izpolnjevanje delovnih dolžnosti posameznih članov kolektiva na njihovih delovnih mestih, zato so samoupravni organi v okviru organizacije dolžni, da zoper vse kršilce delovnih dolnžnosti nastopajo enako, ne glede na mesto in funkcijo ter da se izrečejo ukrepi, predvideni z zakonom o delovnih razmerjih in samoupravnimi akti; — družbeni standard naj se ne zmanjšuje, temveč naj se teži ljudi dvigne; — osebni dohodki naj se vskla-jajo s povečano produktivnostjo in glede na porast življenjskih stroškov, uvede naj se stimula-tivnejše -nagrajevanje. Predvsem naj se misli na socialno ogrožene d nižine; — tehnična inteligenca naj ne teži samo za tem, da vidi samo svoje lastne koristi, temveč naj bo bolj zainteresirana za izboljšanje proizvodnega procesa in dvig produktivnosti; — kadrovska služba naj prouči možnosti zaposlovanja mladih; — uredijo naj se problemi štipendiranja, problemi vajencev in izobraževanja mladine na delovnem mestu; — razširi naj se športna in zabavno — kulturna dejavnost; — podprejo naj se specialne mladinske organizacije, ki skrbe za rekreacijo mladine. Še več podobnih problemov je nakazala mladina na raznih sestankih in prepričani smo, da jih bo nujno treba tudi upoštevati. Janez Strgaršek OBVESTILO MLADINI Obveščamo vas, da je mladinski klub v upravnem poslopju Steklarne Hrastnik odprt v ponedeljek, sredo, petek in soboto od 17. do 22. ure in v nedeljo od 15. do 22. ure. Odbor Tribune mladih Mladi o uveljavljanju gospodarske reforme SKRAJŠANI DELOVNI CAS- Po dosedanji praksi in obljubi iz zadnje številke vas seznanjamo o potekli in problemih skrajševanja delovnega časa v naši republiki ter o rezultatih II. ankete. Dosedanji rezultati skrajševanja delovnega časa. Dosedaj je že 106 slovenskih podjetij pričelo uvajati skrajšani delovni čas. Od tega jih je 58 vključeno v zvezni sestav gospodarskih organizacij. Z analizami njihovih rezultatov je bilo ugotovljeno. da mnogim od teh podjetij ni uspelo s povečanjem produktivnosti dela nadomestiti izgub. ki so nastale zaradi zmanjšanja delovnega časa. Podjetja so povečala obseg proizvodnje s povečanim obsegom nadurnega dela in z zaposlovanjem novih delavcev. To je seveda v nasprotju z namenom uvajanja skrajšanega delovnega časa in je predvsem posledica pomanjkljivih organizacijskih priprav za prehod na skrajšani delovni čas. Dejstvo, da v nekaterih podjetjih niso bili doseženi predvideni rezultati. je posledica objektivnih zaprek, kot npr.: pomanjkanje surovin in deviznih sredstev, težave z kooperanti itd. Pregled posameznih elaboratov, predvsem pa pregled rezultatov poskusnega uvajanja 42-urnega delovnega tedna v teh podjetjih, kaže nekatere pomanjkljivosti, ki se jim bo treba v našem primeru izogniti: 1. priprave na akcijo največkrat niso bile skrbne in vsestranske, problematika je bila preveč neorganizirana, zbrani niso bili dovolj dokumentirani podatki, v akcijo niso bile vključene vse strokovne službe in proizvodne enote, o pripravah ni bil obveščen celotni kolektiv, niti niso bili zbrani njegovi predlogi. 2. podjetja niso dovolj temeljito proučila vseh finančno-eko-nomskih. tehničnih, kadrovskih in organizacijskih možnosti za boljše gospodarjenje. Podjetja za analizo niso uporabila ustreznih metodologij, zato niso znala poiskati vseh notranjih rezerv. Za to delo so podjetja premalo zainteresirala ustrezne strokovne kadre. 5. V izdelanih elaboratih so podjetja predvidela zelo malo ukrepov, ki vplivajo na znatno povečanje obsega in učinkovitosti poslovanja, kot so: rekonstrukcija in modernizacija proizvodnje, zboljšanje proizvodnega programa s specializacijo, tipizacijo in standardizacijo, izboljšanje notranje organizacijske strukture itd. Brez teh ukrepov pa ni mogoče v celoti nadomestiti delovnih ur. ki bodo odpadle z skrajšanim delovnim časom. Precej več pa je bilo predvidenih ukrepov, ki le delno vplivajo na gospodarjenje podjetja, ne vnašajo pa večjih in daleko-sežnejših spremmeb v strukturo in poslovanje podjetja, npr.: ukrepi za boljšo izrabo delovnega časa. izboljšanje posameznih delovnih metod, .zaposlovanje strokovnih kadrov, izboljšanje de lovne discipline in podobno. Tu- di te ukrepe je treba planirati in dosledno navesti, predvsem zato, ker so kratkoročni in dajo hitro vidne rezultate. 4. Predvideni ukrepi v elaboratih so bili preveč načelni in okvirni, predvsem pa niso bili točno določeni roki, zadolžitve in način njihove izvedbe. 5. Samo del načrta za povečanje produktvnosti dela je bil dejansko izveden. Več nalog je ostalo samo na papirju, ker ni bilo točnih navodil, kako naj se to povečanje izvede. 6. Podjetja so premalo skrbi posvetila spremljanju, kontroliranju in nadaljnjemu izpopolnjevanju izvedenih ukrepov. Prevladovalo je splošno mnenje, da je s poskusno uvedbo 42-urnega delovnega tedna celotna izvedba že zaključena. 7. Ker podjetja z izpopolnjevanjem organizacije niso uspela nadomestiti izpada proizvodnje in doseči predvidenih rezultatov, so pogosto zaposlovala nove delavce in povečala obseg nadurnega dela. Večje osebne dohodke pa so marsikje skušali doseči s povečanjem prodajnih cen in spreminjanjem instrumentov delitve. ■Navedel sem predvsem slabosti. ki so se pojavile pri uvajanju 42-urnega delovnega tedna, da tudi mi ne bi ponavljali teh napak. Vsekakor pa je celotna akcija pokazala, da so možnosti za uspešen prehod na skrajšani delovni čas. Organizacija prehoda na skrajšani delovni čas. Dosedanji rezultati uvajanja 42-urnega delovnega tedna kažejo. da je akcija povzročila velike težave v podjetjih, ki niso pričela z urejanjem načrtno. Zaradi tega mora biti povsod posvečena največja skrb prav temeljitim pripravam na celotno akcijo. Važno je. da se v delo za prehod vključi čim širši krog pristojnih organov in služb, vsem tem pa je treba precizno določiti njihove naloge v okviru te akcije, da ne bi prišlo do tega, da se nekatere naloge sploh ne opravijo, druge pa samo delno razni organi. Celotni kolektiv je nujno potrebno obvestiti o vseh pogojih in problemih prehoda na skrajšani delovni čas že v samem začetku. To bo vzbudilo intenzivna in koristna razmišljanja na vseh nivojih in forumih in dajanje konkretnih predlogov za izboljšanje poslovanja. Vsak delavec mora biti prepričan, da je potreba skrajšanja delovnega časa v njegovem interesu, v interesu kolektiva in celotne socialistične skupnosti, mora pa se zavedati nujnosti dodatnih naporov za dosego tega cilja. Informiranje kolektiva mora biti stalno, ves čas akcije za prehod na skrajšani delovni čas. tako da ta akcija postane množična, ekonomsko in politično utemeljena aktivnost vsega kolektiva. Organi upravljanja morajo imenovati KOMISIJO ZA DELOVNI ČAS. ki naj vodi in organizira celotno akcijo. Naloge komisije so predvsem delovne in zato teh nalog ne bo mogla o-pravljati neka komisija, ki bo postavljena samo zato, da obstaja, in to iz članov DS ali tistih delavcev v podjetju, ki niso preveč obremenjeni z lastnim delom. Za uspešno delovanje bo potrebno v komisijo imenovati ekonom-sko-finančne, tehnične in kadrovske strokovnjake (ekonomiste, inženirje, tehnike, kadrovnike), ki bodo sestavljali strokovno celoto. Del svojega delovnega časa bodo morali posvetiti izpolnjevanju nalog ob uvajanju 42-urnega delovnega tedna. Priporočljivo je že vnaprej določiti kolikšen del časa bodo morali posvetiti tej problematiki. Osnovne naloge, ki jih bo morala ta komisija opraviti so predvsem, da — vodi. organizira in kontrolira izvedbo priprav za prehod: — planira in OTganizira politično akcijo in informiranje kolektiva: — sestavlja načrte za celotno akcijo (načrt za zbiranje podatkov, analize in planiranje ukrepov. načrt celotne akcije po njenih fazah, okvirni načrt elaborata) ; — določi metodologijo za izdelavo elaborata (finančno-eko-nornski indikatorji, metode trenutnih opažanj, merjenja sezonskih in dnevnih nihanj, ocena organizacijske ravni itd.); — postavlja konkretne naloge v zvezi z akcijo posameznim organom v podjetju; — pregleduje in proučuje izdelane analize in predloge, jih vsklajuje in prireja za elaborat; — predlaga načrt za razporeditev delovnega časa in termine za prehod: — skrbi za stalnost akcije. Glavna naloga komisije za delovni čas. vsaj v prvem obdobju njenega delovanja, je izdelava elaborata za uvajanje 42-urnega delovnega tedna. Ta elaborat naj bi v glavnem vseboval naslednja poglavja: 1. analize poslovanja podjetja, 2. program ukrepov za uspešnejše poslovanje. 5. načrt za prehod na skrajšani delovni čas, 4. načrt za spremljanje in analizo rezultatov. Postopek za izdelavo elaborata in njegov sprejem mora temeljiti na načelih Temeljnega zakona o uvedbi 42-urnega delovnega tedna. Potrebno se mi zdi • ponovno poudariti njegovo zahtevo, da mora biti načrt in program (elaborat) sprejet po postopku, ki velja za sprejem statuta podjetja. V nadaljevanju mojih informativnih poročil o problematiki uvajanja skrajšanega delovnega časa v naslednji (8.) številki »Steklarja« vas bom seznanil z raznimi možnimi varijantami skrajšanega delovnega časa, kot so: prosta sobota, 7. urni dnevni delovni čas itd. Tokrat pa nekaj besed o II. anketi. Vedno ista pesem Že takoj na začetku moram pripomniti, da- smo od II. ankete pričakovali mnogo več. Skoraj je neverjetno dejstvo, da je tako malo zanimanje v kolektivu za uvajanje skrajšanega delovnega časa. Osnova temu zaključku ni samo to, da je od 1600 zaposlenih samo 409 vrnilo izpolnjene anketne liste, temveč tudi dejstvo, da je od več kot 700 zaposlenih v notranjem obratu le nekaj več kot 40 čutilo potrebo, da odgovore na anketo. Iz polovice prejetih anketnih listov so razvidni osebni interesi, bili so tudi zlonamerni predlogi, poedinci so preko ankete kritizirali določene osebe in stanje v podjetju, a pri tem je bilo le malo koristnih predlogov za reševanje problemov, in na koncu še to, da se ne zavedamo, ali se nočemo zavedati dejstva, da nam skrajšani delovni čas ne bo nihče podaril, temveč si ga borno morali sami priboriti. kar pomeni, da bomo morali mnogo več prispevati za kolektiv. V zadnjih številkah »Steklarja« smo kolektiv obveščali o cilju skrajšanega delovnega časa, o poteku te akcije v Sloveniji, o določilih Temeljnega zakona, o težavah na katere bomo naleteli, toda vseeno je rezultat, teh informacij enak ničli. Jasno je napisano. da ne moremo pričakovati višji standard, kar pomeni večje plače, več stanovanj, skrajšani delovni čas itd. kot rezultat nekih gospodarskih ukrepov, izmenjavo odnosa delitve ter s pomočjo raznih fiskalnih instrumentov. Prvenstveno mora biti to rezultat izkoriščanja naših notranjih rezerv, boljše organizacije in večjega osebnega prizadevanja. Vsakdo od nas tudi z rezervo sprejema novosti. Toda v tem primeru pa že lahko rečemo, da je to ignoriranje naporov, da bomo imeli boljše delovne pogoje. Izgleda, da mnogi vidijo samo (Nadaljevanje na 5. strani) •nuuS-io ra9urojsi.nl paid qađ -ojsod auguz ud ojuu ‘uf.iojqa.iip ijsaAqo faidfuu ijsouzjop ijiuaoj -ap Aaj.ts.i3j oqzaj ouqasod 03jusa uz up ‘uuzjop af ajoua ufpo^ •oaABjap af uujg arajuaj -ajoua ufpoA auguz ‘ijsouzjop ijiuaoj -ap A9JISI3J OSflUJ.IJB OfZBJ JIJO’JS af I3J ‘noAujap ijoiđ »jađojsoj U9J0 mC£ •niuoiABjd miAoSafu •oporjs a oq au uoAujap jsouagnođ -au iju jsoupaAau up ‘ijaqijjsod urotu ‘qadojsod JpoA j3j ‘uuSjq AOciaraan afJsDvaaiizi •uagarzi jiq iu qojds darqn up I03ju3j ‘urjums as ut aouapiAa zi ujrg đai>jn juagar -zi as ‘ijsouzjop qtuAojap aAjtsiaj aus.iqu3jiu fiojs au uda.t3jn v3 -auagarzi ijsougomouAurđ UAaup po jaj qaAp nqor a ag ‘ijsouzjop qiUAOjap Aajis.iq oqzaj ouqasod iju oqzaj uz dat3jn uagarzi jiq af uSarajuq rađoz ‘noABjap ipnj rovj -B3J ‘ijsouzjop qiUAOjap aAjisrq ausrqu3jiu irojs au uđarrjn ulau -agaizt ijsougomouAurđ uAaup po ujaj užaua tujo-t a ag ‘ijsouzjop qtuAojap A8JISI3J ofzuj uz darrju uagarzi jiq af mu tq ‘noAujaQ uajg '0c •nđarrjn mauagarzi o oajisiazi ijsougoraou -Auid UAaup po qaup qijasapiij od ofurujsuz Aajisrq orjzaj ouqas -od iju ofzaj uz idarqn inagarzj •ojapaAzi ofuuz af as 03j ‘uAaup po iju 3AJISI3J auafrojs uAaup po qioasara ijaAp a ijafarđs utora as Aajigojpo uuguoqj -aAjisrrj auaf •JSI.I03J A nra os iq ‘auigsijoqo ijimj jo>j -of -afnfuamarqo uoAujap pj ‘auigsij -03J0 ijB3[sia.id utora ouqt3js 03j -utrjj -udat3jn 3jarzi uz aiiqmara -od os pj ‘auigsijorjo ijiaojoSu utora ‘ijsouzjop qiUAOjap Aajisrq uz rjađojsod ipoA iq -uuStQ uajg ■>jad -ojsod uaguSnrp uagojop aAjisrq auzarausod uz uioj3ju raiusojds raiuqasod ratusqusj s iu ag" ‘aa -JTS.I3J asA uz ufjqurodn as "‘raod -3J3JS maj s uagojop ‘qadojsoq uajg VZ NHdOdLSOcI III -tojs UAaup po tfioasara qijsas a ud nrarairđ raa3jusA a ‘ojapaAzi A3JISI3J UZ af as 03J ‘UA3UJ3 JJO qioasara ijaAp a b.ibjsbz ijsouzjojd A3JISI3J 03JZ8J ouqasod iju osfnij uz u3jdojsod 3jajaguz uz \qojj •udaraju uS -auagarzi ijsougomouAurđ UAaup po qaup tjijsap" a ofurujsuz Aaj -ISI3J ofzuj uz idarqn inagarzj •aAjisrq auafrojs UAaup jio qioasara qirijs À of -Biujsuz ‘afzuj joq ofafnfjaparđo as iq ‘ijsouzjop ofiAjisrq, s iz -0AZ a Aajigojpo ouguoaj uz ajojj •OjapÒAZl A3JISI3J uz af as oq iju aAjisrq auaftojs ba -aup J30 qioasara qaAp a utujsuz ijsouzjop qtuAojap Aajtstoj olzuj uz uajdojsod qajaguz uz ojojj najg '6S •nupaj raafupajsuu raaAtd A OfUABUAUtqO uraojiAutd uu -paj uSajqajatd zi aAjistoj asA as up ‘oquj TjsaAii utora as ofisira -oq paid uđai3jn qatzt uz ijsou -zjop qiUAOjap aAjistq qadojsoj lraI2 '95 ' •jidi ijsouAUfap uaraod ‘uoAujap afuapäA ui ojap afusfatd ‘uuaftojs Aajistoj ujiq af qitajB3j a ‘auigsijoojo ‘ijsoutoA -oSjioaAagAujap afudojs ‘aoipajsod auafu ui Aajisiq ufzaj ijsbjz ba -ajsodu as ijsouzjop auAojap Aaj -istq uz Aodatojn nfuuqatzi ipj uajg -iz •BAijojajoq ufuugsaAqo apajS ouagojop njujujs a af af joq -uig -uu mi ofiAufqo as qidatqn qiuag -atzi o aAjigojpo augoraouAutq •uouajiiAa ipoA as qidatajiii quiagatzi q •afiouziuuSto auAojap zi Aajig -nfj3jzt foquj ipnj ud oqquj 'uira -odo lUAuf ifupuz ‘uiraodo iuauI agaizi as ijsouzjop auAojap aojis -tq 03JZ8J ouqasod ui osl'nq u>2 •ijsouzjop auAOj -ap Aajistq ofzuj uz agatzi oqquj as uiraodo juAuf Ut uiraodo uajg '9E C •njjAujspo raafu -sfatd a ouagojoji oj af joq oojuua UAajsodn as ui njsara raauAojaji uu opnrauz uz utjuius as uSojzut uSauagiAutdu ijb aAjitqopo zatq ujsara uSauAojap afuugsndu2 •am uu BAunngutqo as ui opoqs oujuit -ajura ufjAujspatd qauujsozj ■otn oua od atu 33JUSA ajmrauz ojnuira ojaguz 03JUSA uz afiqpo as ‘qiftarazut qiuAojaji o raoqiujiAutd s uagojop ‘suo juAOjap uu ajDajS ‘aAjitqojio iju uqotzA uSauagiABtdn zatq ojap uu ujioqitd opnrauz iju ujap Aajijsnduz ousugpatd oqusA v/ •ujsara uSau -AOjap uSajsotd sidzut uu lAufud oqquj as ‘ojap jijsnduz oufjOAora -BS af I3J ‘UAIJ3J0J03J UUJQ 'ipZllJS lujuioos iqsAotpuq ijb U'poA ltd igiAutdo au ouarasid iju ouarajsu uquujsozi uSafOAS ui ujap z jujsozi uraopatoduz inp itj joq gaA af ag 'ojap jijsiiduz oufjoA -oraus oaAujap af ujj ‘as utjurag uajg -cz •ujap Aajijsnduz uufjOAoraus — ‘(nfjaf -pod a raojap z izaAz a) afuuf -ap 0AIUZB3J uz utjuius itojuioquz raaqsuazuq od as i3j ‘ufuufap ijb ujap t[03[BSanst3{B3[ abjisiazi — ‘idatqn inagatzi uajftojs todoz ui nqdojsod uioj od auafjAojoSn aAjistq aj ajiq os toqijoq a -Aao -asara qatj nfqopqo a ijsouzjop auAOjaj) aAjistq aqzaj abjiaou -od BUJBI3JBAP -ABoasaui qatj nf -qojaqo a ijsouzjop auAojap afzuj aAjistq AajiAonod Bnju.iqi.ij — •uj -aj USaua nfqopqo a fudnqs jutq -9 iju uraopatoduz jup uaji joq gaA qauujsozi uagiAutdnau — ‘uftarazut uSauAojap afu -uqauatd ni afuufutj ‘Aajiuajqs uu ijuAijdA auàajn tuq ui afjaf -pod ojicfajsatd as iq up ‘uioiiam -uu z Aoqjupod qiujiABtdau afu -ufup iju utjsij Aajipatuuod — ‘uip OOO'OI tuaa jufupoid igafojs -qo od jsoupatA uSasatd toqijoq ‘uiguu uaABtdijotd uu ijsttoq au -juttajum auqaso Aajiqopitd — :ofafajs as ijsouzjoj) qiu -AOjap aAjistq 33JZ9J ouqasod B£ uajg -fz 'nip OOO'OI JJsoupatA op uiguu uaABtdijotd uu ijsitoq au -qaso aujuitajura Aajiqopitd — Sl. člen Oškodovani ima jtravico zahtevati tudi neposredno od delavca povrnitev škode, če je ta storjena s kaznivim dejanjem. 82 82. člen Delovna organizacija jiostavi zahtevo delavcu za povračilo škode, izplačane tretji osebi, če je delavec povzročil škodo namenoma ali iz nepazljivosti. Zahtevo nasproti delavcu zastara v šestih mesecih od dneva, ko je bila drugemu izplačana odškodnina. 83. člen Ta začasen sklejt stopi v veljavo, ko ga sjtrejme centralni delavski svet. a uporabljal se bo vse dotlej, dokler ne bodo jtosa-mezna vjtrašanja rešena s statutom ali drugim samoupravnim aktom. Hrastnik, dne 28. 7. 1965 Predsednik CDS Haberl Adolf Z !Z3 < O c si ; o odgovornosti M * članov 1 delovnega < kolektiva N ä v Steklarni » Hrastnik Natisnila tiskarna ČP »Celjski tisk« Celje 1965 Z m < O Z si ‘BfuujqABidn aoubSjo i]s -oufojstid ni oi ab j d afuBsfeiqtid BU AI|dA I[B afUBSfB.iqi.ld -j-‘qsdBU afuel'iiqiid — ‘.vajisiAzi ouoijqnid oiqiAB.id BZ qiqs ui BSiiq BipsopBzau — ‘utBquBijs unjqai] tjb nfqaso nmauzaijs ‘uiopiauoqB ijo.kIsbu oqB] ‘izuarn iqsuaqznjsii-oqsAB[ -ap a afuBsnuqo oujiAuidaii — ‘nfjafpođ a ofBfBijBii ou -jnuai] as iq ‘uieqaso im [jan t[b raaoAB[ap raiSnip 'qziqs uiafpoA ‘iiuinafpiBjsođpaiđ poiđsuir ofu -BSBuqo oiipiifpcair ni oqoi.§ — ‘afionzireSio au.vojop pajSn isni ma] s as ao ‘Bjap na a -zi i[B njap BU nljafpođ a bJ'u -BSBiiqo nSaiijBionian qn uđaja.iđ ‘Biiđaiđ ‘Bpaiau afuEAizzi —: ‘aufB] auAojsod iaqsiq — ‘Bq3SO BUIOAO.S -po Bpjqopo o]. in loqqoq 'qaso qijqai] qsiioq a ijb qsiioq oIoas a :n)S3iu uiauAojap bii uiooabj -ap innp os iq q.iBA^s qiSnip rii Aajspais qiUAOjap ‘AafitdBcI qui -qsoupaiA -EfiBuap nquioan — ‘aqaso au.iOAoSpo ijb afpoA ajaqiojAB Aaqsiq — ‘(•pdi ojap Bz Aajspais ‘BpiajBui 'J.IBAJS uiazApo uaasB[C[o -odan) ijsiioq aqsfuazouiaid ab; -iqopud BUABidqoicI uqus.v — au -fB] auAO{sod iqqB raausojds i[B g,Q ndapfs od iqjnpod n os loq -qoq A UIBflOBZIUBjsIO T[B uiBqaso unuaosBjqoodau nfjafpod uIuba -Ojsod o Aoqjnpod Aaqooiods — ‘uiou -bSio minaqzmp qufep qisidpaid qiuABfpA od ofeioni as iq ‘Bfjaf -pod nfuBAopod ni nfuBqs o Aoq -qnpod qiuoojau afuBfBp ijb }oq -]Bpod BfuBfBp Aajiuojqpo — A skladu z določili temeljnega zakona o delovnik razmerjih je CDS sprejel začasni sklep v zvezi z odgovornostjo delavca do delovne organizacije oziroma skupnosti, s katerim se odrejajo dolžnosti in odgovornosti delavca na delu. oziroma v zvezi z delom. postopek za ugotavljanje kršitve delovnih dolžnosti, ukrepe, ki se izrekajo zaradi te kršitve, kakor tudi organe za začetek vodenja postopka in izrekanje ukrepov. ■Namen tega sklepa je. da z izboljšanjem delovne discipline dvigne produktivnost. da se zmanjšajo izgube delovnih ur tako opravičenih in neopravičenih izostankov. Če upoštevamo, da je bilo v prvem polletju 2.412 ur neupravičenih izostankov, da znaša povprečna cena za delovno uro 1.260 din, predstavlja to pomembno kvoto. Če pa upoštevamo še ostale izostanke v višini 137.412 ur. v katerih so tudi taki, ki se jih bo zmanjšalo z boljšim izpolnjevanjem delovnih dolžnosti. je v teh izgubah tudi 70.000.000 din sredstev za OD ali letni osebni dohodek za 70 oseb. Osnovna naloga in vloga vseh delovnih roganizacij pri izvajanju gospodarske reforme je, da se zadeve, ki vplivajo na uspeh poslovanja, obravnavajo med člani kolektiva, da se vsi člani kolektivno seznanijo s pravicami in dolžnostmi, da se upošteva delovna disciplina, da se upošteva delovni čas, da se zmanjšajo primeri zapuščanja delovnih mest, da se omogoči čimprejšnji prehod na 42-urni delavnik, da ‘nseo mau -Aojap a afuafiiBfido ijb nfiiBjs uiauafuiA a- o[ap uu poijiid — ‘Aaoasaiu qqsas nfqopqo a uuBAquiqo.id s iup ii] iju paiodez iup BAp bI'b.i] iq -b[ -ap z qauBjsozr inaoiABidnait — ‘opoqs OAoSafu a ijb uiojap z izaAZ a ijsoupoSn qiSnip ui jump afueiuafaids ia.] qsiioq au]ora.§ auqaso Aaqqoptid — ■fipoA qiufoqsiid qiSiup ip Bfioppiip UIB.IJS s l[IUaf]AB]SOđ \§0{BU l|UI -AOjap ao]isiazi afuBfiiBjqpo ou -aljOAopau i[B ouaoiAB.1 duali — ‘ViH 0 iuoqiiqiAB.id s oupB[qs ■I.IBAJS qinaf.iaAod i[B BOABjap pouiBA uz qida.iA[ii i.id poAiljzud Bupopnzau i|B afuBAagsocInau — muaruBiqBz uioqiupABjd AJ.H ip raosidpaicl mipuoqBZ z o; at lafq 'ipsaiii bu afuatuq — •(■pp lOIUfOAO BU BqOBU -zo BupABicIa-ii ‘AopoAzioid pnqs afiiB.iiqBđ) AopoAzioid atUBippd ouBsidpaidau ui oiqiABidau — ■op;so ui raakiiclBd ‘ou[OA ousa[ umButAOins 'uiopuairui z al'iiBUAB.1 oqsiBpodsoSau — ‘AO^qpiB afu -BZ3.I ui arnasn.iq oujiAB.idau — ‘afiresoSiz oupABudau — . . ‘nlu -BSBuaid ui nriiBpB[qa.icI ‘npiods -ubi), raaujapii a afuBUABi ouiura -ojBiu 'ajoi^uoq ouqiAB.idau — ‘BUI -o[ nSafoaA op psou[iAB.idau aq -B}. ipBiBz apud aa ui paiau bo -ojzaocI uiopp uiiqu; s as ao qu up -oqs BppBU nSa^ ipninz oqqB]; iq ao ‘qqap qiSmp i.id ui Aoqppzi nfuBJipodsuBJ^ ud ‘ifupoAzioid A BOABjap Opp OAlfjZBdaU — ‘uapiApajd in olnpoAzibid oqu} bz tq ‘Bjumapiu se znižajo stroški poslovanja na osnovi posebnega varčevanja tako pri materialu, elektriki, vodi itd. Vsi ti pogoji pomenijo izvrševanje in izpolnjevanje delovnih dolžnosti po vsakem članu kolektiva, ne glede na funkcijo ali delo. Za realizacijo tega pa morajo vsi člani — ves kolektiv aktivno sodelovati pri uresničenju zadanih nalog in zavestno z materialno in moralno odgovornostjo izpolnjevati vse sprejete sklepe organov upravljanja. Bistveni namen začasnega sklepa ni, da bi se izrekli ukrepi zaradi kršitve delovnih dolžnosti, ampak je njegov namen, da izrečeni ukrepi vzgojno vplivajo na kršilce delovnih dolžnosti, da jih poboljšujejo in omogočajo vsem članom kolektiva, da opravljajo svoje delo v takih okolnostih, da bodo lahko dosegli čimvečje uspehe. Pri vsem tem pa je potrebno, da sklep zaživi, da se ga upošteva na vsakem koraku in vsakem mestu, da se ne bi zopet zgodilo, da bi ležal zaprt v pisalni mizi, v enotah pa bi se vprašanje izpolnjevanja delovnih dolžnosti subjektivno ocenjevalo. Zavedati se moramo, da vsi ti pogoji vplivajo na večjo produktivnost in s tem na osebne dohodke, da je realizacija vseh sklepov edina garancija za boljši poslovni uspeh in dvig standarda. Vsem članom obenem tudi sporočamo, da so začasni sklep in drugi sklepi objavljeni v našem glasilu zato, da bodo vsi točno seznanjeni s pravicami in dolžnostmi, ki jih imajo kot člani delovne skupnosti. Mods uiAojap izoids oq -qB{ as qifu .iado£ 'auouoqop os Bdaiqn nqaizi o aqoojpo audojs -oSniQ ‘SQQ uafojsud af !uu.§.io iudo?.soArd }oq nao'jpo Bg ao ‘afis -imoq afsiA nda.iqn nqa.izt qo.id AoroAoSn atuBAasai bz 'afisiui -oq audo;soA.id ada.iqn auaoaizt radoz Ao.ioAo.§n afuBAasa.1 bz ip -n; Bufogsiid af ufisimoq Bfsi^ U3|0 '6£ i' ■pS8A ifOAS Od UI BfUBf^ABldn .aoubSio qidajqs hjpqn i[iu -ABidnouiBS ‘nuoqnz od ofhaoppo ui ofBfoszBi ra^ psouzjop afoAS nfuBf^ABido iid tusiApoau os afs -luioq afsiA ui afisiuioq iub^o ut qiupaspaij 'o;a| oqusA ofq -OA as Aodaiqn afuBqaizi bz afis -imoq afsiA ut aftsimoq iub[0 *AOUB|D oaA a funami as oqqnq 'BAi.p[a[ •ubSjo mza.psn t)sbjc[oocI of iq mqaso B.§iup i|B B|izoqoa.id qoAa^ -qnz af iq ‘nqaso ‘Aodaiqn afunq -aizi bz nafo;siid af iq uuoiib.S.io paid sdopBZ oqqu^ qavapjBZ ’bcI -aiqn qaizi bz OAa^quz z Aaqzoj -ZBiqo Buamstd up as qBqpaAzfod qiuasiAZT oj -OAipniS ouzBqop ai -aqz Bp ‘mouaiuBU z aoiid joq BApqapq auBjo ajBjso ipnq .loquq psouzjop ouAopp psiq af iq ‘bo -AB|ap isqsBZ auamnu a^. a oqqn^ la]. i]souz|op qtuAO^ap Aa]is.iq TAO]oSn Bp ‘aqpaAziocI isia oqqu] ‘Bqdoqsod qajaoBZ bz uafojstirl at iq ‘ubSio umoiizo BqasQ na]o ‘9£ •qadojsocl apaAn ofu ladoz as ui psouzjop auAOjap A3]is.iq biiies 70. člen Delavec ne more biti oproščen povrnitve škode niti v celoti niti delno. 71 člen Sklep o povrnitvi škode je podlaga za izstavitev plačilnega naloga. 72. člen Če je škoda storjena s kršitvijo delovnih dolžnosti, pristojna komisija za ugotavljanje odgovornosti napravi o tem poseben zapisnik. Če se višina škode ne more takoj ugotoviti, se obvesti UO, da se pristopi k ugotovitvi škode. 73. člen Višina škode se ugotavlja po ceniku, po tržni vrednosti na dan in po kraju nastanka škode ali po računu izvršenega popravila. 74. člen Za materialna sredstva, katerih vrednost ni določena s cenikom ali za katere obstoji še knjižna vrednost in dejanska vrednost in na katerih se popravilo ne more takoj izvršiti ali se poravilo sploh ne bi dalo izvršiti, se višina škode ugotavlja komisijsko. Škoda se ocenjuje po tržni vrednosti na dan in po kraju poškodovanja ali pa po tržnih cenah. Pri oceni predmeta se vzame v poštev zmanjšanje vrednosti zaradi uporabe. Pri neopravičenih izostankih se smatra, da je škoda enaka povprečni akontaciji delavčevega osebnega dohodka za čas, ko bi -oq AouBjg }s.ia zi gQQ attutami qif iq ‘AOUB];g qa.i] zi jfojsas Bfis -imovj 'psouzjop qiuAojap aAlisiq ipninz Aodaiqn afunqaizi bz nfs -inioq Bf sia BUfoqsi.id af nfqafpod ufiopqaiip in Bfuuf[AB.idn aoubS -io BUBjg ladoz (aAqonJqqzi nd -aiqn nqaizt uazBi) Aodaiqn afa -uqaizi ni Bqdo]socl afuapoA bz naia -gc •Bfio -bziubSio BUfBqipUIS Bel BUB]0 bS -aSmp ‘Oli afnuuii bub[0 nSaua ut Bqiupaspaij -AOUBp qaAp in Bqiupaspaid zi ifo]sas Bfisimog •qsouzpp qiUAOqap aAlisiq ipninz Àodaiqn afuBqaizi bz ufisraioq Bufojsiid ifudojs lAid bu af (Aaj -ignfqqzi bz uazui) Aodaiqn afa -Bqaizi ut BqdoqsocI afuapoA bz ua]o ve iioqs ‘qiioqs Buzjop o] af ABicIag ‘Bqdoqsocl auoBZ au iq ‘nqasQ •iiioBU Snip qnq bu 3AZ ofuBZ ao i]B i;souz]op qtuAOf -ap Aaqsiq iaojoSii oq ‘qadoqsod qaoBZ foqB] nuz^op af ‘nqdojsod qaqaonz bz Buaz^opnz ‘BC[as(^ uajg •££ •sfusSaid oaABjap as ■ iqsouzjo-p auAOjap Aaqsiq ousqnq bz ap -ajS au ‘ofl qaclojsod auoBZ bTio] -qaiip ladoz loqnq Bfqafpod Bfn -BfpvBicIn aoubSio bubjo ladoz uajo -fc -pod nA]siufB] a So]A qiuamsid of -lAjizops. z ofauoBZ as iqdojsoq moral ostati na delu, če ni z neupravičenim izostankom ali predčasno zapustitvijo dela ali samovoljnim prenehanjem dela ali s-kakršnokoli drugo zamudo povzročil delovni organizaciji večjo škodo. 75. člen Komisija za ugotavljanje višine škode ima najmanj tri člane. 76. člen Če je povzročilo škodo več delavcev. ki pripadajo različnim podjetjem, se v komisiji upoštevajo tudi predstavniki zainteresiranih podjetij. 77. člen Ko komisija izvrši oceno sestavi pismeno sporočilo, ki mora vsebovati mesto in čas povzročene škode, druge okoliščine in oceno škode. 78. člen Če delavec po izvedenem postopku pristane na povračilo škode, izda direktor odločbo o plačilu. Če delavec ne pristane na plačilo škode, je direktor dolžan, da sproži spor s tožbo. 79. člen Z odločbo s pristankom delavca se lahko določijo mesečna plačila, ki jih bo plačeval delavec. 80. člen Za materialno škodo, ki jo povzroči delavec na delu ali v zvezi z delom tretjim osebam, poedincu ali pravni osebi, odgovarja podjetje. UVODNA BESEDA K ZAČASNEM SKLEPU O ODGOVORNOSTI ČLANOV KOLEKTIVA AOJUIEO M1 N \' >! M UZ I VZ INVĐITO 'Al TJ ijBStcIzFi lup oj 113JO.I a afausuq IfBU bioui ‘Bqdoisod iqpaAn o oAaiqBz grafo.!ds ufisituoq ovj noja 'f)f ■0AIJSiq ai bu ipni uiszni BABUABiqo gs sp ‘igo’ipo foqBi. Bfisiiuoq oqijBi ‘UgftJBZ A OTIOpOABU OS iq c0JSp oiubs au ni psouzjop qiuAiqap aÀj -isiq aSnip ipni piojs ooAB[ap a j Bp ‘iabicIzbi bu iao)O.Sh oi as ag TjB iaoioSii nqdoisod a as ag nap) 'cip ■aApgojpo auza.psn amfaids au ubSio inpsBjqo nifop -uči I8iqop ‘BSBO OqiJOI BZ ipo8 -po psonzjop qiUAOjap aApsiq ipBiBZ qadopod as np ‘dapp aurfaids Bfisnuoq oqtpq mani -ud maqnj ^ -Bfiopiaiip mai o psaAqo ‘Bqdoisaid ijb Bqs.iqa.id ÉSaqsiEpodsoS BfiiBfap ' bSba -lUZBq p[Buz ipnj iApsjq a limp -od os Bp ‘iao)o.8h Bfisnuoq ap najg -ff •BOAB[ap ii; qaAaj -qBZ bjtzo|a af |q ‘oqaso psaAqo ui qadofsod iabjsii ‘Bqdopsod afu -apoA Bz i8o[zbi oftfojsqo au Bp ‘iAO}oSn Bftsituoq ag -aqpaAziod ipoA iq ‘oqaso ipaipo ui aqpaA -ziod ofiujodop aoiusai aujupa; -Bin aApAojoSn jpBJBz up ‘ipaipo biuoiizo ipain oqijBi ‘0Aa;qBZ am -fard af isiuioq qiupaspaid oq naia -cf •ofiqiqso IZ3AZ a raaj s as pi ‘aupsq asA in qpoAzjod iSuipod BU Buafiqopi.id ‘ba;s -fap BUBZBqop ‘aApsaq sido ‘boa -ABiap o aqiBpod pBAoqasA bioui Bqdopsod qaiaouz bz BAaiqB^ uaig 'Zf •iiubSio nuiauzaiisn BAaiquz TABisop oupoqpa.id as ‘OD. !1B SOD mn?[2 bz a.1.8 ag •Aoda.iqn afuBqaizi ui Bqdopod ai'uapoA bz ifisiui -oq lufoispd OAap[Bz papod ui qackpsod paoBZ foqBj Buz[op ai' Bqdopod qaiagBZ bz BuagsB[qod af raj ui oazi utoBU Sn.ip quq bu oI'ubz ijB psouziop i[ruAO[ap Aap -tsiq TAO'ioSn Braus iq raqasQ uajg 'if IlSON'ZTOCr uiiVAO iao saxishs :ir.wh.\ violo vz aadoxsoa 'A BqBiodn ui afuBfupop i[B uioiap Z IZ8AZ A sp I.[apra AOAipiUJOU qiuBSidpaid afuBAa;sodnau — ‘qztqs i[ruza.rpn afpoA ipup Bd i[pauiT.id ipuqasod a ‘bIu -BfiAB.idu iub8io ofBgoipo ‘nfiaf -pod a ipoA as BouapiAa ijb Bfp -Biuauinqop BusqBq -BiapASauaz -mpz oupoqoAS zi ofujiAzi iq ‘ps -ouzjop ui aoiABid ‘Bjap'iiBijiizai ofBf[ABio8n as ipiainq iSuipod bu ‘afioBiuaumqop aSn.ip ui ao -nappa ‘8;fuq i[iuBsidpa.id ai'uap -OA ou.iBuiau ui oupABidau ‘BfiiBf[ABidn aoubS-io piigoipo on goidsnu aqpoSod Aapnapis — . •afuBAasiAzi onpBiqsau ur ongopu ip BfuBfiABidn aoubS -io Aapooipo afuBAas.iAz;au — ‘.vaispais ur I.IBAIS IJIUafiaAOd afUBAO.IBABZ on -|loAopau ui afuBAaisodnan — :AXH 0 AAqiA -Bid Bpoiop op pq ‘map iid j^XII bz Aodaiqn afuBAaisodnau — ‘psouziop lUafllB,f[ABldo rarapaAan i[B luruiauren z apoqs aqsfuazouia.id Aa)igo.iZAod — ‘Bsaaoid BSaiiAopp ip qznis qinzaiuBSod ‘Bfjafpod afUBAOpp OUJIABld igoS.ouiauo IP B.IIAO PI ‘BIJABldO I[B B[3p Aaipsndo ijB afuBfap oqusA — ‘Bpoqs BTBiSBU af bp o>[bi 'nsou •Buguoqop af Aaps.iq opr bz gQQ Aapsa.i buaouoj •A0)!Diifiqzi bz Soipaid izojpaid ouAouod oqijBi iq ‘fiapSuipaid BfpBldZB.1 OUAOUOd TAapBZ o ‘Bd -aiqn BSaSnip ijb TApionf[qzi o Bd -9I3[n 009JZI 0U I|T3 A0}ionfp|zr T2Z eSoipaid aiufaids au gQg ag •daiqn iuagaizr uagoiA uoab[ -ap af oq ‘raaup z Bipuaid afiaur gre za tako kršitev, za katero je treba izreči izključitev iz delovne organizacije, sprejme sklep, tla se predloži GDS. Če CDS ne sprejme predloga za izključitev, lahko o stvari sam razpravlja in izreče drug ukrep. 64. člen O izključitvi delavca iz delovne organizacije odloča CDS s -zrn ouAOjaQ Mods luAoiap izoids oqqBi as qrfn ladoz ‘oa; [js-iAzr ni anauoqop os ‘SQO ara j a id s ipf tq ‘piignfqzi o aApao|po 'SCO uafop -iid af ‘BfuBfiABidn bub8io bu -Big bz aiS pB BApqaioq BUBjg bz aiS ip o; bu apapg au ‘afiauzniBS -io auAoiap zr aApgnjjqzr Bclaiqn qaizi bz Bqđo}sod ai'uapoA b2 uaig 'ot tajnim glasovanjem. Za izključitev je treba, da se zanjo izreče več kot polovica članov CDS. 65. člen Odločitev o izključitvi je dokončna in se zoper njo lahko sproži delovni spor, če delavec smatra, da je kršena njegova pravica. -Z[0p qriiAOiap af uRljABitlo ouibui -au I[B afuBl'iABido OUABldpOld ui oAifizBdau ‘ou.iBiuo[Bm — rofafajs as psott -pop qrtiAoiap aApsiq asfiuj b2 najg 'cz •fuazoiS afuBqaizi ijoqousiqBq 'Aosoupo qinpijosau ut BAisiiBAoiau ‘aoi -idaid qiuqaso afungoizAod — ‘bsuibis uSaiiqaso qraaraaids AapsBiSi.idau — 1. člen Za kršitev svojih . obveznosti iz delovnega razmerja ter za materialno škodo, storjeno v zvezi z delom ali na delu, je delavec osebno odgovoren po določilih tega sklepa. 2. člen Delavec ima na svojem delovnem mestu splošne in posebne dolžnosti do dela, odgovornosti do drugega delavca, do clružbe- ‘ps -oudiiqs auAoiap mouiqg uiijbiso UIBlđBU ISOtipo iqSIJBAOiaU — ‘upoqs BfgaA bib;sbu Bd iu ‘B[ap afuBAasiAzi ouagiABidoau — ‘Bpoqs BuiBiiaiBui BuagoizAod Bd pr ‘bi -ap afuBfiAB.ido ou.ibiuo[bui — ‘aoSoizbi ijtuagiABid -o zaiq oiap bu afuBfnuiBZ — ‘aApiqopo zaiq Bisam bSou -Aopp AaipsndBz BusBopaid — :ofafais as psou -pop qruAopp aAijsi’q afzBi w/i B312 'ZZ •aqzai ouqasod — ‘asfmj — ‘aqqB[ — :oqqBi os psoupop qtuAoiap a viisi^i ua[g -\z ■ipAiiq ifoAS od iiois qif iq ‘psoupop qiUAOiap aApsiq bz uaioAo8po if[ObziubSio ruAoiap af oaABpQi ao [2 'OS •afpoA BSaufoistid aApiqopo zaiq ipsatu BSaitAopp po afnf[Bppo au uioiap para as Bp la; iuagoiop ouoaizr os iq ‘ijiiaraiid a sBg iu -Aojap ujod pq gaA i[B iisbo raau -Aopp mauBsidpaid À Ejap Bp ‘af -idbziubSjo auAojap upp itiaSnip ip ninpis -nuoqBZ od bTiouizbi BSauAopp zi ofBfBqzt iq -psou -zpp ui azaAqo aiiAopp afusiazi sp -nfiafpod a opp BfpBido of -IsouioAoSpo ofoAS pod ui ouqaso Bp ‘nfpfpod a opp bz BAjspais psiioq oupuoraBi Bp ‘psouqos -ods auAoqoiis ur auqaso afoAS asA b8bja up ‘ouiAOurt ouaqznip afniBA Bp -UBpop af aaABpQ ua[g '6T j nih sredstev ter do delovne in družbene skupnosti določene po zakonit in samoupravnih aktih. 5. člen- Delavec, ki namenoma ali iz nepazljivosti povzroči delovni organizaciji na delu oz. v zvezi z delom materialno škodo, mora povzročeno škodo povrniti. Delavec je delovni skupnosti odgovoren za kršitve delovnih dolžnosti, če jih stori namerno ZAČASNI SKLEP O ODGO VORN OSTI ČLANOV DELOVNEGA KOLEKTIVA V STEKLARNI HRASTNIK VI. ODSTRANITEV Z DELA 66. člen Delavec je lahko odstranjen z dela, če je zoper njega uveden kazenski postopek, ali postopek zaradi kršitve težke ali posebno težke delovne dolžnosti. Odločbo o odstranitvi z dela izda direktor podjetja na podlagi odločitve UO. Zoper odločitev UO se lahko da ugovor CDS v roku 15 dni. Za čas odstranitve z dela pripada delavcu nadomestilo osebnega dohodka v višini akontacije, na katero imajo pravico' delavci v tem obdobju. 67. člen Odstranitev z dela lahko traja najdalj dve meseca; za odstranitev iznad tega roka je potreben poseben pristanek CDS. VII. MATERIALNA ODGOVORNOST 68. člen Delavec, ki na delo oz. v zvezi z delom namenoma ali iz nepazljivosti povzroča delovni organizaciji materialno škodo, mora povzročeno škodo povrniti. 69 69. člen Če povzroči škodo več delavcev. je vsak posebej odgovoren za tisti del škode, ki jo je povzročil. Ce ni mogoče ugotoviti za vsakega delavca posebej, kolikšen del škode je povzročil, se šteje, da so enako odgovorni in morajo škodo povrniti po enakih delih. Če povzroči škodo več delavcev z naklepnim kaznivim dejanjem, so storilci solidarno odgovorni za povračilo škode. Če delavec pristane, da ugotovljeno škodo povrne, se izda o tem poseben sklep, ki ga podpišeta direktor podjetja in delavec. Sklepa ni potrebno sprejemati in podpisovati, če škoda ne presega vrednosti 1.000 din in je to ugotovljeno po ceniku, delavec pa pristane, da škodo takoj povrne. 1. Splošne določbe 2. Kršitve delovnih dolžnosti 5. Postopek za izrekanje ukrepov 4. Organi za izrekanje ukrepov 5. Postopek za ugotavljaj ne kršitev delovnih dolžnosti 6. Odstranitev z dela 7. Materialna odgovornost Na podlagi 146. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Ur. 1. SFRJ 17/65) je CDS dne 28. 7. 1965 po pripombah UO. vodje enot in vodij služb sprejel naslednji ZAČASNI SKLEP O ODGOVORNOSTI ČLANOV DELOVNEGA KOLEKTIVA STEKLARNE HRASTNIK (Opomba: član delovnega kolektiva je tako delavec kakor uslužbenec) 1. SPLOŠNE DOLOČBE c ZT ■qsoudnqs atiaq -zmp ut ujap Aajspais qiuaqznip ‘afioeziuuSio auAojap Aouujg qqujso op ni Bjaji op qsouzjop auqasod ut ausojds npgui tuau -Aojap mafoAS un unii oaAUjaQ •daiqn ifzoijs agaizi ut jsou -joqo BUjizajqo joq oj aAjisiq as agofuIjAunod uz a.iS ag ‘BAajsodn oqqBj as maj uj rdaiqn uadnqs agaizi as ud ojuu 'Aaqsiq ouzaui -usod oqusA uz daiqn faidfuu agaizi oqquj as 'uioubSio uiijst paid agap ud qadojsod ‘daiqn uagaizi tu as qiiajuq o ‘psou -zjop qiUAOjap Aaqsiq gaA tfuuf -ap 03A z jiiojs oaABjap af 33 uajg 'll •jiiojs ures uS iq up joq ‘daiqu agaizi uSafu jadoz as qsouzjo-p auAOjap Aaqsiq iiojs up ‘bÜbui -od um i[u afjaduu uSoq lopvj uajg -gì •afngiAUjdo au inSoqiu qsouzjop qiUAOjap lAjisiq 0 jigojop afunuzodajq uajg -