Junij 2013, letnik XIV, številka 5, izid: 5. 7. 2013 stran 22 Lukov'ca športa PRI NAS OPRAVITE VSE NA ENEM MESTU' • Polnjenje I • tehnični pregled 1 zavarovanje vozila • servis ' pranje vozila .A TEHNIČNI PREGLEDI: 01/ 7236 - 844 SERVIS: 01/ 7236 - 840 www.avtokveder.com hhh AVTO KVEDER Sa,Kts tehnični pregledi AVTO SOLA LONČAR Avto šola Lončar, d.o.o. Slamnikarska cesta 3b 1230 Domžale TEČAJ CPP: 08. 07., 29. 07. in 19. 08. 2013 TEČAJ ZA TRAKTOR: 07. 10. 2013 TEČAJI CPP BREZPLAČNI) Vsi, ki ste opravili vozniški izpit po 13.08.2010, poskrbite, da opravite vadbo varne vožnje, ki je potrebna za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Za vso pomoč se lahko obrnete na našo šolo. Prijave: 031 / 209 - 501 ali avtosola.loncar@siol.net Tu bi lahko bil vaš oglas. Ekskluzivno trženje oglasnega prostora v glasilu Rokovnjač: 01 839 6400 www.ir-image.si IR IMAGE ADVERTISING POČITNICE Z izdajo junijske številke Rokovnjača smo počakali do v prvega tedna julija in to predvsem zaradi tega, da lahko poročamo s proslave ob Dnevu državnosti. To je bila prikupna prireditev, ki so jo skupaj pripravili osnovna šola, občina in šentviško kulturno društvo. Šlo je za posrečeno kombinacijo otroške glasbeno-špor-tne nadarjenosti in društvenega kulturnega zanosa. Tekstovni in predvsem nekoliko obširnejši slikovni zapis s proslave si lahko pogledate na dobrih dveh straneh. V mesecu juniju je bilo v naši dolini še nekaj odmevnih kulturno-športnih prireditev. Tudi njim smo odmerili nekoliko večji prostor z več fotografijami, saj pregovorno povedo veliko več kot besede. Tovrstno fotografsko obogateno glasilo je tudi ena izmed usmeritev uredniškega odbora. Ker smo že zakorakali v dopustniški čas, se za nekaj časa od vas poslavljamo. Naslednja številka Rokovnjača bo izšla konec avgusta, ko bodo na vrhuncu priprave pred praznovanjem občinskega praznika. Do takrat vam želimo prijetne dopustniške in počitniške dni, v katerih zajemite čim več novega vetra za jadra uspehov. Leon Andrejka >■ Jh VSEBINA Peter Levec 9 Ob 70. obletnici Marjana Kotnika 17 V hladen večer pričarali toplino 11 Uresničevanje vizije 18 3. Vidov sejem - srčnost druženja 12 Kresniček 20 Izjemni Klemen Gerčar 13 Čez korenine in skale 23 V deželi kozolcev 14 NK Črni graben 24 TOD BRDO LUKOVICA VABI NA KMEČKI PRAZNIK PRIKAZ ŽETVE IN MLATITVE ŽITA Program za oba dneva: Sobota, 27. 7. 2013: Prikaz žetve Prikaz žetve od srpa, kose, konjske kosilnice, snopovezalke do kombajna. Požeto žito bomo zložili v kozolec. Začetek ob 15.00 uri v sadovnjaku na Brdu pri Lukovici. Po opravljenem delu bo v Rokovnjaškem gozdičku zabava z ansamblom bratov Poljanšek. Nedelja, 28. 7. 2013: Prikaz mlatitve žeta Mlatili bomo s cepci, smukalnico, rehtarico in mlatilnico, pri kateri je žito že očiščeno. Začetek ob 15.00 uri na travniku ob Rokovnjaškem gozdičku. Po opravljenem delu sledi zabava v Rokovnjaškem gozdičku z ansamblom Zajc. Ob vsem tem dogajanju bo na travniku ob gozdičku potekal tudi sejem na stojnicah, kjer boste lahko kupili dobrote Črnega grabna pod znamko Zakladi Črnega grabna. Prikazali bomo tudi starodobne stroje, s katerimi so si včasih, pa tudi še danes, lajšali delo na kmetiji. Za pijačo in jedačo bo poskrbljeno! VABi TOD Brdo LuKoviCA Naslednja številka Rokovnjača izide 30. avgusta 2013, rok za oddajo člankov je 19. avgust 2013 do 12.00 ure. Članki, ki bodo poslani po tem roku v aktualni številki ne bodo objavljeni. Svoje članke dolge največ 1500 znakov s presledki lahko pošljete po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si ali pa jih vnese v sistem www.mojaobcina.si. Več informacij na telefon uredništva: 051/365-992 ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorni urednik: Leon Andrejka; uredniški odbor: Milena Bradač, Vincenc Jeras, Jaka Kersnik in Marko Juteršek; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici: člani Godbe Lukovica ob 15-letnici delovanja, Foto: Rok Majhenič Županov uvodnik Pred letnimi počitnicami, ki se začnejo s koncem šolskega leta, si kar težko predstavljam, da je poletje res že tu, ko pa nam je vreme letos tako drugače naklonjeno. Morda to vreme ni primerno za kmete, verjetno pa je naklonjeno vsem, ki ste in ki še v tem času končujete študijske obveznosti, šolske izpite in mature in zato niste pogrešali toplega sonca, ki bi vas vabilo na plan. Tudi na občini ob neprestanem reševanju problemov čas neverjetno teče. Verjetno, vsaj upam tako, opažate, da se s skromnimi sredstvi vendar izvajajo projekti, kot so kanalizacija, vodovod in podobno. V ozadju tega so še mnoga razmišljanja o načinu, stroških in končno posledicah za vas občane, ki nastanejo z izvedbo teh, sicer nam potrebnih objektov. Spremljam dogajanja v okolici in pri tem opažam razlike ter drugačne rešitve, do katerih v sosednjih občinah prihaja. Ob tem se mi po- stavi vprašanje: »Ali je vse, kar počnemo v najboljši veri, res dobro in optimalno?« Ker Evropske direktive določajo, da moramo do leta 2017 v Sloveniji urediti odpadne vode, so v tem trenutku razpisana s strani države in Evrope kohezijska sredstva za izgradnjo kanalizacijskih sistemov in sistemov za čiščenje odpadnih vod. Pogoji za prijavo za pridobitev tovrstnih sredstev so predpisani normativi. Ti normativi pa govorijo o ekonomski upravičenosti gradnje kanalizacijskih sistemov glede na gostoto prebivalstva posameznega območja. V naši občini bi predpisanim normativom lahko ustrezali le v večjih, gosteje poseljenih območjih, na katerih pa je občina že uredila komunalno infrastrukturo. V vseh manjših krajih pa tem normativom ne ustrezamo in s tem ne dosegamo ekonomske upravičenosti izgradnje kanalizacije. To pomeni, da smo na teh območjih primorani zgraditi male biološke čistilne naprave. Razpisi predvsem podpirajo aglomeracije kanalizacijskih sistemov, kar pomeni združevanje manjših sistemov v večje, kot se to dogaja na kamniško - domžalskem območju. Mi s svojo obstoječo čistilno napravo ne ustrezamo razpisanim pogojem. Zaradi demografskih značilnosti občine (razpršena poselitev) se soočamo z večjimi problemi financiranja izgradnje javne infrastrukture kot okoliške občine. Kot vedno opozarjam, moramo biti pozorni tudi na končne stroške uporabnikov, saj zaradi teh okoliščin plačujemo višje stroške tudi v gospodinjstvih. Dilema, ki se mi postavlja, je, kaj narediti, da se bodo stroški končnih uporabnikov in investicijskih stroškov znižali. V ta namen opravljam različne pogovore, katerih rešitve bom kot predloge predstavil Občinskemu svetu. Večkrat tako mimo grede sprašujete, kako je z ukinjanjem občin. Ker je v Sloveniji 115 občin po številu prebivalstva manjših od naše, verjetno ni bojazni za našo občino. Dejstvo je, da je v Sloveniji preko sto občin z manj kot 5000 prebivalci, in da jih 26 nima niti 2000 občanov. V naši občini nas je ta trenutek okoli 5.600. Učenci devetih razredov Osnovne šole Janka Kersnika so me povabili na svojo zaključno prireditev - valeto. Skupaj z ostalimi prisotnimi sem bil presenečen nad njihovo izvirno predstavitvijo, predvsem pa nad filmoma, ki so ju naredili in predvajali. Človek ob tem dobi ideje za kakšen nov projekt, hkrati pa bi si želel vso to mladino vključiti v življenje naše občine, saj sem prepričan, da s svojimi izvirnimi idejami lahko prispevajo ogromno. Pohvalil bi uspeh vseh, še posebej tistih, ki so se izkazali z uspehom na različnih tekmovanjih kot tudi s splošnim učnim uspehom. Vsem skupaj vsi želimo veliko uspeha na njihovi nadaljnji poti. Tovrstni uspehi so odraz dobrega strokovnega dela celotnega kadra na naši osnovni šoli in v vrtcu. Iskrena zahvala vsem, ki sodelujete v pedagoškem procesu, in prenašate znanje na naše mlade rodove. Prav prisrčno je bilo slišati, ko so se učenci zahvalili tudi svojim staršem. Resnično starši igrate najpomembnejšo vlogo v razvoju osebnosti mladega človeka, ki predstavlja našo prihodnost in naš nadaljnji obstoj. Po tolikih deževnih dneh vam voščim res modro, vroče poletje. Mnogo sončnih dni in da bi našli v vsakem trenutku nekaj pozitivnega, kar bi vas navdajalo z radostjo. Navkljub neprijazni podobi, ki si jo ustvarjamo o državi, smo praznovali Dan državnosti. Takšni dnevi so priložnost, da se zamislimo nad tem, da smo država mi vsi in da je ta država tudi naša domovina! Domovina pa je le ena. Naj bo ljubljena in obdana z našim ponosom. Vaš župan Matej kotnik Kresovanje ob dnevu državnosti V nedeljo, 23. junija 2013, je v Šentvidu pri Lukovici bila osrednja občinska prireditev, ki so jo sooblikovali Oš Janka Kersnika Brdo, Občina Lukovica in Turistično društvo Sv. Vid. V uvodnem delu se je osnovna šola predstavila s kulturnim programom in podelitvijo nagrad najuspešnejšim učencem v tem šolskem letu. Zapeti himni, odigrani avtorski skladbi na violino v izvedbi Anje Kralj in estetski vaji gi-mnastičark je sledila podelitev. Učenkam in učencem, ki so bili uspešni na glasbenem, matematičnem in športnem področju, ter tistim, ki so izjemen učni uspeh dosegli vseh devet let, sta nagrado izročila gospa ravnateljica dr. Anja Podlesnik Fetih in župan Matej Kotnik. Nagrade so prejeli: Anja Kralj za zlato priznanje na 2. slovenski glasbeni olimpijadi, dosegla je tudi posebno nagrado za najboljšo vokalno izvedbo in posebno nagrado za najboljšo avtorsko skladbo pod mentorstvom Simone Burkeljca. Miša Šinkovec za srebrno priznanje na 2. slovenski glasbeni olimpijadi pod mentorstvom Simone Burkeljca. Urh Štempihar Jazbec za srebrno priznanje na 2. slovenski glasbeni olimpijadi pod men- torstvom Simone Burkljca in zlato priznanje na mednarodnem matematičnem tekmovanju Kenguru pod mentorstvom Irene Kotnik in Mojce Češnjevar. Anja Kralj, Nina Slapar, Nika Jemec in Man-ca Dolenc za 1. mesto v ritmični vaji z obroči v skupini starejših deklic in za 2. mesto v estetski vaji brez rekvizita na državnem nivoju pod mentorstvom Jasne Zavodnik in Katje Koselj. Maša Korošec, Maja Meden, Lara Krnc, Eva Kralj, Anja Hribar, Neža Jarc za 2. mesto v estetski vaji brez rekvizita na državnem nivoju pod mentorstvom Jasne Zavodnik in Katje Koselj. Andraž Slapar za bronasto državno priznanje na veliki prožni ponjavi in 3. mesto na polfi-nalu državnega prvenstva v skokih z male prožne ponjave pod mentorstvom Damjana Usenika. Maja Per za srebrno in zlato medaljo v skoku v daljino in zlato medaljo v teku na 200 metrov na atletskem mitingu na državnem nivoju pod mentorstvom Nataše Žajbeljc. Miha Rožič za 2. mesto na tekmovanju v lokostrelstvu pod vodstvom gospoda Dena Habjana. Žiga Podgoršek za 3. mesto na državnem prvenstvu v akvatlonu in Nejc Podgoršek za 2. mesto na državnem prvenstvu v akvatlonu pod mentorstvom Mihe Rojca. Nagrado za izjemen učni uspeh vseh devet let osnovnošolskega izobraževanja so v 9. a prejeli: Jerneja Dimc Kristina Oražem Žan Žak Tomažin Tjaša Obreza Tem učencem je bila razredničarka Mateja Kos Kobe. Tjaša Obreza je prejela tudi nagrado za zlato priznanje v tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni pod mentorstvom Ane Romane Dolenc. Nagrado za izjemen učni uspeh vseh devet let osnovnošolskega izobraževanja so v 9. b prejeli: Manca Hribar Domen Lebar Lea Omahna Anže Stražar Špela Urankar Jerica Bukor Tem učencem je bila razredničarka Jana Kovič. Jerica Bukor je prejela tudi nagrado za srebrno priznanje za raziskovalno nalogo na področju psihologije pod mentorstvom Ane Valič. Učenke in učence, ki so prejeli nagrado za izjemen učni uspeh, so vpisani v zlato knjigo na občini. Vanjo so se tudi podpisali. Ravnateljica je vsem navzočim čestitala in se zahvalila Občini Lukovica za posluh in sodelovanje. Zahvalila se je tudi vodjema šolskega dela prireditve Ireni Orehek in Petri Hudnik. Prav tako je nagrajencem čestital župan in se zahvalil vodstvu šole -ravnateljici dr. Anji Pod-lesnik Fetih, pomočnici ravnateljice Damjani Vidmar in pomočnici ravnateljice v vrtcu Cveti Rošer. Za zaključek se nam je pridružilo čarobno bitje - Kresniček (Anja Kralj) - in nas s pesmijo popeljalo v nadaljevanje prireditve in na zaslužene počitnice. Zaključili smo šolsko leto, ki je bilo uspešno in bogato z najrazličnejšimi dejavnostmi in projekti. Ponosni smo na vse in vsakega posebej. Petra Hudnik V drugem delu proslave se je župan Občine Lukovica Matej Kotnik v slavnostnem govoru dotaknil Karantanije, prvih zgodovinskih dejstev naše dežele, hrepenenju po svoji državi in nato dodal: "Ko smo dobili svojo državo, ko smo si jo priborili, ko smo jo dosegli, smo odprli svoj rajski vrt in mislili, da vse raste kar samo po sebi. Marsikateri voditelji mislijo, da se tukaj samo pobira plodove, da se jih baše v svoje košare ali se jih celo nosi na kakšen otok. Pozabijo pa na nekaj, in tega ne sme pozabiti nihče od nas, da ko jemlješ, moraš tudi dati. Potrebno je sejati, žeti in delati, da bo ta dežela cvetela. V to deželo je potrebno tudi vlagati, jo ljubiti in zanjo storiti vse, kar se da." Sledil je nastop članov Moškega pevskega zbora Lipa s Trojan, ki so ubrano zapeli pesmi Pozdrav domovini in Drevi pa grem na vas. Nato pa je nastopila še ena najbolj uveljavljenih folklornih skupin pri nas, Folklorna skupina Emona, ki se je predstavila s hudomušnimi štajerskimi plesi. Ob tem se ji je pridružila tudi novoustanovljena folklorna skupina Turističnega društva Sv. Vid, za katero je bil to prvi javni nastop. Prireditev se je s tem končala, sledil je le še prižig kresa in druženje vseh prisotnih. Leon Andrejka SPOŠTOVANI STARŠI! V NOVEM ŠOLSKEM LETU 2013/14 IMAMO V ENOTI KRAŠNJA ŠE 4 PROSTA MESTA ZA OTROKE, ROJENE LETA 2010 ALI 2009. ČE ŽELITE OTROKU DOBRO ORGANIZIRANO TER PRIJAZNO VZGOJNO IN IZOBRAŽEVALNO VARSTVO, VAS VABIMO K VPISU. VSE INFORMACIJE O VPISU DOBITE V VRTCU MEDO NA PREVOJAH OSEBNO ALI NA TELEFONSKI ŠTEVILKI 01 723 68 73 Obvestilo o neveljavnosti pogrešanih dokumentov Spoštovana, spoštovani! Seznanjamo vas, da na podlagi Zakona o osebni izkaznici in Zakona o potnih listinah z dnem naznanitve pogrešitve, izgube ali tatvine potnega lista / osebne izkaznice, ki ste jo naznanili na upravni enoti, preneha veljavnost potnega lista / osebne izkaznice. Podatki o ukradenih ali drugače odtujenih potnih listov / osebnih izkaznicah pa se vpišejo tudi v Schengenski informacijski sistem (SIS) kot iskani dokumenti. Če potni list / osebno izkaznico najdete oziroma vam je vrnjena, je ponovno aktiviranje veljavnosti potnega lista / osebne izkaznice na upravni enoti mogoče samo do konca poslovnega časa tistega dne, ko je bil potni list / osebna izkaznica naznanjena kot pogrešana. V primeru, da ste odtujitev dokumenta naznanili policiji morate o najdbi oziroma vrnitvi dokumenta obvestiti tudi policijo. Če najdete dokument naslednji ali drugi dan, ponovno aktiviranje veljavnosti potnega lista / osebne izkaznice ni več mogoče, zato potni list / osebna izkaznica ohrani status neveljavne listine, takšnega dokumenta pa ne smete več uporabljati za prehod državne meje, dokazovanje istovetnosti in državljanstva. Zaradi preprečitve morebitnih zlorab pogrešanih potnih listov / osebnih izkaznic in zaradi uskladitve uradnih evidenc, kjer je dokument zabeležen kot iskani dokument, vas prosimo, da o najdbi dokumenta takoj obvestite katerokoli upravno enoto na območju Republike Slovenije, če pa se nahajate v tujini pa najbližje diplomatsko predstavništvo ali konzulat Republike Slovenije in jim dokument predložite v uničenje. S tem boste zagotovili, da se z uničenjem potnega lista / osebne izkaznice prepreči morebitna zloraba in da se v evidenco o iskanih dokumentih vpiše, da je dokument najden. Uničen (preluknjan) dokument vam bomo takoj tudi vrnili. UPRAVNA ENOTA DOMŽALE ŽUPNIJSKA KARITAS BRDO IN ZLATO POLJE obvestilo Objavljamo nadaljevanje urnika za delitev hrane iz naslova pomoči do konca leta 2013 18.07.2013 od 19. do 20. ure 22.08.2013 od 19. do 20. ure 19.09.2013 od 19. do 20. ure 17.10.2013 od 19. do 20. ure 21.11.2013 od 19. do 20. ure 19.12.2013 od 19. do 20. ure Prisrčno vabljeni! ŽuPNiJSKA KARiTAS BRDO iN ZLATO POLJE Ker se nam v življenju nabirajo stvari, ki jih ne potrebujemo več, pa ne vemo kam z njimi, jih lahko darujete, zato obveščamo, da ima Škofijska Karitas Ljubljana na Hudovernikovi 6 (v prostorih bivše ljudske kuhinje) skladišče, kjer sprejemajo od darovalcev obleko, obutev, posteljnino, brisače, zavese, posodo, manjše gospodinjske aparate, higienske pripomočke, stvari za otroke in dojenčke (vozičke, avto sedeže, kolesa, banjice, sedeže za hranjenje, igrače ipd.). Stvari lahko oddate od ponedeljka do četrtka od 8. do 16. ure, ob petkih od 8. ure do 12. ure. Kontaktna številka: 01 232 79 74 Ena od velikih skrivnosti življenja je, da je zares kaj vredno le tisto, kar naredimo ZA DRUGE (Lewis Carroll) PREDNIK Več zbranih biološko razgradljivih odpadkov pomeni manj odloženih ostalih odpadkov Ločevanje odpadkov na izvoru je dejavnik, ki v veliki meri vpliva na količino zbranih odpadkov v določenem obdobju. Skladno z zakonodajo je ločevanje odpadne embalaže, papirja, stekla, biološko razgradljivih odpadkov in ostalih odpadkov obvezno. Posebej se zbirajo še nevarni oziroma posebni in kosovni odpadki. Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom na območju celotne Slovenije zapoveduje obvezno ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, kar pomeni, da je prepovedano mešanje kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki. Ločevanje biološko razgradljivih odpadkov je na območju občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče urejeno v sistem zbiranja v rjavih zabojnikih, del uporabnikov, predvsem tistih na bolj ruralnem območju, pa ima ločevanje in odlaganje biološko razgradljivih odpadkov urejeno s kompostiranjem v hišnem kompostniku. Rezultati zbiranja biološko razgradljivih odpadkov Začetek zbiranja biološko razgradljivih odpadkov sega v leto 2008. Iz grafa je razvidno, da se količina zbranih tovrstnih odpadkov iz leta v leto veča, kar je posledica učinkovitejšega ločevanja na izvoru in večje ozaveščenosti uporabnikov. Leta 2008 je bilo skupno zbranih 700.000 kg te vrste odpadkov, leta 2012 pa nekaj več kot 5.000 ton. Povečanje količine zbranih biološko razgradljivih odpadkov je bilo od leta 2009 do 2012 34-odstotno, kar kaže na uspešno doseganje ciljev. Struktura odpadkov zbranih v letu 2012 Graf prikazuje uspešnost ločevanja biorazgradljivih odpadkov v preteklem letu. Uspešno izločanje biološko razgradljivih odpadkov, ki so težji od ostalih zbranih vrst, v končnem rezultatu pomeni, da se na ta način najhitreje zmanjšuje količina ostanka odpadkov, ki je odpeljana v predelavo in odlaganje. Med zbranimi biološko razgradljivimi odpadki, prikazanimi v grafu, so vključeni tudi bio odpadki (vrtni odrez), ki jih uporabniki, ki so vključeni v zbiranje tovrstnih odpadkov, lahko pripeljejo v Center za ravnanje z odpadki Dob kadar koli v letu, po ustaljenem urniku. Med skupino drugi odpadki sodijo naslednje vrste odpadkov: papir (6,55%), steklo (3,11%), embalaža (9,18%), železo in pločevina (0,34%), lesni odpadki (4,0%), gume (0,47%), odpadna elektronska in električna oprema (0,14%), sveče (0,21%), gradbeni odpadki (4,49%) in salonitna kritina (1,07%), ki skupaj predstavljajo 29,56% delež vseh odpadkov. Minimalne zahteve za pravilno hišno kompostiranje Na območjih, kjer ni predvidenih rjavih posod za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, je potrebno te odpadke zbirati v kompostniku. Ta mora ustrezati vsem določbam uredbe ter Pravilnika o zbiranju in odvozu komunalnih odpadkov. Kompostni kup, ki ga postavimo na vrt ali v njegovo neposredno bližino v senci ali pol-senci, mora biti v stiku z zemljo, stranice, ki ga obdajajo, pa morajo dopuščati zraku, da kroži v notranjosti kompostnika. Če odlagate v kompostnik tudi biološko razgradljive kuhinjske odpadke, mora imeti le-ta tudi pokrov. V primeru, da imate možnost rjavega zabojnika in kompostnika, vam svetujemo, da odpadke, kot so meso, kosti in drugi prehrambni izdelki odlagate v zabojnik in se s tem izognete nevšečnostim, kot so živalski obiskovalci kompostnega kupa ali neprijeten vonj. Urniki zbiranja biološko razgradljivih odpadkov Odvozi rjavih zabojnikov se v poletnem času izvajajo enkrat tedensko, v zimskem terminu pa na štirinajst dni. Glavni namen ločenega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov je zagotoviti najprimernejše in najučinkovitejše nadaljnje ravnanje s tovrstnimi odpadki, zato so vsi ločeno zbrani biološko razgradljivi odpadki ustrezno predani družbam za ravnanje s tovrstnimi odpadki, nato pa predelani v kompostarni. Urnike odvozov odpadkov v vašem kraju in druge informacije o pravilnem ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki lahko najdete na naši spletni strani www.jkp-prodnik.si. Razstava del Angeline Janjuševic v galeriji Skrinjca Ljubitelji pogledov na čudovite mojstrovine na platnih si lahko v galeriji Skrinjca od 24. maja ogledajo razstavo z naslovom Poti avtorice Angeline Janjuševic. Po uspešnih razstavah v Nikšiču, od koder avtorica tudi prihaja, se preko Podgorice, Petrovca, Budve, Igala in mnogih drugih krajev s tokratno razstavo svojih del predstavlja tudi nam. Svoje pajsaže nam predstavlja na samo njen skrivnosten in globoko čustven način. Povezava z njimi je pretkana s spomini na otroštvo, rojstni kraj in vse poti, ki vodijo v različne smeri stran od rojstnega kraja, a se vanj vračajo. Pečat, ki ji ga je rojstni kraj zapustil, se odraža v njenih upodobitvah, in ga je v sklopu, imenovanem Poti, posebno poudarila. Svoje bogato znanje kot likovni pedagog predaja mlajšim rodovom in jim s tem daje lepo popotnico za ustvarjanje v prihodnosti. Riše tisto, kar ji pravi srce, in zato nastajajo slike, ki obiskovalca in opazovalca prevzamejo. Drago Juteršek Peter Levec - samoten, tenkočuten pesnik Začelo se je 6. junija, ko je Vera Beguš, predsednica KUD Fran Maselj Podlimbarski Krašnja, povabila likovne umetnike na Koreno, kjer so mnogi prvič postali pri vaškem koritu sredi vasi. Požgana vas, najbolj znana Levčeva pesem, »ki se rodi vsakih sto let enkrat«, je nekoč dejal Janez Menart, in sodi v sam vrh evropske poezije, je bila prebrana zbranim, da dobijo prvi vtis v svoje letošnje likovno ustvarjanje. Kajti, ob 90-letnici njegovega rojstva so likovni umetniki iz Likovnega društva Mengeš, LIPA Domžale, Senožeti Radomlje in KUD Fran Maselj Podlimbarski začeli ustvarjati svoja dela na temo njegovih pesmi, zbranih v drobni knjižici, izdani ob 65. obletnici požiga vasi Koreno. Nato so se napotili v vas Vrh nad Krašnjo, kjer so se ustavili na domačiji, kjer je Peter Levec nekaj časa živel in tudi ustvarjal, ko se je v kasnejših letih tja pogosto vračal. Pričakala jih je njegova hči Boža Trampuš z možem, še živeči brat in nečakinja Olga Vrankar ter ostali domači. Slabo vreme ni skazilo prijetnega vzdušja pred skednjem in poslušanju pesmi Levčevega ustvarjanja, ki sta jih prebrali nečakinja Olga in hči Boža ter na kratko predstavili njegovo življenjsko pot in zelo veliko ljubezen do narave. Seme je bogato vzklilo. Tako bi lahko rekli, ko je bila 21. junija zvečer v krašenjski šoli na ogled postavljena likovna razstava, kjer so stene krasila prelepa likovna dela zgoraj imenovanih ustvarjalcev na tenkočutno, v največjo globino duše segajočo vsebino Levčevih pesmi. Pričakovano je bilo več slik na temo Požgana vas (pod vsako sliko je bila natisnjena pesem, na katero se nanaša slika). Slike kažejo, kako temeljito so se umetniki poglobili v pesmi - v vsako kitico in verz posebej, in tako res ustvarili dela, na katera bi bil neznansko ponosen tudi pesnik sam. Slike so na ogled v krašenjski šoli še do sobote 29. junija, vsak dan od 17. do 19. ure. Ena izmed slik na temo pesmi Požgana vas Vera Beguš pozdravlja številne prisotne na literarnem večeru Literarnega večera, posvečenega 90-letnici Levčevega rojstva, sta se prijazno odzvala tudi predsednik Društva slovenskih pesnikov in pisateljev Veno Taufer in Nina Kokelj, pisateljica za otroke in odrasle. Veno Taufer je osebno poznal Petra Levca, nekaj časa sta bila sodelavca na radiu, vendar je Levec kasneje odšel v Cankarjevo založbo. Izreden vtis je nanj naredil program literarnega večera, branje njegove ustvarjalne poti in njegovih pesmi. Dejal je: »Presenečen in očaran sem nad resnobno, skrbno zasnovanim programom. Ne vem, če sem že kdaj doživel tak poklon pesniku.« Literarni večer so Veri Beguš pomagali ustvarjati in voditi mladi in malo manj mladi člani KUD Fran Maselj Podlimbarski, Gabrijel Gales, Maruša Čebulj, Boži Požar, nečakinja Petra Levca Olga Vrankar, Dragica Umek in Romana Močnik Žavbi. Branje poezije so popestrili s pesmimi pevci ljudskih pesmi omenjenega kulturnega društva. Vsi prisotni so se nato napotili na drugi konec Krašnje (Veno Taufer je dejal, kako dolga vas) v bivšo Pavletovo hišo, ki jo pripravljajo kot muzejsko hišo in še ni odprta. V njej je Petru Levcu posvečena posebna soba, mesto pa bodo dobili tudi ostali literarni umetniki kraja ter domača slamnikarska obrt. Peter Levec je brezčasen pesnik. Njegove pesmi vidijo včeraj, danes, jutri, mimogrede še mnogo vmes. Zato so še kako primerne tudi za naše praznovanje Dneva državnosti, za naš danes in jutri. MiLENA Bradač Literarni večer in odprtje likovne razstave je obiskal tudi Veno Taufer, predsednik društva slovenskih pesnikov in pisateljev V ospredju nečakinja Petra Levca Olga Vrankar, pesmi prebira njegova hči Boža Trampuš, v ozadju (z berglami) pa je Levčev še živeči brat z Vrha nad Krašnjo. Godba Lukovica praznovala 15-letnico Aprila je minilo petnajst let, od kar so glasbeni zanesenjaki v dolini Črnega grabna uradno ustanovili godbo. Iz skromnih začetkov je zrasel zavidanja vreden petdesetčlanski pihalni orkester, ki je sredi junija organiziral slavnostno prireditev v počastitev omenjene obletnice delovanja. V goste so povabili Pihalni orkester Občine Šenčur, ki tako kot lukoviški sodi med mlajše slovenske orkestre, saj je lani praznoval deseto obletnico delovanja, Pihalni orkester Marezige iz Mestne občine Koper in sosednjo Godbo Domžale. Vsi štirje orkestri so se zbrali na vrhu Prevoj in nato eden za drugim v povorki krenili proti prireditvenemu prostoru na igrišču v Šentvidu pri Lukovici. Nato so sledili koncerti posameznih orkestrov Šenčur, Marezige in Domžale, ki so se zbranim poslušalcem predstavili z zelo kakovostnim programom zabavnih skladb, kjer ni manjkalo solističnih vložkov. Kot zadnja se je predstavila slavljenka, Godba Lukovica, pod vodstvom dirigenta Petra Šale. Prvo skladbo je izvedla skupaj s kar tremi pevskimi zbori: Šentviški zvon, Mladost in Janko Kersnik. Sledila je skladba, v kateri so se predstavili trije solisti na klarinetu in nato še pet godbenikov, ki so ubrano zapeli Rženovo Tinko ob spremljavi kolegov iz orkestra. Za konec glasbenega programa je Godba Lukovica izvedba še venček skladb ansambla Svetlin, katerega člani so se tudi priključili igranju. Ob jubileju je prisotne pozdravil župan Občine Lukovica Matej Kotnik, ustanovni član Godbe Lukovica in njen prvi tajnik. V govoru se je spomnil nastanka društva in pozdravil tiste prisotne, ki so bistveno prispevali k temu, da je orkester zaživel in se začel razvijati. Zahvalo vsem prisotnim, gostom, častnemu članu Tonetu Juvanu in nastopajočim godbam je izrekel predsednik Godbe Lukovica Bojan Andrejka. V pogovoru ob tem prazniku nam je povedal: »Vesel sem, da se godba razvija v tej smeri in da smo lahko v vseh pogledih konkurenčni tudi orkestrom z veliko daljšo tradicijo. Zahvala vsem podpornikom in predvsem članom orkestra, ki s svojim prostovoljnim delom in časom prispevajo, da se glas naše glasbe sliši vse glasneje in vse dlje. V obdobju zadnjih petih let smo veliko storili predvsem na področju pogojev dela.« Godba Lukovica je vse od njenega nastanka izjemno napredovala. V zadnjem obdobju je bilo veliko pozornosti in tudi sredstev namenjenih izgradnji lastnih prostorov, v katere so se godbeniki vselili pred tremi leti. Poleg pogojev za delo je zaznati izboljšanje tudi na področju števila članov in kakovosti izvajanja skladb. Godba nastopa na praktično vseh prireditvah v Občini Lukovica in prireja tradicionalne nastope na predvečer prvega maja ter novoletne koncerte v Lukovici in Šentvidu. V mnogočem je že prerasla meje domače občine. Stkala je mnogo vezi po Sloveniji in tudi izven naše domovine. Ob tradicionalnem sodelovanju z avstrijsko godbo iz St. Lambrechta je obiskala tudi dve prijateljski godbi na Hrvaškem. Godbi ob tem lahko zaželim, da bi še mnogo let združevala ljubitelje glasbe in nadaljevala dolgoletno glavno usmeritev, vključevanje mladine v njene vrste. Leon Andrejka Foto: Dušan Jemec Predsednik godbe Bojan Andrejka prejema čestitke Koncert Godbe Lukovica s pevskimi gosti Skupen nastop vseh godb Dan odprtih vrat Čebelarskega društva Lukovica Že od svoje ustanovitve davnega leta 1945 so čebelarji v Črnem grabnu zelo dejavni, saj se poleg skrbi za čebelji zarod posvečajo svojemu izobraževanju in širjenju znanja o pomenu čebel ter njihovih izdelkov med uporabnike. Da bi se bolje spoznali z delom čebelarja in življenju v čebelnjaku in okoli njega, so v petek, 14. junija, pripravili pri društvenem čebelnjaku na Brdu dan odprtih vrat. Različne aktivnosti so potekale preko celega dne. Dopoldanski del je bil namenjen osnovnošolcem, popoldanski pa vsem ostalim udeležencem. Tako smo se obiskovalci seznanili z dogajanji v panju in spoznali pot od medenih cvetov preko čebel do medu. Izvedeli smo, da je v enem panju do 100.000 čebel, da 10.000 čebel tehta en kilogram, da je v panju samo ena matica in v času parjenja od aprila do avgusta 1000 trotov. Za en kilogram medu mora čebela obleteti več milijonov cvetov in da ob tem naredi toliko kilometrov, da bi lahko sedemkrat obletela svet. Še mnogo drugih zanimivosti smo izvedeli in se seznanili tudi z načinom čebelarjenja v preteklosti, ko je ta dejavnost pomenila vir dohodka in med predstavljal izdatno hrano za zimske dni. Pogovor je v družbi našega slikarja Draga Jermana nanesel tudi na poslikave panjskih končnic. Prav je, da smo druženje zaključili s pokušino dobrot, v katerih se skriva naravno zdravilo med, ki krepi imunski sistem, zavira razvoj bakterij in virusov ter lajša bolečine pri vnetem grlu in blaži kašelj. Prijetno popoldne smo tokrat preživeli v družbi čebelarjev in čebelark ter marljivih delavk v čebelnjaku, ki pa se niso dale motiti, in si zaradi našega obiska niso vzele počitka. Drago Juteršek V hladen večer pričarali toplino Tako kot vsako leto so tudi letošnjo pevsko sezono člani MePZ Šentviški zvon zaključili z letnim koncertom v Kulturnem domu Antona Martina Slomška v Šentvidu. Maj nam ni ponudil »ugodnega« vremena in prijetnega prehoda v poletje in tako je glasbeni večer, ki ga člani MePZ Šentviški zvon prirejajo že 24. zapored, kar vabil v dvorano. Članom šentviškega zbora so se tokrat pridružili tudi »otroci« zbora, kot jih je napovedal povezovalec, klapa Stari trg. V teh hladnih dneh nam je klapa pričarala kanček sproščenega poletnega vzdušja v dalmatinskih pesmih, ki jih klapa prepeva z vso kakovostjo, pa tudi s srcem. Kar zadišalo je po morju, ko so nam zapeli pesmi, kot so Moj lipi Andjele, Cesarica, Da te mogu pismom zvati in Plavi putovi mora. Še pred nastopom klape je poslušalce najprej razgrel MePZ Šentviški zvon pod vodstvom Primoža Leskovca, in čutiti je bilo, da tudi oni že malce pogrešajo počitnice in morje. Tudi oni znajo marsikatero pesem na to temo. Izvedli so pesmi Čija je ono divojka in Za ribara. Seveda večer ni ostal in ni bil zgolj dalmatinski. Pevci so se predstavili tudi s slovenskimi ljudskimi Aj, zelena je vsa gora in Mamica, pošljite me po vodo. Ob koncu, za vrhunec večera, so sledile skladbe, ki jih večina dodobra pozna. Ti si moja ljubezen in skladba Brez besed so ponovno pričarale tisto pravo vzdušje, ki ob zaključku maja na prehodu v nov mesec, mesec v znamenju poletja kar kliče po brezskrbnosti in razigranosti vseh. Ob slednji skladbi Brez besed se je zboru pridružila tudi Marija Hol-car s klavirsko spremljavo. Nastopajoče so že med samo prireditvijo pa tudi po njej poslušalci nagradili z bučnim aplavzom. Vzdušje po koncertu je bilo prešerno in poslušalcev niti ni motila nizka zunanja temperatura. Pohvalili so prizadevanje zbora in klape, da ustvarjajo take večere. To je tudi spodbuda za naprej, da bodo tudi v bodoče z veseljem prihajali na vaje, saj je ves trud poplačan z obiskanim koncertom in z zadovoljnimi poslušalci. Marko Juteršek Vidov večer poln smeha in zabave PA SE SLIŠ, PA SE SLIŠ OD SVET'GA VIDA ... je bil glasbeni avizo v izvedbi mladega nadarjenega rogista Mihe Lončarja, ki je v polni dvorani KD Anton Martin Slomšek v petek, 14. junija 2013, naznanil 2. VIDOV VEČER. Hkrati je bil to tudi uvod našega skupnega dvodnevnega druženja v Šentvidu pod okriljem Turističnega društva Sv. VID, ki se je nadaljeval z Vidovim sejmom v soboto, 15. junija. Letošnji VIDOV VEČER je bil poln humorja in zabave. Odlična komedija z naslovom NITI TAT NE MORE POŠTENO KRASTI v izvedbi KD Jože Gostič Homec, je navdušila prav vse obiskovalce v dvorani. Zabavne situacije, nepričakovani zapleti, včasih napeti trenutki so kljub vsemu celotno zgodbo srečno - nesrečnega tatu pripeljali do srečnega konca. Bučen aplavz igralcem, nasmejani in zadovoljni obrazi gledalcev v dvorani in prijeten klepet pozno v večer, je končno sporočilo letošnjega VIDOVEGA VEČERA. Naj bo to vzpodbuda in povabilo na naslednji Vidov večer. Še posebna zahvala vsem sponzorjem Vidovega večera: Rajku Kokalju, Robiju Dobravcu, Robiju Capudru, Kmetiji Lešar in Žitu d. d. TD Sv. vid Jerneja Strmšek Turk Največ adrenalina, energije in moči je vsekakor imelo tekmovanje v vlečenju vrvi. Letos razširjene kategorije: moške, ženske in otroške ekipe so pokazale vso srčnost borbe in vztrajnosti. Dodatna vzpodbuda so bili številni navijači, ki so svoj navijaški duh prenašali na tekmovalce. Na koncu je med moškimi zmagala ekipa PREVOJE 1, med ženskimi ekipa DAME S PREVOJ in med otroki ekipa NEUSTRAŠNI PREVOJCI. Vsem zmagovalcem še enkrat iskrene čestitke za osvojene pokale, ostalim ekipam pa čestitke za srčnost v tekmovanju in novo vzpodbudo za naslednji sejem. VIDOV SEJEM je pokazal, da se znamo družiti, da znamo ceniti prave stvari in da lahko ohranjamo tradicijo s pridihom sodobnega tempa življenja. Verjamemo, da je vsak izmed obiskovalcev našel delček sebe v številnih ponudbah in preživel en res lep dan. Naj ostane tak do naslednjega VIDOVEGA SEJMA, ko se spet srečamo! In na koncu še zahvala vsem, ki ste pomagali k uspešni izvedbi VIDOVega SEJMA: posebna zahvala zlatemu sponzorju MOTO SET - Ivo Lenček, zahvala sponzorjem: Avtoprevozništvo Rok Klopčič s.p., DAVID GOSTIČ - GAS s.p., FOTO Rado Gostič, Snemanje Janez Pogačar, Svetila.com, Trgovina Spina Prevoje, Računalniške storitve May Doušak s.p., Sršen Joži, Marko Agrež, Avtovleka Kepec s.p., Žito d.d., Atlantic group d.d., Pivka d.d., Dana d.o.o., Eta d.d., Jata Emona d.o.o., zahvala Turističnemu krožku OŠ Janka Kersnik Brdo, ki je oblikovalo logotip VIDKOVE DEŽELE, zahvala Režijskemu obratu Občine Lukovica Člani TD Sv. VID Jerneja Strmšek Turk 3. Vidov sejem - srčnost druženja V soboto, 15. junija 2013, na dan sv. Vida, ko je dan najdaljši in noč najkrajša, je potekal že 3. VIDOV SEJEM na osrednjem Veidrovem trgu v Šentvidu v organizaciji Turističnega društva Sv. VID. Vidov sejem so tudi letos oblikovale številne stojnice domačih, pristnih slovenskih izdelkov iz vse Slovenije. Med njimi so obiskovalci našli bučno in olivno olje, domače sire, kruh in pecivo, goriške češnje, prave domače mesnine, zelenjavo, medene izdelke, ročno izdelane igrače in dekor, slike, čipke, ročno izdelane torbice, suho robo, naravna mila, kozmetične izdelke iz kozjega mleka, izdelke iz sivke in vse bolj poznane konopljine izdelke. Obiskovalci so lahko občudovali tudi prikaz starih tradicionalnih obrti - tako so se nam z veseljem odzvali in prikazali domačini pristnost izdelovanja pravih košar, kovaške mojstrovine, rokodelska dela izpod rok Društva rokodelskih žena, rezbarstvo, pa razstavo miniaturnih starih ročno izdelanih lesenih orodij in razstavo starih avtomobilov. Osrednji dogodek letošnjega sejma je bilo kuhanje tradicionalne slovenske glavne jedi in sladice z Andrejem - zmagovalcem šova Gostilna išče šefa. Na pomoč mu je priskočil Jani (prav tako iz šova Gostilna išče šefa), ki sta tako skupaj uspešno skuhala vse jedi, ki so jih obiskovalci na koncu okušali. Številni obiskovalci so ju povprašali tudi za kakšen kuharski nasvet. Otroci so letos svojo ustvarjalnost in razigranost pokazali v VIDKOVI deželi, ki je bila polna igre, zabave, pravljic in ustvarjalnih delavnic. Skozi celoten sejem so nastajale prave male mojstrovine, ki so jih lahko odnesli domov za spomin. Tisti malo bolj drzni so celo dirkali karting z avtomobilčki. Izjemni Klemen Gerčar dvakrat zmagal Za motokrosista Klemena Gerčarja je bil v začetku junija eden izmed vrhuncev sezone. V svetovnem prvenstvu razreda MX3 je bila zanj na sporedu domača dirka v Orehovi vasi. Prevojčan je pred tem, na tretji dirki sezone v Ukrajini, osvojil tretje mesto in tako v Orehovo vas na Štajersko 9. junija prišel kot drugou-vrščeni v prvenstvu. Na progi, ki jo zelo dobro pozna, je bil odločen, da ponovi lanski uspeh, ko je ugnal vso konkurenco. Na krilih številnih navijačev, prišli so s kar šestimi avtobusi, je bil daleč pred tekmeci. V prvi vožnji je suvereno zmagal, v drugi pa je po prepričljivem vodstvu v zadnjem krogu padel in končal kot četrti. Vseeno je tudi to zadostovalo za skupno zmago na dirki in veliko slovensko slavje v Orehovi vasi. Gerčar je s tem prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku svetovnega prvenstva. Sploh prvič se je zgodilo, da je slovenski dirkač na domači dirki zmagal dve leti zapored. Izjemno formo je Gerčar potrdil tudi teden dni kasneje, ko je še enkrat ugnal vse tekmece, in tako po polovici sezone napovedal, da je zelo resen kandidat za osvojitev naslova svetovnega prvaka, kar v slovenskem motošportu ni uspelo še nikomur. Leon Andrejka Foto: Peter Kavčič 5. vaško srečanje Krajevne skupnosti Rafolče Se še spomnite 4. vaškega srečanja junija 2009? Tudi takrat je bilo zelo vroče, otroci in malo večji otroci so se spuščali po politem polivini-lu, nekakšnem toboganu, zabavali smo se na težkih preizkušnjah in nekateri so na koncu celo zaplesali po mizah. Vsa nadaljnja leta nam je vedno bolj nestabilno vreme vsako leto zagodlo in tudi kakšna prestavitev se ni obnesla. Ko so vremenarji letos napovedali nekajdnevno lepo vreme, so se oglasile kosilnice in vodstvo Športno turističnega društva (ŠTD) Rafolče in KS Rafolče se je na hitro odločilo organizirati 5. jubilejno vaško srečanje v nedeljo, 16. junija 2013. Po 11. uri so se začeli zbirati vaščani, nekdanji vaščani in novi vaščani vasi Straža, Dupeljne, Vrhov-lje in Rafolče, tokrat na športnem igrišču ŠTD Rafolče. Štiri leta je že ena olimpijada in krajani so se spet veselili ob znanih obrazih, novi vaščani pa so se spoznavali s staroselci. Mamice, očiji, dedki in babice so se veselili z veliko množico otrok, ki so kazali namero, da se za slovenski rod še ni za bati, da bi izginil. Zaradi hude vročine je organizator pripravil vodni tobogan in kar navadno škropilo, da so otroci uživali ob prijetnem hlajenju. Zabavali smo se tudi ob zanimivih igrah, kot so skoki v vrečah, hoja večih naenkrat na drsečih smučeh, itd., višek pa je bil dosežen, ko sta se pomerili najprej ženska, nato pa še moška ekipa v tradicionalnem spopadu „ta vas" in „una vas" v vlečenju vrvi. Za bolj umirjene je bilo zanimivo metanje podkev. Obiskovalci so uživali ob prijetnih pogovorih pod šotorom ob žuborenju Vrševnika in prijetnem vetriču. Organizator srečanja se zahvaljuje vsem udeležencem za veselo druženje in vsem, ki ste kakorkoli pomagali. Naslednje leto vas vabimo v še večjem številu na 6. srečanje in proslavo 10. obletnice ŠTD Rafolče. Vabimo vse ljubitelje hoje in lepih naših malo višjih krajev, da se pridružite pohodniški sekciji, programe pa ste dobili na dom. Viktor Jemec V deželi kozolcev V torek, 11. junija, smo se ženske DPŽ (Društva podeželskih žena) Lukovica končno le odpravile na spomladansko ekskurzijo. V Šen-trupertu so nas sprejele, prijazno in lepo postregle naše stanovske prijateljice. Zanimivo je bilo slišati, kaj in kako delajo v njihovem društvu, kako enostavno pridejo do občinskih sredstev in kako so spoštovane. Popeljale so nas na ogled muzeja starega kmečkega orodja. Naše oči pa so bežale proti travniku s kozolci. Projekt, ki ga je Občina Šentrupert izpeljala s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada, je res vreden pohvale in ogleda. V projektu poleg občine sodelujejo tudi lokalna društva, podjetja, izobraževalne in znanstvene ustanove ter mnogi posamezniki. Kozolci so predstavljeni v celoti od ostrvi pa do toplarja. V muzej na prostem je predstavljenih 19 različnih sušilnih naprav iz Mirnske doline. Zadeva je res popolna, in če jim uspe tudi trženje, kot so si ga zamislili, bo verjetno tudi finančno donosna. Čeprav smo kmečke žene, si bomo dovolile in naše občinske veljake pozvale, da si morda zadevo le pogledajo in se tudi pri Dolencih kaj naučijo. Morda bi bil podoben projekt bolj zanimiv za nas, kot pa posestvo Pule, ki so si ga že ogledali. Občina Šentrupert je ena najbolj inovativnih, okoljsko ozaveščenih in energetsko učinkovitih občin. Prebivalcev ima pol manj, kot je nas. Našo pot smo nadaljevale z ogledom novogotske cerkve sv. Ruperta iz leta 1860. Okrepčale smo se v ribogojnici, kjer smo se tudi same poizkusile v lovu postrvi. Sledil je še ogled konjerejske kmetije Bistra. Tu je bilo zanimivo prisluhniti lastnici, kako je potrebno, da tudi kmet sledi politiki in se prilagaja trgu. Poudarila je namreč, da se s tradicionalno kmetijo in njeno dejavnostjo danes težko preživi. Pokazala nam je tudi svoj mini živalski vrt. Zaključek dneva smo naredile kar v »nebesih«. Tako se namreč imenuje čudovita razgledna točka nad Mirnsko dolino. Kako lepo - morda, nekoč in nekje tudi pri nas. Slavka Urbanua V Gradišču se dogaja Tudi v letošnjem letu si je Turistično društvo Gradišče zastavilo kar nekaj ciljev, ki jih namerava čez leto uresničiti. Prvo sobotno popoldne v letu 2013 so naši šahisti preživeli ob šahovnicah v brunarici Turističnega društva Gradišče na Tradicionalnem novoletnem šahovskem turnirju. Pomerilo se je dvanajst šahistov. Ponovno je svojo premoč na šahovnici prikazal Marjan Prelovšek, drugo mesto je zasedel Gregor Barlič, tretji pa je bil Alfonz Hrovat. Fantje iz Gradišča so se uspešno borili in zasedli vsa naslednja mesta. Še pozno v noč so ob kozarčku in malici premle-vali svoje uspehe in neuspehe na šahovnicah. V aprilu smo uspešno izvedli Čistilno akcijo po naši vasi, ki se je odvijala v okviru vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo. Pridružili so se nam tudi najmlajši vaščani in se z nami trudili, da bi naša okolica ostala urejena. Na predvečer prvega maja je na ploščadi nad našo društveno brunarico zagorel prvomajski kres, ki so ga pripravili fantje iz Gradišča. Predsednik društva nam je skuhal okusen golaž. Do poznih nočnih ur smo se ob ognju greli in premlevali, kako na ta praznik - praznik delavcev - nikakor ne smemo pozabiti. Že trinajsto leto zapored smo se 22. junija odpravili na Srečanje Gradišč Slovenije. Tokrat so nas v svojo vas povabili »gradiškovci« - kot pravijo Primorci iz Gradišča nad Prvačino pri Novi Gorici. Kot smo že večkrat povedali, smo prvo takšno srečanje v letu 2001 organizirali prav člani TD Gradišče pri Lukovici. Ideja se je prijela in od takrat se vsa leta ob tem času srečamo v enem izmed Gradišč v Sloveniji. Tako smo se srečali že na Dolenjskem, Primorskem, v Prekmurju, na Kozjanskem, na Koroškem, na Štajerskem in še bi se lahko pohvalili, kje vse smo že bili. Tudi tokrat so se naši gostitelji potrudili in nam pripravili nepozaben dan Gradiščanov. Za vsakega se je našlo kaj od družabnih iger, obiranja češenj, zanimivega kulturnega programa, pa tudi sveta maša za Gra-diščane je bila lepo obiskana. Vsako leto se tudi dogovorimo, kje bo srečanje naslednjič, in tako nas prihodnje leto v svoje Gradišče vabijo vaščani Gradišča pri Trebnjem. Že sedaj se v Turističnem društvu Gradišče pripravljamo na dva dogod- ka, ki bosta ob Gradiškem jezeru. V soboto, 14. septembra, vas vabimo, da se nam pridružite ob praznovanju 20. obletnice delovanja Turističnega društva Gradišče. Naslednji dan, torej v nedeljo, 15. septembra, vse tekače ponovno vabimo na sedaj že tradicionalni 10. tek okoli Gradiškega jezera. Tako lahko v Gradišču vedno rečemo, da se pri nas vedno kaj dogaja. TD GRADiŠČE - SiLVA BüRJA Dr. Janez Kušar: Ponosen sem, da sem v odločilnem trenutku sodeloval pri osamosvojitvi Slovenije Dan državnosti, ki ga praznujemo 25. junija, je praznik vseh Slovencev, je praznik, ki bi se ga morali posebej veseliti, kajti za vse nas so se uprli vojaškim silam JlA pogumni in odločni ljudje ter tvegali svoja življenja. Eden izmed njih je tudi naš občan. To je dr. Janez Kušar. Velik, poseben, pa vendar tako zelo prijeten in domač sogovornik. r: Najprej, prosim, na kratko predstavite sebe, svojo dosedanjo življenjsko pot. Pred nekaj več kot pol stoletja sem se rodil na Učaku pri Trojanah in kot lokalni patriot tu živim še danes. Družina, iz katere izhajam, je bila delavsko kmečka, oče je bil rudar v rudniku Zagorje, mama je doma skrbela za majhno kmetijo in družino. Imam še dve starejši sestri, ki pa sta odšli na šolanje takoj po osnovni šoli, tako da sem odraščal sam. Po osnovni šoli sem, čeprav odličnjak, namesto v gimnazijo, šel na srednjo tehnično šolo strojne stroke, predvsem zato, da bi čimprej prišel do poklica. Takrat sem imel sicer še eno željo, oditi v vojaško srednjo šolo in postati vojaški častnik. Končna odločitev je bila tehnična šola in danes mi za to ni žal. Po zaključku srednje šole sem se vpisal na Fakulteto za strojništvo. V zadnjih dveh letih študija sem se srečal s področjem proizvodnih sistemov, ki je pravzaprav kombinacija strojništva (tehnike), ekonomije, organizacije in informatike ter na tem področju nadaljeval svojo strokovno in znanstveno kariero. Po diplomi sem se zaposlil na Centru srednjih šol Domžale kot učitelj strokovno teoretičnih predmetov. Po nekaj mesecih dela sem odšel na obvezno služenje vojaškega roka in to v šolo za rezervne častnike. Tu se je pričela moja druga - vojaška kariera in uresničevati moje sanje iz mladosti. Leta 1984 sem bil povabljen nazaj na Fakulteto za strojništvo v Ljubljani kot asistent za področje proizvodnih sistemov. To delovno mesto je zahtevalo tudi podiplomski študij. Leta 1992 sem magistriral, leta 1999 pa doktoriral na temo Integrirani računalniško podprti model planiranja in vodenja proizvodnje. Po doktoratu sem ostal na fakulteti in postopoma napredoval do naziva izrednega profesorja. Poleg pedagoškega dela poskušam čimveč znanja prenesti v slovensko industrijo preko raziskovalnih in razvojnih projektov. Na pragu poletja 1991 smo se Slovenci odločili stopiti na samostojno, neodvisno pot. V tistih dneh ste imeli tudi vi zelo pomembno nalogo. Lahko bralcem Rokovnjača zaupate, kaj se je dogajalo ob vznožju Male Lašne? Lokvanj? Kot rečeno, v času služenja vojaškega roka se je začela tudi moja vojaška kariera. Iz JLA sem se vrnil kot rezervni podporočnik in bil takoj razporejen v Teritorialno obrambo. Bil sem poveljnik voda, čete in na koncu še bataljona teritorialne obrambe. Vojaško kariero sem končal s činom majorja Slovenske vojske. Poleti 1990 se je pri meni oglasil Dominik Gr-mek in me povprašal, če sem pripravljen sodelovati pri neki aktivnosti, ki mora ostati tajna, in mi zato ne more več povedati o njej. Je pa nevarna, ker je »protizakonita«. Vzel sem si nekaj časa za premislek: po eni strani sem zaupal Dominiku, ker sva bila prijatelja, po drugi strani pa sem imel doma majhna otroka, ki bi lahko zelo hitro ostala brez očeta. Toda odločil sem se, da se pridružim Manevrski strukturi narodne zaščite, ki je tedaj delovala v globoki tajnosti, po sistemu trojk. Odgovoren sem bil za oblikovanje jurišnega odreda (2. jurišni odred TO), ki je tedaj predstavljal največjo vojaško enoto Manevrske strukture narodne zaščite na območju Domžal in Kamnika. Drugi jurišni odred TO je začel svojo bojno pot konec maja 1991, kot zaščitna enota Učnega centra na Igu, ponovno pa je bil mobiliziran 24. junija 1991. Njegova bojna naloga je bila v blokadi vojašnice Šentvid, ki je tedaj s svojo ognjeno močjo predstavljala veliko nevarnost predvsem za glavno mesto Ljubljano kot tudi za celotno Slovenijo. Po sklenitvi brionskega premirja smo za nekaj tednov odšli domov, v avgustu pa je odred dobili spet novo nalogo in to v zavarovanju Ljubljane v času umika enot in poveljstev JLA iz glavnega mesta. Za sodelovanje v vojni za Slovenijo so pripadniki 2. jurišnega odreda TO (šele) leta 2012 prejeli spominski znak Vojašnice 1991. Vprašanje se nanaša tudi na dogodke na Mali Lašni. Ker sem bil na dolžnosti v Ljubljani, pri tem dogajanju nisem sodeloval. Na Mali Lašni je bil organiziran zbirni center s tajnim imenom Lokvanj, v katerem so bili zbrani tisti vojaki na služenju v JLA, ki so od tam uspeli pobegniti, in niso smeli biti doma. Več o Lokvanju si bralci Rokovnjača lahko preberejo v Kroniki občine Lukovica. Na mestu, kjer je deloval Lokvanj, smo Veterani vojne za Slovenijo in Občina Lukovica leta 2003 postavili pomnik (protitankovski tetraeder), ki predstavlja spomin in opomin na dni, ko si je Slovenija z orožjem in z diplomatsko spretnostjo priborila samostojnost. Ob 20-le-tnici vojne za Slovenijo smo veterani postavili manjše spominsko obeležje (tudi pomanjšanj tetraeder) prav na mestu, kjer je deloval zbirni center Lokvanj. Ravno v teh dneh so neznani nepridipravi ukradli drog za dviganje zastave ob obeležju na Mali Lašni. Bi to imenovali navaden vandalizem, ali pa so to skrajneži, ki uživajo ob netenju medsebojnih (strankarskih) nesoglasij? Mislim, da gre tu bolj za objestnost oziroma vandalizem kot pa za dejanje v službi političnih obračunavanj. Se pa seveda posamezniki z dogajanji pred 22 leti ne strinjajo, in ker smo v demokraciji, imajo za to vso pravico. Tako zelo ste bili »zraven«, ko je nastajala naša samostojna Slovenija. Kaj čutite ob našem prazniku Dnevu državnosti, kako se vas čustveno dotakne? Veterani vojne za Slovenijo in tudi jaz osebno sem nad dogajanjem v Sloveniji strahotno razočaran. Za to, kar se je s Slovenijo zgodilo v dobrih dvajsetih letih, se mi veterani nismo borili in se nismo pripravljeni nikoli več boriti (podčrtal J.K.). Politična nesoglasja, delitve, predvsem pa pohlep posameznih skupin in neodgovorno delovanje predstavnikov ljudstva pri vodenju države in ob nedelovanju pravne države, so nas pripeljali v situacijo, ko se lahko kot državljani resno vprašamo, kakšna prihodnost nas čaka in predvsem, kaj bo z rodovi, ki prihajajo. Ponosno smo se pridružili Evropski uniji, toda na žalost bomo v njej le narod hlapcev, ne pa med najbolj razvitimi, kar bi, glede na potencial znanja in pridnosti, lahko bili. Dan državnosti je praznik vseh Slovenk in Slovencev in morda je tudi priložnost, da vsi skupaj, predvsem pa tisti, ki odločajo o naši prihodnosti, ponovno razmislimo, katera je tista prava pot in se za to pot ponovno poenotimo, tako kot v letih 1990/91. Zveza veteranov vojne za Slovenijo je vaša »stanovska« organizacija. Zveza veteranov vojne za Slovenijo združuje vse tiste Slovenke in Slovence, ki so bili kakorkoli vključeni v aktivnosti v času priprav in v sami vojni za Slovenijo 1991 in to kot pripadniki vojaških ali civilnih struktur oziroma kot posamezniki. V zvezo je vključenih okrog 30.000 članov. Namen delovanja zveze je predvsem v druženju članov in njihovih družin, ohranjanju tradicij vojne za Slovenijo 1991 ter prenašanje izročila te vojne na mlade rodove in seveda za uveljavljanje statusa veteranov v državi Sloveniji. Pri zadnjem moram biti zelo kritičen, saj pravzaprav veteranom vojne za Slovenijo ni dodeljena nobena posebna pravica. Edina pravica, to je bilo plačilo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja po dopolnjenem 50. letu, je bila z lanskimi varčevalnimi ukrepi ukinjena. Zdi se, da trenutne politične elite veteranov ne potrebujejo, še celo več, odveč smo jim, ker si upamo opozoriti na njihove napake. Zelo me preseneča tudi to, da otroci v naših šolah ničesar ne slišijo o vojni za Slovenijo 1991. Kaj to ne spada v novejšo zgodovino Slovenije? Sprašujem se, kdo pripravlja in izbira vsebine za pouk predmeta zgodovina v osnovni in srednji šoli. Zveza veteranov vojne za Slovenijo 1991 uspešno sodeluje z vsemi veteranskimi organizacijami, ki podobno kot mi, cenijo upornost slovenskega naroda v vseh vojnah, ki so se v zadnji 100 letih zgodile na ozemlju Slovenije. Težko se je »ne dotakniti« današnjih vsesplošnih slovenskih, evropskih, svetovnih političnih in gospodarskih razmer. Bo napreden in dober podjetnik, priden in pošten gospodar ali delavec že kaj kmalu videl svetlo zarjo boljšega jutrišnjega dne? Odgovor na to vprašanje bom začel z besedami prof. dr. Antona Hauca, profesorja na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru, in enega od pionirjev projektnega menedžmenta v Sloveniji: »Vzrok za svetovno finančno, gospodarsko, družbeno, socialno in moralno krizo je pohlep.« Z njegovo trditvijo se moramo strinjati. Danes ni več vrednota delo, temveč predvsem špekulacije in uspešnost pri njih. Kaj je kriv delavec, ki vse življenje pridno dela in ustvarja dodano vrednost, če pa njegovi menedžerji gledajo le na to, kako bodo iz podjetja »pokradli« kar se da največ. Država pa, namesto, da bi se temu uprla, vsaj tako se zdi, vse to še podpira. Slovenci smo priden narod in če bi združili moči, bi lahko krizo prav hitro presegli. Problem pa vidim v vodenju, tako države kot gospodarskih in negospodarskih institucij. Zdi se, da je danes lahko državni funkcionar, direktor ali član nadzornega odbora vsakdo, ne glede, ali je za to sposoben ali ne, važno je, da je »naš« in bo delal za naše interese. Saj zato smo mu omogočili, da je prišel na položaj, sedaj naj nam pa »odsluži«. Slovenija ima močan potencial. V Evropi imamo daleč največji delež mlade populacije, ki se vpiše in tudi konča visoke šole. Vendar tega potenciala ne znamo izkoristiti. Mladi, sposobni kadri žal zelo hitro dobijo službo v tujini, doma pa zanje ni delovnih mest. Imamo armado brezposelnih med mladimi, hkrati pa silimo starejše, da delajo čim dlje. Kje je tukaj vizija napredka? Sam že več kot 30 let delam z mladimi in vem, da so inovativni, pripravljeni na nove izzive, samo priliko jim je treba dati. Zgodovina nas uči, da so se v zgodovino zapisale predvsem osebe, ki so dosegle pomembne rezultate v mladosti in ne v starosti (npr. Aleksander Makedonski je imperij ustvaril do svojega 33. leta). Korenito bomo morali spremeniti strukturo našega gospodarstva. Naša industrija bo morala proizvajati izdelke z visoko dodano vrednostjo. Preprosto, materialu je treba dodati čim več znanja. Prodajati moramo znanje, vgrajeno v izdelke, in ne le preprodajati material. In znanje imamo, zelo veliko znanja, le izkoristiti ga je treba. Dajmo mlajši generaciji priložnost, prepričan sem, da ji bo uspelo. V Sloveniji imamo zelo veliko, predvsem malih in srednje velikih podjetij, ki so uspešna in uveljavljena na svetovnem tržišču. Verjetno boste težko našli avtomobil, v katerega ne bi bil vgrajen vsaj en del, izdelan v Sloveniji. Seveda pa takšno podjetje ne nastane čez noč in brez pomoči predvsem države in finančnih institucij. Smo pa v Sloveniji zelo uspešni v zapiranju podjetij, ki so v težavah, kot da je stečaj edina rešitev. Od takšnega podjetja ostane za upnike le nepremičninsko premoženje. Toda največja vrednost podjetja je v znanju in tehnologiji. Tehnologija je tisto področje, ki se razvija na daljši rok, tudi preko več generacij. S propadom podjetja je to znanje izgubljeno. Velikokrat se na pogorišču podjetja ustanovi novo podjetje, vendar moje izkušnje kažejo, da to novo podjetje, čeprav proizvaja podoben izdelek, še zdaleč ne obvlada tehnologije, kot jo je propadlo podjetje. Še enkrat, problem Slovenije ni v znanju, temveč v vodenju. Aktivni ste tudi v domači občini in širše. V Občini Lukovica opravljam le funkcijo predsednika Komisije za spremljanje priprav in gradnjo prenosnega plinovoda M2/1 Rogaška Slatina - Vodice pri Ljubljani. Plinovod pomeni zelo velik poseg v prostor, predvsem pa veliko omejitev pri urejanju prostora. Zato so bila pogajanja z investitorjem, Plinovodi d. o. o., zelo težavna, vendar se je bilo potrebno na koncu le uskladiti. Interesi države so tu močnejši nad interesi lokalne skupnosti. Sem tudi predsednik Sekcije veteranov vojne za Slovenijo Lukovica in podpredsednik pokrajinskega odbora Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ljubljana Okolica. Kako vidite občino Lukovica? Kaj bi se moralo oziroma bi bilo dobro spremeniti, izboljšati, da bi naša mala občina zlezla iz povprečja rahle zaspanosti? Dogajanja v sedanji Občini Lukovica bi najlažje popisali tako, kot jih je v svojih delih že davno nazaj popisal naš rojak, pisatelj Janko Kersnik. Smo majhna občina, zato pa bi bili lahko veliko bolj prožni v razvojnih odločitvah. Spet je problem v enotnosti. Nasprotovati nasprotni strani, ki je dobila večino na volitvah le zato, ker niso naši, se mi zdi neproduktivno. Vsi politični akterji v občini bi se morali odločiti, kaj so ključne razvojne prioritete v občini in te cilje potem uresničevati ne glede na to, katera barva koalicije je trenutno na oblasti. Če imamo politični sistem, v katerem so stranke dobile pomembno mesto in odgovornost, potem naj, vsaj resne stranke, upravičijo svoje poslanstvo. Delujejo naj za skupno dobro državljanov, ne da jih zanimajo le lastni interesi po oblasti. Še več, s svojimi stališči in dejanji skrbijo, da bo narod še naprej razdvojen in razdeljen. To so stvari, ki jih kot državljan ne morem sprejeti in razumeti. Na kaj ste najbolj ponosni? To, da sem se v odločilnem trenutku odločil sodelovati pri osamosvojitvi Slovenije. Zato s ponosom oblečem vojaško ali veteransko uniformo. Če bi se znašli na položaju prve osebe v državi, ki lahko odloča o najpomembnejših zadevah Slovenije in Slovencev, kaj bi najprej oziroma takoj spremenili? Poskrbel bi za mehanizme, da bi bili vsi, ki so s svojimi odločitvami oškodovali Slovenijo, pravično kaznovani in da bi tako ukradeno kot tudi zapravljeno morali vrniti. Če mora posamezni državljan za svoje napake odgovarjati s svojim premoženjem, zakaj ne bi tudi takrat, ko opravlja pomembno javno funkcijo. Malo poglejmo čez Karavanke, kako se to počne v resnih demokracijah. Kdor pri svojem javnem delu stori napako, naj odstopi takoj in ne šele, ko mu to dokaže sodni postopek (če sploh kdaj). Pravo veselje in užitek je delati intervjuje in pogovore z ljudmi, ki ne komplicirajo, ki se ne poveličujejo (ja, precej takih poznam), ki so ravno zato veliki, ker so tako skromni. Hvala, gospod Janez Kušar, za pogovor. Vi zagotovo spadate med te, vsega spoštovanja vredne ljudi. MiLENA Bradač Ob 70. obletnici Marjana Kotnika, kamnoseka s Prevoj Kamen je lahko prijazen sopotnik življenja ... Za vsakega kamnoseka bi lahko rekli, da je kamen njegov življenjski sopotnik. Koliko kamnite, hladne, trdne, težko obvladljive gmote se znajde v rokah kamnoseka, ki mu je že od prvih začetkov dela kamen vsakodnevni material, s katerim se sooča: ne bojuje, pač pa prijateljuje. Tak odnos do kamna, topel, prijateljski, nekako počlovečeni odnos do kamnite tvarine goji Marjan Kotnik, ki je ob koncu maja praznoval svoj 70. življenjski jubilej. Spomini na mladost ... »Šolanje je potekalo štiri leta v domačem Šentvidu, kasneje pa na nižji gimnaziji na Brdu, kjer sem šolanje uspešno končal. Med vsemi predmeti sta me najbolj zanimala zgodovina in zemljepis. Med učitelji me je najbolj zaznamovalo pedagoško delo učitelja, ki se je pisal Jagnje, doma pa je bil v Šentjakobu. Morda se zahvaljujoč tudi njemu spominjam veliko zanimivih, predvsem zgodovinskih stvari, ob njih pa sem vzljubil tudi naravo.« Uk za elektrikarja ... »Kot mlad človek sem se moral podati v uk. Izučil sem se za elektrikarja, ker pa smo doma imeli kamnoseštvo (ata je bil kamnosek), me je kamnoseštvo delo kmalu potegnilo, lahko bi rekel, posrkalo in potem poti nazaj ni bilo več. Postal sem kamnosek. Gre za res težko, lahko bi rekel težaško delo, zato je zelo nenavadno, zame pa prav odrešujoče, da se je tega (četudi je dekle in kot taka krhko bitje) lotila tudi hči Mateja. Ata mi je vedno govoril, kako me ne želi preobremeniti, zdaj pa jaz skušam, da bi ne bila zaradi težkega kamnoseškega dela preobremenjena hči Mateja. Tako se očetova skrb nadaljuje z mojo skrbjo. Je pa k sreči zdaj vendarle precej več strojev v pomoč, da je delo sicer še vedno težko, ne pa več tako izjemno težaško.« Ljubezen do kamna »Veste, kmalu ugotoviš v poklicu, da si se na kamen na nek način kar navezal. V njem ne vidiš le mrzlega, trdega in neprijaznega materiala, pač pa spremljevalca skozi življenje. Veliko vrst ga je, vsak kamen posebej pa pomeni trdnost, prinaša nekakšen spokoj, mir, gotovost. Največ delamo z marmorjem in granitom. Ker je marmor mehkejši, je uporabnejši za notranje prostore, notranjo opremo, granit, ki je trši, pa je uporabnejši zaradi svoje trajnosti za zunanjo uporabo oziroma izdelke na prostem Jaz kamen ne le spoštujem, na nek način ga imam rad in ga pravzaprav občudujem. Ker sem praktično spoznal ves svet kamnitega izbora, lahko rečem, da je to edinstven material, ki nam omogoča, da ob našem duhu ostajajo za nami čudoviti, predvsem pa (kot replika) trajni izdelki naše kulturne dediščine. Vsak kamen ima - to lahko rečem - svojo dušo. Granit - tonalit je trd in primeren denimo za stopnice, mehkejši kamni - kot je oni iz Lipice na Krasu - pa so primernejši, saj se pustijo oblikovati v notranjo opremo ali celo kipe. Vračanje h kamnu ... Bili so časi, ko so prevladovali vsi mogoči materiali, predvsem plastika in neznansko število ponaredkov kamna. Zdelo se je, da ga bodo naposled tudi docela ponaredili v popolni ponaredek. K sreči se to ni zgodilo in kamen se je vrnil v vsej svoji veličini in pojavnosti. Kamnite imitacije so izginile, naravni kamen spet pridobiva na veljavi. Tudi ljudje so spoznali, kaj je to naravni material: gledajo ga, prijemajo, čutijo, občudujejo in se mu v tem občudovanju posvečajo. Človek slejkoprej ugotovi, da gre za prijateljski material, h kateremu se rad vračaš. Četudi sem zvečer po težkem delu še tako utrujen, se zjutraj rad vrnem k svojemu materialu, ki mi vsak dan znova daje zagon za delo. Ne vem, če je z vsemi materiali tako, kot je s kamnom: ko si enkrat z njim, te ne izpusti več. Videti je, da je kamen moja usoda in z njim bom ostal do konca življenja. Ne boste verjeli - kamen diha in je ranljiv ... Tisti, ki vse življenje živimo z njim, ugotavljamo, da je tudi kamen ranljiv. Kot človek je. Ima raz- poke, slabe strani, lomljiv je, krhek in občutljiv. Ko je v gmoti, v skalah, je trden, zdi se popoln. Ko pa ga osamimo in ko ga izbezamo iz gmote, postane drugačen. Razteza se, krči, upogiba. Človek ne bi verjel, vendar je res. Celo nekaj centimetrov debela kamnita plošča se krivi, upogiba in je precej elastična. Ko sem nekoč delal v nekem kamnolomu, mi je nek kamnosek rekel: Ko ga spraviš iz gmote skal, se mi zdi, da ječi in stoka, celo joče. Spremlja nas vse življenje, posebej po smrti. Spomin na ljudi, ki so že odšli, je v zadnjih sto letih predvsem kamnit. V kamnu ostajajo zapisi za ljudmi, ki so bili nekoč med nami. Kamen, ki mnogim pomeni prestiž Tako je to, da skoraj vsakega od nas na zadnjem počivališču čaka nagrobnik, ki je v večini primerov iz kamna. Zgodilo pa se je še v preteklosti, da je prav ta kamen, se pravi nagrobnik, postal predmet prestiža, luksuza, predmet za preseganje drugih, skušanje z bogatejšimi. In kot je posledica tega nelepe-ga pojava, se pokaže dejstvo, da še v smrti nismo enaki, da tudi dragocenejši, večji in težji kamniti nagrobnik prispeva k ločevanju ljudi - tudi po smrti. Več imaš pod palcem v življenju, dragocenejša, večja, impozantnej-ša je tvoj sled na pokopališču. Sprevrženost ki nas spremlja celo v onostranstvu. Enaki nismo bili pred smrtjo, enaki nismo niti po smrti. Kot obeležje ljudi preteklosti bi morali kamni, tako kot je to že uveljavljeno v nekaterih državah - enakovredno pripovedovati o ljudeh, ki jih ni več. Zanimivo je, kako je mogoče stari kamnini vrniti nekdanji sijaj. Četudi nekateri stari kamni ali kamniti predmeti že razpadajo, jim je mogoče vrniti skoraj večino nekdanje lepote. Z Matejo sva se lotila starega kamna na pokopališču na Prevojah. Z veliko dela, vztrajnosti, brušenja in nege je zaživel na novo, kamen, ki je bil že za odpis, sva vrnila v nekdanje življenje. Kamen - starec je spet postal mladenič.« Življenje je lepo, če ga znaš živeti Moja aktivna leta so minila zelo hitro. Bili so lepi, vendar so bili tudi hudi časi. Vse sva z ženo Verico zmogla prestati, ker sva živela z roko v roki in povezano. Hči Irenca, ki deluje v bančništvu, ob zetu in štirje vnuki so temelj naše družinske prihodnosti. Mateja pa je temelj naše hišne kamnoseške prihodnosti. Praznik moje sedemdesetletnice je minil kot blisk. Družina me je presenetila z obiskom glasbenika Tonija Verderberja, ki mi je s skladbo Kruh ponoči spi obudil spomin na moje starše in čase, ko sem gor rasel. Včasih si to skladbo tudi zavrtim in mi je lepo. Naprej grem z optimizmom, upanjem in hvaležnostjo, da mi je bilo dano živeti zdravo, srečno in častno življenje. V kamnu, tej naši čudoviti dediščini, pa bodo za mano marsikje ostali materializirani spomeniki, da je bil nekoč Marjan Kotnik, kamnosek s Prevoj.« Matjaž Brojan Uresničevanje vizije vodenja Osnovne šole Janka Kersnika Brdo V zadnjem počitniškem mesecu leta 2012 se je bralcem Rokovnjača predstavila nova ravnateljica OŠ Janka Kersnika Brdo. Dr. Anja Pod-lesnik Fetih je tedaj povedala, da je zanjo izvolitev za ravnateljico začetek nove poti in hkrati nov izziv. Predstavila je svojo vizijo in prednostne naloge za šolsko leto, ki je bilo tedaj tik pred vrati. Ena izmed pomembnih prednostih nalog je bila uspešnost učencev, tako na učnem področju kot na krepitvi njihovih močnih področjih. Njena želja je bila, da skupaj z zaposlenimi so-ustvari stimulativno in prijetno delovno okolje. Povedala je še, da se bo kot ravnateljica znotraj šole zavzemala za jasen in dorečen sistem funkcioniranja, za vključevanje v projekte in odpiranje šole navzven ter za odprto komunikacijo tako z zaposlenimi kot z učenci in starši. Sedaj smo ob koncu šolskega leta, ki je prineslo veliko sprememb, in s ponosom vam lahko predstavimo prehojeno pot. Učenci so v šolskem letu 2012/2013 posegali po najvišjih priznanjih na: matematičnem področju - doseženo je bilo zlato Vegovo priznanje, glasbenem področju - na 2. slovenski glasbeni olimpijadi so učenci dosegli zlato in dve srebrni priznanji, področju angleškega in slovenskega jezika so učenci posegli po srebrnih priznanjih, tekmovanju iz psihologije je učenka z raziskovalno nalogo dosegla srebrno priznanje, športnem področju so bili uspešni v gimnastiki, atletiki, lokostrelstvu in akvatlonu. Še posebej smo ponosni na deset učencev, ki so šolsko leto zaključili z izjemnim učnim uspe- Ponosni smo na našega učenca Urha Štempi-harja Jazbeca iz 7. a razreda, ki je na državnem tekmovanju osvojil zlato Vegovo priznanje. Za odličen uspeh mu iskreno čestitamo! Verjamemo, da nas bo v prihodnjih letih razveseljeval s podobnimi uspehi in da so to šele začetni koraki uspešnega naravoslovca. Najboljši tekmovalci so bili nagrajeni z izletom v Benetke, nekaj vtisov z izleta nam je zaupal tudi Urh. Izlet v Benetke je bila zelo dobra izkušnja. Novim dogodivščinam naproti smo se odpravili hom v vseh devetih letih osnovnošolskega izobraževanja. Šolska vrata smo velikokrat odprli tudi za obiskovalce, saj se je zvrstilo veliko različnih prireditev. Največji dogodek je bil v decembru, poimenovali smo ga Dan odprtih vrat. Za obiskovalce smo pripravili razgiban kulturni program, turistični vodniki in rokovnjači so obiskovalce popeljali po prostorih šole, kjer so si lahko ogledali posodobljeno razstavo o pisatelju Janku Kersniku, ki je nastala ob 160-letnici njegovega rojstva. Lahko ste spoznavali raznolikost ustvarjanja učencev od prvega do devetega razreda iz matične šole in obeh podružnic. V mesecu februarju smo pripravili prireditev ob kulturnem prazniku z naslovom Kulturo nosim v sebi, na kateri so sodelovali učenci ter dokazali kakovost in pestrost svoje kulture. Tudi letos smo ob tej priložnosti podelili knjigo šolskim Prešernovim nagrajencem. To so postali Nejc in Žiga Podgoršek iz razredne stopnje ter Maša Golob s predmetne stopnje. Marca je bila prireditev ob materinskem dnevu, ki je nismo pripravili samo za mame in mamice, ampak za vse, ki so si vzeli čas in prišli pogledat zanimiv kulturni program. Na letošnje prireditve Bralnice pod slamnikom smo se želeli vključiti čim bolj aktivno. To nam je tudi uspelo. Ker je to šolsko leto Kersnikovo jubilejno, smo videli, da je to priložnost, da ponesemo poznavanje Janka Kersnika, ro-kovnjačev in turističnih zanimivosti Brda tudi izven šole in lukoviške občine. Knjižničarka je z učenci pripravila zanimivo predstavo. Prvič so se predstavili 22. maja na Brdu učencem 4. in 5. razreda. V predstavo se je vključil tudi sodelujoči pisatelj na Bralnicah, Matjaž Pikalo. Predstavo so učenci skupaj s pisateljem ponovili še 24. maja v Knjižnici Domžale. Toploto v naših srcih je 29. maja prižgalo 76 pevcev Otroškega pevskega zbora Kresniček in Mladinskega pevskega zbora Ciklamen. V Poletnem gledališču Studenec so premierno upri- že zgodaj zjutraj, domov pa smo prišli pozno. Videli smo veliko znamenitosti in izdelavo izdelkov iz morenskega stekla. Spoznal sem veliko novih prijateljev, s katerimi smo se zelo zabavali. Tako smo na zanimiv način preživeli dan. Zanimivih spoznanj ne bi bil deležen, če ne bi bilo naših učiteljic matematike Mojce Češnje-var in Irene Kotnik. Iskreno se jim zahvaljujem, saj so mi podale in mi še podajajo znanje. Tjaša Gerbec zorili mladinsko spevoigro Radovana Gobca z naslovom Kresniček. S pesmijo in igro so nam predali sporočilo, ki je kot nalašč namenjeno času, v katerem živimo. Melodije, ki so bile stkane v preprosto zgodbo, so prinesle poučen razmislek vsem prisotnim. Valeto - zaključno prireditev s plesom in druženjem s starši in učitelji so devetošolci OŠ Janka Kersnika Brdo pripravili 12. junija. Besede, ki so jih zapisali v vabilu, da vsaka ptica zapusti svoje gnezdo, so se uresničile. Zapustili so osnovnošolsko gnezdo in se podali k naslednjemu velikemu koraku v življenju - vstopu čez pragove srednjih šol. Da so tudi v šoli dejavnosti, ki nas pritegnejo tako močno, da začutimo močan utrip srca, smo prikazali v sredo, 19. junija 2013, na prireditvi, ki smo jo poimenovali UTRIP SRCA. Na različne načine so učenci prikazali interesne dejavnosti, ki so se v iztekajočem šolskem letu odvijale v šoli. Dokazali so, da so interesne dejavnosti prava priložnost, da si obogatimo prosti čas, in da je zaradi teh dejavnosti utrip šole prijeten. V nedeljo, 23. junija 2013, smo skupaj z Občino Lukovica in Turističnim društvom Sv. Vid pripravili osrednjo občinsko prireditev z naslovom Kresovanje ob državnem prazniku. V uvodnem delu smo se predstavili s kulturnim programom in podelitvijo nagrad najuspešnejšim učencem na različnih področij in učencem, ki so vseh devet let osnovnošolskega izobraževanja dosegali izjemen učni uspeh. Predstavljeni dosežki in prireditve so velik dokaz, da je ravnateljica dr. Anja Podlesnik Fetih skupaj z učenci, zaposlenimi, starši in lokalno skupnostjo našla skupno pot in uresničila vizijo in prednostne naloge, ki si jih je zadala. Vedno je bila in je pripravljena prisluhniti vsakemu posamezniku. Tako smo na Osnovni šoli Janka Kersnika Brdo šolsko leto zaključili z zadovoljstvom in polni novih idej za nadaljevanje našega skupnega dela. PETRA HuDNiK Znanje je pot k uspehu - zlati matematik Dvajsetega aprila 2013 je bilo v Ljubljani državno tekmovanje iz matematike. Z nalogami, ki jih je pripravila državna tekmovalna komisija, se je spopadlo 742 učencev iz 7., 8. in 9. razreda. Utrip srca Utrip srca začutimo, ko delamo tisto, kar si želimo. Takrat postanemo še bolj radovedni, bolje si zapomnimo, ker nas to zanima in ni nam težko vaditi, pisati, raziskovati ... Da so tudi v šoli dejavnosti, ki nas pritegnejo tako močno, da začutimo močan utrip srca, so prikazali učenci OŠ Janka Kersnika v sredo, 19. junija 2013, na prireditvi, ki so jo poimenovali UTRIP SRCA. Na različne načine so prikazali interesne dejavnosti, ki so se v iztekajočem šolskem letu odvijale v šoli. Dokazali so, da so interesne dejavnosti prava priložnost, da si obogatimo prosti čas, in da je zaradi teh dejavnosti utrip šole prijeten. Predstavili so se člani turističnega krožka, ki ga je vodila Blanka Nerad, lotili so se projektnega dela, ki je temeljilo na raziskovanju in promociji domačega kraja. Pripravili so raziskovalno nalogo in sodelovali pri projektu Turizmu pomaga lastna glava. Učenci 1. in 2. razreda, ki so obiskovali angleške urice pod vodstvom Helene Mai Smolej in Damijane Šter, so se predstavili s pesmicama My family in Head, shoudelrs. Glasbeno točko so pripravili tudi učenci, ki so obiskovali ure vesele nemščine, ki jih je vodila Anja Gomzi, zapeli so pesem SING MIT MIR. S pesmijo Gradimo prijateljstvo so učenci 1. razreda pokazali, kaj so počeli pri glasbenih uricah (mentorica Mateja Orehek), pravljičnem krožku (mentorica Nada Trček), likovnem krožku (mentorica Aleksandre Kolar) in radovednem krožku (Nataša Toplak). V zapeti pesmi in pri dejavnostih so združili otroško radovednost, ustvarjalnost in domišljijo, bogatili so svoje znanje, pridobivali nove izkušnje in negovali prijateljske odnose. Ogledali smo si lahko osnovne elemente na patrerju, ki so nam jih prikazali člani krožka športna gimnastika. Njihov mentor je bil Damjan Usenik. Člana šahovskega krožka Jan Slokan in Luka Hribar iz 3. razreda sta na demonstracijski tabli prikazala najhitrejši mat. Mentor šahovskega krožka je bil Damjan Gašparič. Na naši šoli je pod vodstvom Nine Nikolič potekala tudi plesna šola Miki. Skupino so sestavljala glasna, živahna in klepetava, pa tudi zelo pridna in delovna dekleta. Predstavile so se s plesom ob skladbi Čas za nas. Pri pravljičnem krožku so učenci pod mentorstvom Tine Uštar in Urške Glavač Ravnikar prebirali starejše in novejše pravljice, spoznavali različne uganke, pesmi, basni in zgodbe. Predstavili so se s svojimi pesmicami in zgodbami. Predstavljeno nam je bilo tudi delo pri knjižničarskem krožku, ki ga je vodila Danica Dolar, in je vključevalo skrb za knjige, natančnost, redoljubnost in seveda ljubezen do branja. BLEŠČICE je vodila zunanja mentorica Jasna Zavodnik. Državne prvakinje in podprvakinje smo si lahko ogledali v živo, saj so se predstavile v eni izmed svojih vaj. Bili smo tudi priča pravemu eksperimentu, ki so ga pod vodstvom Helene Mai Smolej prikazali učenci 5. razreda, ki so obiskovali krožek raziskujem in preizkušam. V prostorih šole je bilo na ogled postavljenih veliko panojev, plakatov, razstav ... S plakatom so se predstavili učenci, ki so obiskovali badminton pod vodstvom Ane Kladnik Leban in Marjana Maja Čiriča, poleg njih še učenci, ki so obiskovali dejavnost hop poskok pod vodstvom Nuške Mlekuž. Panoje so s svojimi izdelki obogatili tudi učenci 3. a, ki so likovno ustvarjali pod vodstvom Mojce Sušec, in učenci, ki so pod vodstvom Marije Demšar obiskovali literarni krožek. V preddverju smo si lahko ogledali razstavo, ki so jo pripravili učenci slikarske šole Blaža Slaparja. Spomnili so nas tudi na Planinski kot, ki nas je vso leto razveseljeval z vidnimi dosežki učencev, ki so pod vodstvom Tadeje Češka obiskovali planinski krožek. Med ogledovanjem pripravljenih razstav smo lahko poklepetali in se posladkali z dobrotami, ki jih je pripravil turistični krožek pod vodstvom učiteljice za gospodinjstvo Urške Jamšek. Utrip šole je res pester in raznolik. Za vse dobre rezultate je učencem in mentorjem čestitala gospa ravnateljica, dr. Anja Fetih Podlesnik. Da je bil program prireditve pester in raznolik, sta poskrbeli Tadeja Češka in Mateja Chvatal. Mi pa si lahko želimo, da bi tudi prihodnje šolsko leto bilo tako bogato na področju interesnih dejavnosti. Petra Hudnik Foto: Damjan Gašparič Vaja evakuacije - požar Danes je bil v našem vrtcu prav poseben dan. Ob 9.00 je zatulila sirena in vsi smo po določenem načrtu in dogovoru zapustili vrtec, saj je »gorela« kuhinja. Začela se je vaja evakuacije. Otroci niso od vznemirjenja videli ničesar drugega kot enoto gasilcev, ki se je pripeljala s pravim, velikim avtomobilom, vklopljeno sireno in z vso opremo. Uprizorili so pravo vajo gašenja. Otroci so v lepem poletnem dnevu tudi poizkušali škropiti s pravimi gasilskimi cevmi in si nataknili gasilsko čelado. Skratka, uživali so, se učili in igrali. Še vse dopoldne so podoživljali dogodek in ga opisovali staršem, ko so prišli ponje v vrtec. cVETA RoŠER Čebelji dan Učenci 1. in 2. razreda iz Blagovice smo obiskali Čebelarski dom na Brdu. Sprehodili smo se po novi čebelarski učni poti in izvedeli veliko zanimivosti iz življenja čebel. Izdelali smo vsak svojo svečko iz voska, lizali med in spoznali čebelarske izdelke. V šoli smo naslikali še živahne panjske končnice. Zahvaljujemo se zaposlenim v Čebelarskem domu za prijazen sprejem in vso »čebeljo« učenost, ki ste nam jo pomagali odkriti. Tanja Krevs Kresniček »Ta moja lučka, svetla lučka, mi vedno kaže svojo pot. Gotovo vsak bi rad jo nosil, da svetil bi si z njo povsod. Te moje lučke, svetle lučke, nikomur jaz ne prepustim, brez nje bi bil le rjava muha, brez nje življenje izgubim.« (Radovan Gobec) Četrtek, 29. maja 2013, ni bil topel spomladanski dan, vendar je toploto v naših srcih prižgalo 76 pevcev Otroškega pevskega zbora Kresniček in Mladinskega pevskega zbora Ciklamen OŠ Janka Kersnika Brdo. Ob 20. uri so v Poletnem gledališču Studenec premierno uprizorili mladinsko spevoigro Radovana Gobca z naslovom Kresniček. S pesmijo in igro so nam predali sporočilo, ki je kot nalašč namenjeno času, v katerem živimo. Melodije, ki so bile stkane v preprosto zgodbo, so prinesle poučen razmislek vsem prisotnim. Na odru so kljub dežju zacvetele rožice, ki so v svojo družbo povabile Kresnička, ki ga je njegova lepota tako prevzela, da je postal ošaben in nagajiv. Zaradi tega je izgubil svojo lučko in postal navadna rjava muha. Pomoč pri iskanju lučke je zaprosil pri prijateljicah kresnicah, vilah, škratih, polžu, mravlji, medvedu, luni, zvezdi in soncu. Skupaj jim je vendarle uspelo poiskati izgubljeno lučko in Kresničku vrniti nasmešek na ustnice. V vlogi solistov so se predstavili: Kresniček: Anja Kralj, Mravlja: Klara Oražem, Slak: Ambrož Golob, Polž: Andrej Bukor, Sonce: Urh Štempihar Jazbec, Zvezda: Ana Ocepek, Luna: Ema Volf, Medved: Rok Iglič, Kresničke: Maja Hajdinja, Zala Kralj Serša, Veronika Iglič, Rože: Sara Kralj Serša , Doroteja Kink, Ana Praznik, Korina Žibert Ob zaključku prireditve je ravnateljica OŠ Janka Kersnika Brdo dr. Anja Podlesnik Fetih pozdravila obiskovalce, se zahvalila sponzorjem, članom pevskih zborov, učiteljskemu zboru in projektni skupini. S šopki nežnega cvetja je nagradila in čestitala mladim talentiranim solistom. Posebno zahvalo je namenila zborovodkinji in vodji projekta Simoni Burkeljca, ki je ob prihodu na oder skupaj s pevci prejela bučen aplavz. Poletno gledališče Studenec so obiskovalci zapustili z nasmehom na obrazih, v mislih pa jim je odzvanjala pesem: »Ta moja lučka, svetla lučka, mi vedno kaže svojo pot.« Petra Hudnik Melje, melje mlinček V 3. b so učenci s pomočjo staršev in dedkov ter drugih pomočnikov izdelali različne mlinčke, ki smo si jih ogledali. Vse smo tudi preizkusili. Obiskali smo šolsko knjižnico Ob zaključku šolskega leta smo še enkrat obiskali šolsko knjižnico, se pogovarjali o knjižnih junakih in knjigah, ki so nam bile v tem šolskem letu najbolj všeč. skrivnostni praški Pri dodatnem pouku smo s pomočjo ključa v skupinah raziskovali pet skrivnostnih belih praškov, ki so si bili zelo podobni. Vse smo uspešno razvozlali. Tina Uštar Medvedkov tek Vzgojiteljice in otroci iz vrtca Medo smo v juniju pripravili Medvedkov tek. To je bil tek, ki ga je organizirala Slovenska Karitas, z naslovom TEK PODNEBNE SOLIDARNOSTI. Na startu smo se dobro ogreli in na znak stekli proti cilju. Proga ni bila naporna, saj smo bili vsi dobro pripravljeni. Pretekli smo 800 m in vsi smo bili zmagovalci. Na cilju smo dobili žig in potrdilo o udeležbi na teku. Za dobro počutje sta na cilju poskrbela tudi hišnik Vinko in kuhar Bogdan, ki sta nas pogostila s čajem in Frutabelo. Z majhnimi koraki do velikih ciljev. Bravo mi! Cveta Rošer Zaključna predstavitev interesnih dejavnosti Šolsko leto se je zaključilo in v tem obdobju so se zaključile tudi interesne dejavnosti na naši šoli. Učenci pridno obiskujejo šolske in izvenšol-ske dejavnosti ter preko leta pridobivajo nova znanja in spretnosti. Že vrsto let obiskujejo plesne vaje, pevski zbor, ritmično gimnastiko in dramski krožek. Zadnja leta se tudi odločajo za obiskovanje angleškega in pravljičnega krožka. Letos je obiskovalo dejavnosti 35 otrok, od tega jih je 18 aktivnih v dveh ali več krožkih. Marijana Erjavec Učenci pravljičnega krožka so nas popeljali v svet morske de- Ritmičarke so nam z nastopom pričarale zgodbo o dolgolasi Nekaj utrinkov s prireditve: klice ... princesi Zlatolaski, ki je vrsto let preživela v stolpu. Ko se zaljubi v razbojnika, zapusti stolp, in gre v svet, da ga najde. V angleščini so učenci kar spretni, saj se znajo že sami predsta- Pevci so nas ponovno prevzeli s skladbami, ki so nam pognale Plesalci Plesne šole Miki so nam popestrili zaključek prireditve viti ter ob petju in igri zaigrati dramski prizor. kri po žilah. s plesnimi točkami mlajših in starejših učencev. Bralnice pod slamnikom Letos se je naša šola od 22. do 30. maja res aktivno vključila v prireditve Bralnice pod slamnikom. V literarnem natečaju Zamolčana zgodba je bilo skupaj s še šestimi učenci izbrano in nagrajeno besedilo Jakoba Adama Širclja iz 7.c. S skupino učencev 7. in 8. razreda in z Anjo Urh iz Bralnic smo pripravili predstavo Rokovnjači in Matjaž. Vanjo se je vključil tudi »radovedni turist«, pisatelj in glasbenik Matjaž Pikalo. Učenci so predstavili Janka Kersnika in dela, rokovnjače, Brdo z okolico in vključili turistično povabilo. Nato se je predstavil še Pikalo kot sodobni pisatelj. Skupina je nastopila v šoli in v Knjižnici Domžale. V Kulturni dom v Radomlje smo odpeljali 20 zlatih značkarjev in nagrajenca natečaja. Učence sta pozdravila in jim čestitala Vlasta Nussdorfer, Slavko Pregl ter še nekaj domačih in tujih uglednih osebnosti. Na OŠ Rodica smo peljali tri uspešne učence, ki so se srečali z irskim pisateljem Johnom Boynom (uspešnica Deček v črtasti pižami). PŠ Blagovico in PŠ Krašnjo pa je obiskala slovenska pesnica iz Amerike, Ksenija Šoster Olmer. Učenci na obeh PŠ so z njo preživeli zanimivo in zabavno uro. Založba Miš je učencem podarila še knjigo. Nastopajoči v predstavi Rokovnjači in Matjaž Tudi predstava Kresniček je bila vključena v pripovedovalsko dogajanje Bralnic pod slamnikom. Učenci so povsod radi sodelovali, pa tudi organizatorji (Založba Miš, Tilka Jamnik) so pohvalili naše aktivnosti. Danica Dolar Zaključek veroučnega šolskega leta Prvi znanilci, da se bližajo počitnice, so že tu, saj se je v cerkvi Marije Vnebovzete na Brdu v soboto, 8. junija, s slovesno sveto mašo in zahvalno pesmijo končalo veroučno in katehetsko leto. Ob prepevanju otroškega pevskega zborčka pod vodstvom Petre Avbelj in s sodelovanjem številnih učencev veroučne šole, ki so tokrat dodobra napolnili farno cerkev, se je tako sklenilo veroučno leto. In vendar so se v prošnjah za vse potrebe mladi spomnili vseh besed tako staršev,učiteljev in katehetov, s katerimi jim hočejo pomagati. Na koncu so se veroučenci zahvalili tudi katehetom, voditeljici SBP in zborovodkinji Petri Avbelj. Še posebej so se zahvalili za vsa leta prenašanja znanj o veri sestri Frančiški Gerčar, ki se poslavlja od nas, saj odhaja v drugo župnijo. Drago Juteršek Lukov'ca športa 2013 Brdo pri Lukovici je bilo v drugem vikendu junija že tretje leto zapored prizorišče športnega dogodka t. i. Lukov'ca športa. Večina izmed vas ta dogodek v režiji ŠD Lukovica že dobro pozna, vse ostale pa naj spomnimo, kaj Lukov'ca šport sploh je. Najbolje, da kar citiram udeležence in gledalce te prireditve, ki smo jih povprašali, na kaj pomislijo, ko slišijo Lukov'ca športa. Najpogostejši odgovori so bili: »deževna, fuzbal, zabava, turnir, basket, odklop, neki pametnega«, itd. Če vse te odgovore združimo, dobimo odgovor. Lukov'ca športa je zabaven turnir v »baske-tu« in »fuzbalu«, kjer lahko kljub dežju počneš nekaj pametnega in odklopljenega. Vse to je letos počelo prek 180 udeležencev te prireditve in kot se za tekmovanje spodobi, je potrebno predstaviti tudi najboljše izmed njih. Mali nogomet se je letos prvič odvijal v petek in soboto. Že v skupinskem delu smo spremljali lepe in dinamične tekme, v zaključni del pa se je prebilo osem najboljših ekip, ki so se pomerile v četrtfina-lu. V polfinalu smo nato spremljali dvoboja med ŠD Lukovica in Šerifi (2:0) ter med BS Barom in Šipca okna in vrata (5:1). Finalna tekma je bila napeta vse do konca, nekoliko več sreče pa so imeli lanskoletni zmagovalci ŠD Lukovica, ki so premagali Bs Bar s tesnim izidom 2:1. Nedelja je minila v znamenju košarke. Na turnir so prišle zelo močne ekipe, ki so imele le en cilj, zmago na turnirju. Igralci vseh ekip so nam postregli z lepimi domiselnimi akcijami, atraktivnimi podajami, natančnimi meti z razdalje in ne nazadnje veliko borbenostjo. Finale se je odvijal med ekipama Vole vous in Balinko, ki je morala priznati premoč ljubljanski ekipi Vole vous. Tretje mesto je osvojila ekipa iz Moravč Ta zadna ekipa. Poleg osrednjega tekmovanja je bilo na Brdu še tekmovanje v natančnem streljanju na gol in tekmovanje v metu trojk. Pri prvem je najbolj natančno streljal Grega Capuder, pri drugem pa je najbolje metal Matic Sirnik. Tako kot prejšnje leto smo v prireditev vključili tudi osnovnošolce, ki so odigrali prijateljski tekmi v nogometu (NK Črni Graben in NK Termit Moravče) in košarki (OŠ Janka Kersnika in OŠ Jurija Vege). Mlade nadobudneže je prišel spodbujat tudi Lipko, uradna maskota letošnjega evropskega prvenstva v košarki. Lukov'ca športa je bila letos tudi dobrodelno obarvana. Pridružili smo se projektu Anina zvezdica, ki zbira hrano za socialno ogrožene družine. Z vašo pomočjo smo zbrali štiri velike škatle hrane, za kar se vam iskreno zahvaljujemo. Zahvala gre tudi OŠ Janka Kersnika, Občini Lukovica, KS Lukovica in članom ŠD Lukovica, ki so pripomogli k uspešni izvedbi športne prireditve. Za konec vas vabimo, da obiščete našo Facebook stran, kjer si lahko pogledate fotografije prireditve. Robert PESTOTNiK, ŠD LuKoviCA Športni dogodki Če je kdo mislil, da se je Sportno društvo Lukovica prebudilo iz zimskega spanca skupaj z medvedi, se krepko moti. Dolžni smo vam poročati še o namiznoteniškem turnirju, zimskem izletu in o paintballu. Januarja in februarja se je kar 14 tekmovalcev merilo za premierni naslov namizno-teniškega mojstra 2013. Spremljali smo zanimive boje, na koncu pa je v hudi konkurenci zasluženo slavil Mine Trček. Zahvalili bi se Tonetu Pestotniku, ki nam je velikodušno odstopil odlično pripravljene prostore. Ker nas je letos Tina Maze navduševala s svojimi predstavami, se je ŠD Lukovica odločila za organizacijo smučarskega izleta. Na sončen petek, 8. februarja, smo se odpravili k našim sosedom v Innerkrems. Izlet je bil uspešen, ker smo uživali na belih strminah ter germknoedelih. Prav tako pa se je dvanajst članov zabavalo na paintballu, ki ga je Športno društvo Lukovica organiziralo v aprilu na Kraljevem hribu. Že v prihodnjih mesecih sledijo novi dogodki. V poletnem času bo potekal teniški turnir, pripravljamo pohod, jeseni pa ne zamudite balinarskega turnirja in turnirja v malem nogometu. Vabljeni, da se tudi sami udeležite dogodkov v organizaciji ŠD Lu- kovica. Sašo Avbelj, ŠD LuKoviCA Ekipa Škarja uspešna v zimski ligi Balinarji ekipe Škarja odlični drugi Pred nedavnim se je zaključila medobčinska zimska veteranska liga v balinanju na balinišču v Dobu. V njej je sodelovalo devet ekip iz petih občin domžalsko-kamniškega območja. Sistem tekmovanja je narekoval igranje ekipe vsaka z vsakim dvakrat in trajal od novembra do aprila. Po vrsti razburljivih tekem in dobrih nastopih Škarjeve ekipe s Prevoj se je izoblikovala točkovna lestvica, v kateri so zasedli odlično drugo mesto takoj za Mengšani. Sodelovali so tudi v zaključnici štirih najboljših ekip za veliki prehodni pokal. Tega so osvojili Kamničani, Pre-vojci pa so osvojili tretje mesto in prejeli bronaste medalje. Turnir se je končal ob okusnem odojku in slastnih trojanskih krofih. Igralci Škarjeve ekipe, vodja Lojze Dolenc, Brane Pirc, Bogdan Barle, Marjan Cerar, Bogdan Naglič in Zoran Potočnik se lepo zahvaljujejo gostilni Škarja, ki jim je omogočila nastop v zimski veteranski balinarski ligi, mi pa jim za uspeh iskreno čestitamo. Tone HABJANič Drugi memorial Marjana Korošca Na zlatopoljskem igrišču smo se z minuto molka spomnili na nekdanjega dolgoletnega ljubitelja nogometa in soigralca Marjana Korošca iz Obrš, ki se mu je pred dvema letoma žal mnogo prezgodaj iztekla življenjska pot. Športno društvo Zlato Polje je njemu v spomin pripravilo nogometni turnir in nanj povabilo ekipe, s katerimi so se zlatopoljci družili že pred štirimi desetletji. Lepo sončno popoldne smo preživeli v pravem nogometnem vzdušju, ki ga je ob koncu začinila domača ekipa, ki je za osvojeno prvo mesto prejela pokal v trajno last. Drugo mesto je osvojila ekipa ŠKD Čelešnk, lanskoletni zmagovalni ekipi ŠKD Bregar iz Trnja-ve pa je tokrat pripadlo tretje mesto. Z nekaj besedami nas je nagovoril predsednik društva Viktor Pogačar in se vsem zahvalil za udeležbo. Skupaj smo se poveselili ob spominih na davna pretekla leta, ko smo nogomet igrali še po travnikih. Tone Habjanič Čez korenine in skale Od petka, 24. maja, do nedelje, 26. maja 2013, je Športno kulturno društvo Čelešnk organiziralo tekmo v spustu z gorskimi kolesi za pokal Slovenije in Hrvaške. V kolesarskem parku Čelešnk v Poljanah nad Blagovico, na eni redkih tovrstnih urejenih prog v Sloveniji, se je pomerilo 62 tekmovalcev in tekmovalk. Čeprav je na začetku kazalo, da bo vreme zdržalo, ni bilo tako. Že v petek je deževalo in tako se je nadaljevalo do podelitve v nedeljo. Ker se je vmes včasih pokazalo tudi sonce, je bila podlaga lepljiva in ne preveč hitra. Kljub temu atraktivnih skokov in voženj čez korenine ter skale ni manjkalo. Prvič so se na domači tekmi predstavili tekmovalci iz ekipe MTB Čelešnk Team. Vsi so se odlično odrezali. Posebne čestitke gredo Boštjanu Volfu za tretje mesto v kategoriji Elite in komaj 14-letni domačinki Tjaši Žordani za izredno pogumen prvi nastop na takšni tekmi. Glavni sodnik tekme Andrej Fideršek je v poročilu tekme zapisal: „Organizatorju vsa pohvala za odlično pripravljeno in organizirano prireditev. Kolesarski zvezi Slovenije priporočam, da se jim zaupa dirka višjega tekmovalnega razreda." Po spletni strani ŠKD čelešnk povzel Leon Andrejka Foto: Miro štebe NK Črni graben VETERANSKI TURNIR V SA-VUDRIJI NA HRVAŠKEM Na praznik dela 1. maja 2013 se je naša veteranska ekipa udeležila nogometnega turnirja v Savudriji, kjer smo osvojili peto mesto, spoznali nove prijatelje in se zavezali, da nadaljujemo z udeležbo na mednarodnem turnirju tudi v prihodnjem letu. TURNIR V DOMŽALAH V nedeljo, 26. maja 2013 smo v Športnem parku Domžale organizirali prvi ženski nogometni turnir. Dekleta NK Črnega grabna so prvič igrala na turnirju in osvojila četrto mesto. V športni park v Domžale smo privabili ogromno število gledalcev iz naše občine. Naš župan Matej Kotnik je na koncu opravil podelitev pokalov in priznanj ter tako razveselil mlade igralke. MEDNARODNA TEKMA V SAVUDRIJI Mladinski selekciji U-8 in U-10 sta se 15 junija udeležili mednarodnih prijateljskih tekem v Savudriji na Hrvaškem. Selekcija U-10 se je odrezala odlično in zmagala vse tekme. Selekcija U-8 je imela polovični izkupiček. Naši mladi nogometaši so zelo uživali v igranju nogometa in pri dobivanju izkušenj. NOGOMETNI TURNIR V ILIRSKI BISTRICI V nedeljo, 16. junija 2013, se je ženska ekipa NK Črni graben udeležila nogometnega turnirja v Ilirski Bistrici. Naša dekleta so osvojila odlično drugo mesto in prinesla v klubsko vitrino prvi pokal. Na turnirju smo za drugo mesto potrebovali tri zmage. Dekleta so premagala NK Vrhnika, NK Ilirska Bistrica in NK Moravče. Doživela so en poraz in se iz tega naučila nekaj novega. Tako so dekleta naslednje tekme odigrale še boljše. Na turnirju je bila za najboljšo vratarko turnirja izbrana naša vratarka Mojca Kotnik. ZAKLJUČEK LIGAŠKEGA TURNIRJA SELEKCIJ U-6 V soboto, 22. junija 2013, smo zaključili ligaški turnir za selekcije U-6, ki smo jo organizirali sami. Na ligaškem turnirju, kjer smo odigrali šest ligaških turnirjev, je igralo pet klubov: NK Črni graben, NK Olimpija, ND Črnuče, NK Dob in NK Termit Moravče. Zadnji dan smo naredili še podelitev, tako da so vsi mladi igralci dobili kolajne in vse ekipe pokale. Pri najmlajših selekcijah ni bil pomemben rezultat, tako da so bili vsi zmagovalci. TURNIR V MORAVČAH Na državni praznik 25. junija 2013 smo se udeležili ženskega turnirja v Moravčah. Do finala smo potrebovali štiri zmage. V finalni tekmi smo klonili po izvajanju kazenskih strelov in na koncu osvojili odlično drugo mesto. MEDNARODNI VETERANSKI TURNIR ZA POKAL OBČINE LUKOVICA V soboto, 29. junija 2013 smo organizirali s pomočjo naše Občine Lukovica mednarodni turnir, kjer je igralo šest klubov iz štirih držav. S tem turnirjem smo zaključili sezono 2012/2013 našega kluba, saj smo igrali z dvema selekcijama v MNZ ligi, ustanovili žensko ekipo, organizirali turnirje za vse selekcije ter se povezali s klubi v Sloveniji in tujini. S treningi za novo sezono bomo začeli v četrtek, 15 avgusta 2013. Drago Kolenko Nogometno prvenstvo za pokal Rafolč V nedeljo, 7. junija 2013, ob 8. uri se je zbralo dvanajst zagnanih nogometnih ekip na dobro pripravljenem igrišču ob brunarici v Rafolčah. Predstavniki Športno turističnega društva Rafolče (ŠTD) so vzorno vodili vsa dogajanja na zeleni travnati površini. Sistem tekmovanja na izločanje je pripeljal do tehle rezultatov: najuspešnejša je bila ekipa Qurcus. Drugo mesto je zasedla ekipa California in tretje mesto ekipa Parketarstvo Kunavar. Prikazan nogomet na že zavidljivi medobčinski ravni je pokazal tudi na možne bodoče zvezde tega najbolj gledanega športa. Prvič se je navdušeni publiki pokazala domača mešana ekipa, ki je trenirala od lanskega oktobra. V skladu z zeleno barvo v znaku ŠTD se je poimenovala Zelenčki Rafolče, kar pa ne pomeni popolnih začetnikov, saj je nekaj nadebudnih igralcev pokazalo že nekaj prvin nogometnih mojstrov. Ekipa je v povprečju zelo mlada in lahko upamo, da bo ponesla ime Rafolč v širši nogometni prostor. Mladi so naša prihodnost. Vreme je bilo primerno za igranje, le zadnje štiri tekme so bile odigrane v dežju. Po predlogu organizatorjev, da se zmagovalca določiti z enajstmetrovkami, so se ekipe odločile, da se zaključi turnir najbolj pošteno z igro v dežju, pa čeprav se je veliko dvobojev končalo na tleh in tudi v blatu. Ob odlični publiki, ki je znala vzpodbujati igralce s kulturnim in glasnim navijanjem, si želimo še veliko tako dobro organiziranih in odigranih tekmovanj. ViKTOR Jemec V soboto, 22. junija, smo se odpravili na dvodnevni ribiški tabor mladih ribičev RD ČG v deželo zelenega Jurija, Belo krajino, v Mlake v bližino rudnika rjavega premoga Kanižarica. Zgodba premnogih rok, truda, bolečine, poguma in odločnosti je leta 1997 izginila z gospodarskega zemljevida Bele krajine, ki je zaposlovala veliko ljudi. Pot nas je vodila preko Litije, Bogenšperka, Biča, Žužmberka, Črnomlja, Kanižarice do Mlak. Pričakal nas je gospodar ribiškega doma in Ribiške družine Črnomelj Bojan Levai ter nam razkazal dom in namestitev. Po zajtrku nam je predstavil ribnik in ribolovni režim na ribniku Mlaka. Na kratko nam je orisal še izgradnjo Ribiškega doma, ki so ga odprli lansko jesen, in ribnikov na Mlakah. Zelo so ponosni na ta dosežek, predvsem pa na to, da so si ob jezeru in ob močvirju uredili naravovarstveno učno pot za šolarje. V projekt izgradnje so vložili preko 200.000 evrov. Poleg soudeležbe v denarju in prostovoljnega dela jim je na pomoč prisko- čila občina s 50.000 in 100.000 evri evropskih sredstev. Nato smo se odpravili ob jezero na ribolov. Najmlajšim, ki so imeli polne roke dela s trnki in ribiško opremo, so priskočili na pomoč ribiški mentorji. Začetna trema, pričakovanja in nerodnosti so pošle, ko je bila vaba v vodi. Da pa je sreča pri pogumnih, je bila ujeta riba Benjamina Bartolja težka kar 14 kg. Po večerji so se mladi pomerili z zanimivo igro, to je ribolov na suhem jezeru. Ribiči so morali na trnek s palico ujeti umetno ribo, ki je imela majhen kovinski prstan. Vsaka riba je imela na zadnji strani številko točk, ki si jih pridobil z ulovom. Vsak mladi ribič je imel na voljo eno minuto. Zmagal je tisti, ki je zbral največje število točk. Odpravili smo se spat, saj je bilo v nedeljo napovedana ribiška tekma. Tekmovali so mladinci RD Črni graben in RD Črnomelj; na odlično tretje mesto se je uvrstil Jernej Pivec. Na koncu so bili vsi mladi ribiči zmagovalci in nekateri so pridobili prve tekmovalne izkušnje. Bilo je lepo, zato so vsi zadovoljni zapuščali tabor mladih ribičev. Zahvaliti se moramo tudi vsem, ki so nam pomagali pri izpeljavi tega projekta za mlade in seveda ribiškim mentorjem RD ČG. Danilo Kastelic Ribolov na suhem jezeru Mladi ribiči z mentorji Ribiški tabor mladih ribičev RD Črni graben PDtHlWDH Prevojski vaški derbi V veteranski balinarski ligi številnih okoliških občin sodelujeta tudi ekipi GAŠPER in ŠKARJA s Prevoj. Številne tekme so na gostovanjih venomer zanimive, za gledalce pa na domačem terenu še toliko bolj privlačne. V predzadnjem kolu pred dopusti smo spremljali domači derbi, zanimiv dvoboj ekip, ki jih vodita Božo Pogačar in Jernej Škarja. Nanj se moramo še posebej pripraviti, mi je zaupal eden od članov Gašperjeve ekipe. V razburljivem prvem delu srečanja je ekipa Škarja povedla z dobro igro nastopajočih, v drugem delu pa so se Gašperji zbrali, bili uspešnejši in nadoknadili izgubljeno. Z neodločenim rezultatom 2:2 se je končal nadvse zanimiv prevojski derbi, v katerem pa je bilo tudi obilo prijateljskega druženja. Tone Habjanič Balinaiji prevojskih ekip Tekmovanje Fire Combat v Moravčah V soboto, 15. junija, je bilo v Moravčah tekmovanje Fire Combat. Priprave na tekmovanje so potekale več mesecev, tako z iskanjem sponzorjev kot z urejanjem papirjev. Pri sami organizaciji in izvedbi je sodelovalo 52 članov društva in sosednja društva PGD Prevoje, PGD Zagorje - mesto, Društvo krajanov Limbarska Gora, Društvo za raziskovanje jam Simon Robič in mnogi drugi. Tekmovanja se je udeležilo 36 ekip iz vse Slovenije, med njimi tri moravške: Podivjana petelina (Gašper Bergant iz PGD Prevoj, Sebastjan Zajc iz PGD Moravče), Trezna Soldata (Blaž Jakse-tič, Teodor Bratun iz PGD Moravče) v kategoriji moški do 30 let. Ekipi sta zasedli 14. in 12. mesto. V kategoriji mešani pari je tekmovala ekipa Pipi in Melhijad (Simona Prosenc, predsednica, in Anže Srenjšček, poveljnik PGD Moravče); dosegla sta 7. mesto. Udeležba in sama izvedba tekmovanja sta bili enkratni, za kar se lahko zahvalimo vsem prostovoljcem, in sponzorjem, ki so nam s finančno pomočjo omogočili, da smo tekmovanje lahko izvedli. To je bilo 4. tekma v sezoni, naslednja bo v Spodnji Polskavi 5. avgusta 2013. Še enkrat bi se rad zahvalil vsem za vso pomoč! Teodor Bratun, vodja tekmovanja SDS w _ Proslave ob državnih praznikih Rdeča zvezda je bila državni simbol SFRJ, prav tako tudi vojaški simbol JLA, ki je ravno na dan sprejema Ustave in osamosvojitve začela z agresijo na Slovenijo. V Slovenski demokratski stranki bomo vedno spoštovali vse domoljubne tradicije slovenskega odporništva, hkrati pa bomo dosledno zavračali posiljevanje državnih slovesnosti s simboli agresorske komunistične jugoslovanske armade in nedemokratičnega režima. Veseli smo, da so proslave ob Dnevu državnosti v naši občini spet dobile potrebno težo. S svojo naravnanostjo širijo prepotrebno domoljubno zavest, poudarjajo pristne slovenske simbole in ohranjajo slovensko tradicijo v pesmi, besedi, plesu in običajih. Ne moremo pa mimo kritike na delovanje Občine Lukovica. V naši občini grejo razpisi na LUR brez vednosti širše javnosti. Neodvisne liste sledijo predlagatelju po že opravljenih dejanjih. Razvoj občine Lukovica za prihodnjih deset let ni projekt izgradnje Pungartnikove hiše, kot je zapisano v dokumentu na razpisu LUR-a, brez vednosti občinskega sveta ali njihovih delovnih teles. Ljudje, občani imajo drugačne potrebe. Večina svetnikov občine Lukovica je sicer podprla nakup te hiše iz proračuna. Kot nam je poznano pa ta še ni izvedla del pogodbenih obveznosti izpred 10 let. Vsem občanom čestitamo ob Dnevu državnosti in želimo prijetne dopustniške dni. občinski odbor sds Lukovica Birm Hudem Spoštovani občani, posredujemo vam izračun cen komunalnih storitev za gospodinjstvo, ki koristi vse komunalne storitve (vodovod, kanalizacijo in odvoz komunalnih odpadkov brez bioloških odpadkov) in bodo veljale junija 2014. Uvedba omrežnin, ki jih je na predlog župana in JKP Prodnik potrdila večina v občinskem svetu poveča končni znesek na položnicah za 67% ( za različne kombinacije storitev v različnem povečanju). V izračunu je upoštevan dvig DDV iz 8,5% na 9,5% niso pa upoštevane takse za obremenjevanje okolja. cena april 2013 skupaj cena junij 2014 skupaj storitev €/m3 gospodinjstvo april 2013 za porabljenih 10 m3 vode (8,5%DDV) €/m3 gospodinjstvo junij 2014 za porabljenih 10 m3 vode (9,5%DDV) vodarina 0,801 8,01 0,7339 7,339 Omrežnina vodovod 0 15,3844 kanalščina 0,131 1,31 0,2986 2,986 Omrežnina kanalizacija 0 6,57 čiščenje odpadne vode 1,135 11,35 1,145 11,45 Komunalni odpadki zabojnik 80l 14,11 14,27 SKUPAJ 34,78 € 58,00 € povečanje 67% Občinski odbor N.Si Lukovica je v času hude finančne krize proti uvedbi tako visokih omrežnin in nasprotuje tudi pavšalni obdavčitvi vseh nepemičnin na državnem nivoju. Kljub negotovim časom vam želimo prijetne poletne in počitniške dni! Zdravje duše in telesa sta si najbližja soseda, kajti pod eno streho prebivata! (bl. A. M. Slomšek) oo N.Si Lukovica Kako stvari razumeti? ^ - Kam smo prišli? Vsi upi o bogati samostojni Sloveniji so izpuhteli. Kdo je razpihoval naša podjetja? Kdo je razpihoval denar pri bankah? VEMO, a to zagotovo ni mali človek, delavec, kmet ali obrtnik. Te je treba narediti reveže in zraven še neumne. Sicer pa smo vse izvolili, od poslancev do občinskih svetnikov. Ali so vsi ti izvoljeni za ljudi, da delajo dobro ali da delajo po navodilih za svoje privilegije. SLS se je vedno zavzemala za malega človeka, za načelnost in poštenost. Poštenost nam je bila večkrat očitana. Če ni »poštenih« temeljev se vse zruši. Tako je z našo domovino - seseda se. Pa bomo kar pustili? Kako pa je v naši občini? Zadeve so zapletene, če pa niso jih naredimo sami. Stanovanjski sklad RS nam kaže s kupi gramoza, kako je treba delati. Geoplin nam bo vsak čas razkopal dolino po celi dolžini občine s cevjo premera 80-70 barov. Pa kaj bi to, poleg gre še en vod premera 120-100 barov, tako si bomo finančno opomogli. Če pa bi pregrada popustila na Gradiškem jezeru, ko je le ta poln do vrha in je v njem 6 milijonov/ m3 vode, poplava lahko raztrga plinovode in tako ne bomo rabili nič. Do takrat pa smo za vsak slučaj podražili vodo in smeti - torej omre-žnino. Plačevali bomo Prodniku. To kar smo dobili na položnicah še ni dokončno. Denar pa je občinski - »na zalogo« , za obnovo omrežja, ne pa za razširitev tam, kjer še ni javnega vodovoda. Nekih analiz nismo videli, a svetniki so podražitev kljub temu sprejeli. Glasovali pa so sledeče: Na 16. redni seji dne, 25.04.2013 : ZA podražitev komunalnih storitev v občini Lukovica so glasovali svetniki; 1. Janez Jarc, DeSUS 2. Bajde Gregor, SD 3. Iglič Martina, Lista za KS Prevoje-Rafolče 4. Andrejka Bojan, Lista za KS Prevoje-Rafolče 5. Dragar Vinko, Lista za šport in razvoj 6. Habjanič Tone, Lista za šport in razvoj 7. Kastelic Danilo, SDS 8. Kink Matevž, SDS 9. Čerin Ani, Lista Blagovica-Trojane-Češnjice 10. Pogačar Anton, Lista Blagovica-Trojane- Češnjice PROTI podražitvi komunalnih storitev v občini Lukovica pa so glasovali svetniki; 11. Klemen Alenka, Lista za Črni Graben 12. Andrejka Tomaž, Lista za Črni Graben 13. Pirnat Vinko, NSI 14. Avbelj Franc, NSI 15. Smrkol Stanislav, SLS 16. Beden Tomaž, Lista za Občino Lukovica Občina se tudi zavzema za ureditev odpadnih voda. Program opremljanja s kanalizacijo in malimi hišnimi čistilnimi napravami je v postopku. Občina se izmika kanalizaciji, čeprav imamo svojo centralno čistilno napravo v Vrbi za 6000 prebivalcev ( Občina ima približno 5400 prebivalcev). Trenutno priključenih pa je približno 2000 prebivalcev. V programu se izpostavlja prednost malih čistilnih naprav ( rok 2015-2017). Male čistilne naprave morajo lastniki stavb urediti sami, do čim pri kanalizacijskem vodu mora sodelovati Občina. Občina bo pomagala pri malih čistilnih napravah, če bo denar. Ali je tako prav? Dolgoročno z malimi čistilnimi napravami prav gotovo ne. Informativno je predvidenih okoli 700 le teh. Velik posel za nekatere. SLS oBČiNSKi odbor LuKoVicA Rokovnjač Zahvala V nedeljo dne 09. 06. 2013 je v popoldanskih urah prišlo do požara hleva na Mali Lašni »pri Štefkovih«. Vzrok požara naj bi bilo zakasnjeno delovanje po streli iz predhodnega dne. Domači bi se radi zahvalili vsem do sedaj sodelujočim pri izkazani pomoči v vseh oblikah. Požrtvovalnosti najbližjim vsem sosedom se posebej zahvaljujemo, da škoda ni bila še večja navkljub skoraj v celoti uničenemu hlevu. Rešena je bila vsa živina in kar se je od kmetijske mehanizacije ter pripomočkov dalo. Do sedaj je bilo realiziranih ogromno delovnih ur za samo čiščenje pogorišča, priprave zasilnega začasnega domovanja živine pod domačim kozolcem, telet začasno nastanjenih v sosedovem hlevu in pomoči spravila sena. Samo v ponedeljek 10. 06. 2013 v popoldanskih urah je bilo realizirano več kot 320 kombiniranih delovnih ur na čiščenju pogorišča. Naslednji dan so bili ostanki pogorišča že zravnani z zemljo. Ker pa na vsakem pogorišču ponavadi zraste nekaj novega, upamo, da bo v pozni jeseni možno sporočiti bolj veselo sporočilo z lepšimi fotografijami novega in bolj sodobnega hleva. štefkovi iz Male Lašne Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata in strica VIKTORJA LAVRIČA se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala župniku Antonu Potokarju za lepo opravljen obred in poslovilne besede. Hvala gasilcem, Konjerejskemu društvu Lukovica, pevcem ljudskih pesmi KUD Krašnja, pevcem kvarteta Grm, Petru Primožiču in Francu Novaku za poslovilna govora in pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti! Vsi njegovi Tovornjak s prikolico z avtoceste v grapo V torek, 18. junija, je pred tunelom Podmilj zletel - dobesedno - s ceste v grapo tovornjak, naložen z lubjem. K sreči jo je voznik odnesel le z majhnimi urezninami zdrobljenega stekla. Človek je ostal brez tovornjaka, brez blaga, seveda bo tudi brez zaslužka. To se dogaja, boste rekli. Ja, se. Ne prav pogosto, pa to, da ubogega človeka še okradejo. V noči po nesreči, »menda se ve, kdo«, so nepoštenjaki oropali ostanke razbitin, tako da so pobrali vse luči, smerokaze, verige. Nepoštenjaki je zelo mila beseda, vendar pa tiste, ki si jo zaslužijo, in kar so, ne moremo pisati v naše glasilo. Milena Bradač Foto: M. F. Hribaf AVTOPREVOZNtSTVO - GRADBENA MEHANIZACIJA NIZKE GRADNJE - ASFALTIRANJE GSM 041 396 527 GP Hribar d.o.o., Kristjan Hribar Stegne 29, 1251 Moravče E-mail: gphribar@gmail.com Slikopleskahstn/o BLAGOVICA miro: 041 64 02 98 miha, ing. grad.: 03 1 38 60 38 www.slikoplekarstvo-jerman.si FASADE B DENT, d.o.o. KRAŠNJA 57A 1225 lukovica • popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje • nealergene in trdnejše proteze z boljšim prilagajanjem po sistemu Ivobase • Straumann implantati /T^ \ t • brezkovinska keramika 1 f P L TELEFONI: A f dent d.o.o. ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA: 01/7234-522 ^^ ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ: 01/7234-515 MOBILNA ŠTEVILKA: 031/684-212 WWW: b-dent.com EMAIL: bdent.krasnja@gmail.com Hiter internet ^ UGODNO! s telefonom 20€/mes. Sedaj tudi z LIMBARSKE GORE 90% in SLIVNE pokritost Litija v občinah Domžale, Lukovica, Moravče, Mengeš, Kamnik, Trzin, Komenda in brezžično do naročnika, možnost telefonije 040 997 007 031 631 715, info@gorosan.com www.zvezdatv.si,www.polans.si Veit Team d.o.o., Čufarjeva ulica 24, Vir, 1230 Domžale, PRODAJA: 01/724 65 55 031 395 395, prodaja@veitteam.si SERVIS: 01/724 65 44 031 384 858, servis@veitteam.si www.veitteam.si