Posamezna številKa 4-0 vin.
>
Stev. 8.	V Ijubljaai, v sredo dne 21. jannarja 1920.	Leto III.
Oglasi: ž a 1 mis x 60 isseratnega stolpiča mali 80 vinarjev, sra&ni 1'20 E, poslano, poštartuice in reklamo 2 K. Večkratne objave popast.	Maja ob ponedeljkih, sredah in petkih. TTpravništvo .,Domovine" v Ljubljani, Sodsa ulioa 6.	Naročnina: Za celo ,(Domovino" (trikrat na teden) mesečno 3 c., četrtletno 9 K, polletno 18 R, celoletno 3S K. Petkova številka mesečno 1 &. četrtletno 3 polletno 6 K, celoletno 12 i.
		
Volna odškodnina Srbiji.
LDU. Beograd, 19. jan. „Epoha" objavlja razgovore z ministrom Stojanovičem, ki je bil v Parizu predsednik oddelka za povračilo škode irj H je v zadnjem času obenem z ministrom Draško-ičem vodil razgovore o tem, kdaj se odobri avans za povračilo škode. Minister Stojanovič je izjavil: Še pred podpisom miru z Avstrijo je bila izmenjala finančna konvencija o obremenitvi novih po-Lrajin z-dolgom za osvobojenje v zmislu pripombe, da se od srbskih zahtev odbije dolg novih pokrajin. Vsled te izmenjave je prišla Srbija v isto vrsto z Belgijo in ostalimi zavezniškimi državami, ki so bile po vojni poškodovane, ter je dobila pravico, da dobi takoj vse prednosti, ki so predvidene v versailleskem miru. Potem je bilo potrebno, da se je ta klavzula vstavila v mirovno pogodbo z Nemčijo. Nemčija je dolžna, plačati 100 milijard mark kot minimum po njeni zmožnosti, vendar tako, da more stalna komisija za obnovo to vsoto povečati, kolikor se poveča plačilna zmožnost Nemčije. Pogodba predvideva tri roke plačila. V prvem roku 1919/20 mora Nemčija plačati 20 milijard. Od te vsote se izplača Belgiji avans 2 y2 milijardi, potem stroški preskrbovanja in vzdrževanja okupacijske vojske. Ko se odbijejo ti izdatki (skupno okoli 10 milijard), ostane še nadaljnjih 10 milijard za obnovo v vojni poškodovanih držav. Za ostalih 80 milijard bo reparacijska komisija zadolžila Nemčijo v dveh perijodah po 40 milijard bonov, na katere bo Nemčija v začetku plačala 2Vz %, potem pa 5 % za amortizacijo po posebnem amortizacijskem načrtu. Prvih 20 milijard bo plačala Nemčija v gotovini, premogu, anilinskih barvah ter v gotovem ali pa naročenem blagu; države, katerim bo morala Nemčija plačati, pa - o dolžne v najkrajšem času staviti svoje zahteve. Od 10 milijard iz prve periode, določenih za pla-
čilo, bo dobila Srbija 600 milijonov. V tej prvi periodi kakor tudi v vseh ostalih periodah ima Srbija pravico na povračilo do vseh odvzetih predmetov, katerih identičnost se mora ugotoviti, do-čim se vrednost teh predmetov ne vračuna pri teh 10 milijardah. Komisija za obnovo mora ugotoviti višino škode katerekoli države, in ko bo to izvršila, potem se bo odredilo, koliko ima posamezna država procentualno dobiti od odškodnine, ki jo bodo plačale Nemčija, Avstrija, Bolgarija in Madžarska. Še pred sestavo mirovne pogodbe z Nemčijo-so velike in male sile načele vprašanje prioritete z oziram na kategorijo škode. Zaradi hitrejšega reševanja poslov so ta princip odložili. Ravno tako pa so tudi zavrnili pravice za povračilo vojnihjtroškov vsem državam, razun Belgije. Še sedaj smo si prizadevali, da dobi Srbija, ako ne prednosti, pa vsaj avans v materijalu in denarju, ker mora nujno začeti pokrajinska dela, kakor n. pr. popravljanje potov, nabavo živine, poljedelskega orodja itd. Dasiravno so bili naši razlogi upravičeni in so jih priznali vsi zavezniki, vendar nismo mogli uspeti, da bi dobili avans. Medtem pa so se v zadnjih dneh v Parizu pokazali našim zahtevam naklonjene ter se nam je še pred ugotovitvijo visokosti škode priznala pravica, da se udeležujemo pri vseh vsotah, ki jih bo morala Nemčija in njene zaveznice plačati v obči leparacijski fond. Tako more Srbija na račun bonov od 80 milijard, ki jih bo plačala Nemčija, in na račun plačil Avstrije, Madžarske in Bolgarske razpolagati s kreditom 9 milijard, ki se bodo porabile za rekonstrukcije uničenih državnih objektov. Na vprašanje, kako stoji stvar glede Jadrana in Albanije, je odgovoril minister Stojanovič : Ti dve vprašanji sta na potu najhitrejše in najbolj povoljne rešitve.
Boj za
LDU. Lyon, 20. jan. (Brezžično.) Vrhovni svet se snide danes dopoldne Jc seji, ki bo v prvi vrsti veljala rešitvi jadranskega vprašanja. Kakor do-/nava „Petit Journal", odgovor jugoslovenskih delegatov ne bo zadovoljiv. Beograjska vlada se obotavlja sprejeti novo rešitev tega vprašanja, toda vrhovni svet upa odstraniti zadnje težkoče, ki ovirajo, da se sprejme rešitev, ki jo je bil odobril.
Anapolis, 19. jan. (DunKU.) Kakor doznava „ Associated Press", so Italijani pristali na dogovor glede jadranskega vprašanja. Ameriške vojne ladje so skupno z ladjami zaveznikov na poti proti Reki, kjer bodo izkrcale; čete, ki naj za-menijo italijansko posadko. Kakor se brzojavlja
ZAVEZNIKI IN RUSIJA.
LDU. Washington, 20 jan. (DKU. Brezžično.) „Chicago Tribune" poroča iz Varšave: Sklep zaveznikov, da vzpostavijo z Rusijo trgovski promet, je povzročil v Varšavi veliko osuplost. Meseca februarja se pričakuje velik napad Rdeče armade na Poljsko. To so potrdili tajni poljski agenti, ki neprestano prihajajo v Varšavo iz notranjosti Rusije. Rdeča armada je v vojni proti Denjikinu uplenila mnogo zelo dobrega vojnega materijala vsake vrste, posebno angleškega izdelka, med ciru-gim tudi letal in tankov, proti katerim ne more Poljska postaviti nič enakovrednega. Vsi načrti velikega generalnega štaba, ki je nameraval spomladi velik napad proti Petrogradu in Moskvi, so se sedaj razbili. Latiška vlada je že preklicala obljubo, da bedo latiške čete sodelovale, ter tudi
Adrijo.
iz Beograda, delajo Italijani očitne priprave za odhod 7. dalmatinske obale,
(Pripomba LDU.: Priobčujemo to vest Dun KU, vendar smo doznali iz uradnega vira, da kak dogovor med našo državo in Italijo glede jadranskega vprašanja še ne obstoja.)
LDU. Beograd, 19. jan. „Pravda" javlja: Naša vlada ni dobila iz Pariza še nobenega uradnega obvestila, da je italijanski ministrski predsednik Nitti odstopil od suverenitete Italije nad Reko in od zahteve, da se Šibenik razoroži Zdi se, da Nitti zahteva, da bi meja Italije prekoračila reko Rašo, da bi tako Italija neposredno mejila z Reko.
dovoljenje, da sme Poljska zasesti Rigo kot bazo za operacije proti Petrogradu Poljski odposlanci v Parizu so dobili nalog, da zahtevajo pri zavezniških vladah natančna navodila o evropski politiki proti sovjetski Rusiji, ter zahtevati od zaveznikov, da sovjetska Rusija preneha z voje-vanjem
ŠTRAJK V TRBOVLJAH IN HRASTNIKU.
Vsled hujskanja komunistov, ki so povzročili, da je delavstvo v Trbovljah in Hrastniku brez vsal<ega vzroka opustilo svoje delo, je bila vlada primorana do energičnih korakov. Vojaštvo je zasedlo oba kraja in so se premogovniki danes zaprli. Delavci so vsi odpuščeni. Oni premo-garji, ki jim je do resnega d. ia, in ki se bodo priglasili na zopetno delo, bodo sprejeli zopet
v službo, ostali pa bodo izgnani iz Trbovelj in Hrastnika ter naj si iščejo svoj kruli drugod. V Zagorju, kj er se je tudi pojavilo enako1 gibanje, vlada mir in red. Seveda bodo morale železnice zopet omejiti svoj promet. Vse to se imamo zahvaliti komunistom, ki bi radi večen nered in nemir, da bi ustvarili take razmere, kakor vladajo na Ruskem.
KAZENSKA PREISKAVA PROTI KLERIKALNEMU . AGITATORJU FRANCU 2E-BOTU.
Franc Žebot, klerikalni trfednik' v Mariboru, očividni misli, da je še v stari Avstriji. Šel je na okrajno glavarstvo v Mariboru in je ponudil vladnemu uradniku denar, da mu izda imenike volilcev mariborskega okraja. Hotel je tako k'o-rumpirati poštenega in državi zvestega uradnika, to je, storiti je hotel tisto, kar ,.Slovenec" vsak dan očita demokratični vladi. Sodil je pač, da je uradnik tak, kakor je on! in njegova družba. Pri tem svojem poizkusu pa se je temeljito ure-zal. Uradnik je to naznanil, in 2elot se bo moral zagovarjati pred kazenskim sodiščem. Žebot je dolgo časa operiral z raznimi hranilnimi knjižicami, pa se mu je vedno vse odpustilo, in se je izmazal.
ZA NAŠE OROŽNIKE.
Naši orožniki, ki imajo težko službo so bili pri zadnji ureditvi uradniških plač nekako pozabljeni. Kar se je zgodilo v prid javnih nameščencev, ni veljalo za nje, kar pa so dobili člani oboi ožene sile, tudi ni prišlo njim v prid in tako so ostali orožniki med dvema stoloma. Uvažujoč težko službo in veliko odgovornost naših orožnikov, je predsednik deželne vlade g. dr. Žerjav, posredoval v raznih ministrstvih v smeri, da se draginjske doklade dovolijo orožnikom v enaki izmeri kakor drugim državnim nameščencem. Minister notranjih del, g. Sv. Pribičevič je takoj sporočil, da predloži predlog v tem smislu ministrskemu svetu.
BIVŠI NEMŠKI CESAR MORA PRED SODIŠČE!
LDU. Pariz, 20. jan. (DunKU. Brezžično.) Generalni tajnik mirovne konference Dutasta je izročil nizozemskemu poslaniku v Parizu noto zaradi izročitve bivšega nemškega cesarja. Nota se glasi: Pošiljajoč vladi Nj. Veličanstva kraljice nizozemske poverjen prepis člena 227. nemške mirovne pogodbe, ki je dne 10. januarja 1920 stopila v veljavo, dovoljujejo si zavezniške in pridružene države obenem poročati, da so sklenile takoj izvršiti določbe tega člena. Države torej s tem službeno prosijo nizozemsko vlado, da jim izroči Viljema Hohenzollernskega, bivšega nemškega cesarja, da se more postaviti pred sodišče. V Nemčiji bivajoče osebe, ki so jih zavezniške in pridružene države obtožile, se morajo v zmislu člena 227. izročiti. Države ne nrrejo verjeti, da bi Nizozemska manj obsojala dejanja bivšega cesarja kakor one same. Nizozemska ne bi izvršila mednarodne dolžnosti, ako bi se branila, pridružiti se drugim narodom in, kolikor je v njeni moči, podpirati kaznovanje storjenih zločinov, ali pa kaznovanja vsaj ne ovirati.
POLOŽAJ V NEMČIJI.
LDU. Nauen 19. jan. (Brezžično.) Poročila o položaju na Nemškem so povoljna. Le na Saksonskem je opažati neko napetost. V soboto so jeli stavkati delavci na tovorr em kolodvoru v Kame-nicah. Saksonska vlada vztraja na stališču, da od-pus i vse delavce, ki se ne bodo vrnili do ponedeljka zjutraj k delu. Za Lipsijo in Kamenice je dol čen ta rok za v ponedeljek popoludne.
Naša rešitev
V Parizu bo kmalu sklenjen mir. Tudi jadransko vprašanje, na katerem smo mi tako silno zainteresirani, ker je ono naše življensko vprašanje, mora biti že enkrat rešeno in vsak dan lahko pričakujemo izporočila o končnem sklepu v-tem vprašanju.
Ne delamo si nobenih posebnih upov, ker vemo, kdo odločuje o naši usodi, vemo pa tudi, kaki motivi vodijo pri reševanju jadranskega, izrecno našega vprašanja, zastopnike zapadnoevropskih velesil pri tem. Računamo s tem, da nas bodo na Goriškem prav pošteno pristrigli in morda nam tudi drugje še napravijo občutno škodo. Vse to mi dobro vemo in računamo s tem, ampak ob enem se tudi zavedamo, da je rešitev jadranskega vprašanja v našo škodo samo začasna, mi jo bomo priznavali samo dotlej, dokler ne bomo tako močni, da bomo lahko spregovorili s svojim za-padnim sosedom, s požrešnim Lahom, odločno jugoslovansko besedo.
Zapadnoevropski frazerji so govorili ves čas vojne, da se vojskujejo za pravično stvar, za slo-bodo zatiranih narodov. Nekateri so jim verjeli, drugi pa ne in ti drugi so imeli — žalibog — prav. Pravična je bila zapadna Evropa tam, kjer ji je to kazalo, sicer pa kupičijo v Parizu krivico na krivico. Čehom so izročili brez vsakega pomisleka štiri milijone Nemcev, nam pa ne samo, da niso privoščili Celovca in Radgone, temveč režejo iz našega lastnega telesa žive dele in jih izročajo v laško suženjstvo, po vrhu bi nam pa radi postavili še ključavnico na naše Jadransko morje.
Seveda so tega največ krivi Italijani, ki bi radi videli, da bi mi bili slabi, ker se nas bojijo, četudi bi jih mi gotovo vedno pustili na miru, ako bi oni pustili nam to, kar je naše. Ampak velika krivda zadene tudi Francoze in Angleže, ki ne bi šli — ko bi bili pravični — za Italijani proti nam tako čez drn in strn.
Jugoslavija bo navzlic, krivici, ki se ji godi, še vedno velika in močna. Vsi bodo prihajali k nam in iskali našega prijateljstva, Francozi in Angleži v prvi vrsti. Mi pa moramo dobro odpreti oči in dobro premisliti, predno sklepamo s kom prijateljstvo in zavezništvo! En del naše države — poprejšnja Srbija — je bil zapadni Evropi
Kulturni boj
ali pet krav za groš. — Klerikalci bi nam ga radi vsilili. Na vse pretege hujskajo po vsej deželi, da hočejo demokrati vreči vero iz šol itd. Pri tem agitirajo klerikalci s'šolskim zakonskim načrtom.
Stvar je pa ta-le: Sedanja demokratska ljudska vlada sploh ni sklepala o šolskem načrtu. Ta načrt je bil narejen pod prejšnjo vlado, v kateri so bili tudi klerikalci. Takrat, ko se je načrt napravil, je z njim soglašal tudi klerikalni predsednik dr. Korošec! Klerikalci torej hujskajo proti šolskem načrtu, ki so mu sami za botra! Pri tem hujskanju pa lažejo, da ni več verskega nauka v načrtu, čeprav pravi § 20. načrta izrecno, da se v ljudski šoli poučujejo verouk, jezik, pisanje itd. Lažejo, da mečemo duhovnike iz šol. Načrt pa pravi v § 28., da bodo verske nauke v prvi vrsti poučevali duhovniki in da bodo za ta pouk plačani! Samo če duhovnika ni1 v okraju, poučuje verouk učitelj.
Pride pa še lepše!
V načrtu dr. Korošča — kateri načrt klerikalci sedaj napadajo — so določbe, proti katerim se je dvignilo demokratsko učiteljstvo!
So pa v načrtu tudi dobre določbe. V krajnem šolskem svetu je doslej sedel duhovnik, brez ozira na to, ali so bili farani z njim zadovoljni ali ne. Odslej bodo pa občinarji volili člane šolskega sveta. Če bodo zadovoljni s svojim duhovnom, ga bodo izvolili v krajni šolski svet. Če je pa duhoven nevreden, ki dela zgago in politiko namesto, da pase duše, ne bodo mu dali svojega zaupanja in ga ne bodo izvolili v šolski svet. To pa ni proti veri, ampak zanjo, ker imajo pri vzgoji otrok besedo le tisti, ki so za vzgojo, ne pa nevredneži, katerim ljudstvo ne zaupa. Kmet bo volil tistega, kateremu zaupa, in bo svojo šolo, svoj šolski svet, sestavil sam. In to je demokratično, ker pomaga volji ljudstva do veljave. — Sedaj razumemo, zakaj so klerikalci tako hudi. Oni vidijo, da se rušijo zadnji ostanki njihove strahovlade nad slovenskim kmetom. Ta pa bo vzel upravo občine, politične in šolske občine, sam v svoje lastne roke. Kdor zna gospodariti doma, zna tudi v občini in ne rabi jeroba.
— na vzhodu.
skozi celo vojno zvest zaveznik in je v vojni tudi največ žrtvoval. Drugi del našega naroda — ki je živel v avstro-ogrslti monarhiji — je rušil Avstrijo, sovražnico zapadne Evrope, od znotraj in z velikim uspehom. In vendar, plačilo je tako, da se moramo spomniti pri tem znanega pregovora, da je nehvaležnost plačilo sveta.
V bodočnosti imamo mi v zunanjepolitičnem oziru samo en cilj: pomakniti našo zapadno mejo do Soče, ki je naravna — vsaj v glavnem — tudi jezikovna meja med Jugoslavijo in Italijo. Ta cilj mi moramo doseči, ako hočemo živeti življenje slobodnega, neodvisnega naroda, ako nočemo, da stotisoči naših bratov vzdihujejo v laškem suženjstvu. Mi bomo ta cilj tudi dosegli, ker verujemo v zmago pravice, naš cilj je pa pravičen. Nas čaka boj za ta cilj in za ta boj si moramo poiskati prijateljev in zaveznikov med onimi narodi, za katere bomo vedeli, da se nanje lahko zanesemo, in takih prijateljev na zahodu najbrže ne bomo rasli, pač pa jih najdemo na vzhodu, v Slo-vanstvu.
Rusija, ta velika, silna slovanska država ni propadla, ona je vrgla raz sebe caristični jarem in sedaj se zvija v porodnih bolečinah. Rusija se preporoja, ona ne bo nikdar več taka, kakršna je bila pred vojno, država, v kateri so vladali veli-kaši in bogataši, ljudstvo pa je stradalo. Tudi taka ne bo Rusija, kakršna je danes, ker tudi današnje razmere na Ruskem so nenaravne. Nekaj novega, lepega in velikega vstane izpod razvalin carizma in boljševizma, in ta nova Rusija, domovina svobodnega in srečnega naroda, bo edina, kateri bomo lahko zaupal in stopili z njo v trdno zvezo, ki naj stopijo vanjo tudi druge slovanske države, in ta zveza, zveza vsega Slovan-stva, bo taka moč, da se ji nihče ne bo mogel upirati, v tej zvezi pride tudi mlada ali krepka Jugoslavija do take moči, da se ji ne bo treba bati kake Italije.
Pričakujmo in delajmo in pripravljajmo se na naš veliki dan! Romani so se izživeli, Germani menda tudi in na dan stopa Slovanstvo. Njega se oklenimo in mi ne bomo samo močni, temveč mogočni. Samo in edino v Slovanstvu je naša-re-šitev, samo na Slovanstvo se lahko zanesemo, ker vsi drugi bodo hoteli imeti od nas samo koristi!
SCai ie torej z novo ureditvijo naše valute?
To vprašanje zanima vsakogar, saj je vsakdo prizadet. Kaj smo torej dosegli ob začasni ureditvi valutnega vprašanja?
Ljudstvo rabi popolno jasnost že zato, ker so se polastili vprašanja naši klerikalci, ki so že od nekdaj navajeni, da delajo povsod zgago in ki poizkušajo tudi sedaj vsa svoja znana sredstva v laži in zavijanju resnice, samo da zbegajo ljudstvo in skale vodo, da bi pote«* v njej lovili ribice.
Torej: Ali je nova ureditev dobra ali ni ?
Naše kraljestvo se v denarnem oziru deli na dve deželi, eno, kjer so prej poznali samo dinar, drugo, kjer so poznali samo krono. Krona je bila doslej avstrijska, denar premaganca, in brez vrednosti. Dinar je sicer denar zmagovalca, in zato vreden več kot krona, vendar pa ni mogoče, da se uvede pri nas, zlasti ne na ta način, da bi se kratkomalo zamenjal. Zato je ministrstvo odločilo tako: Kjer se je doslej računalo v kronah, tam se bo še nadalje, in sicer samo v kronah, kjer se je računalo v dinarju, ostane tudi pri starem Namesto dosedanjih strganih avstrijskih bankovcev pa pride nov bankovec, ki ga izda Narodna banka. Ta novi bankovec bo pokrit, to je, zanj garantira cela država in povrhu tega Narodna banka z vsem svojim premoženjem.
Ta novi bankovec bo veljal za obe jedinici, za krono in za dinar. Na obeh straneh bo na njem napisano „1 dinar ali 4 krone". Kdor ima danes 100 K, ima obenem vrednost 25 dinarjev. To ostane tudi v bodoče — začasno. Namesto dosedanjega strganega denarja dobimo nov dober denar. Kdor je doslej imel 100 K, jih bo imel tudi zanaprej, kdor je doslej imel 25 dinarjev, jih ravnotako obdrži. To je, nova dinarsko-kronska novčanica se zamenja al pari i za krono i za dinar.
Vse računanje oa ostane pri starem. Pri nas se bo smelo računati samo v kronah, ne v dinarjih. Naša jediaica ostane krona. Število denarja se torej pri nas ne zmanjša, pač pa se mu poviša vrednost in ponarejala izgube možnost lahkega ponarejanja.
Hranilne vloge, terjatve, akcije in vse druge vrednosti ostanejo vsled tega nedotaknjene. Pač pa je nova uredba že sedaj rodila lep sad: Na vseh borzah je poskočila vrednost naše krone in padla vrednost tujih valut. Na Dunaju se za eno našo krono dobi že 2% avstrijske krone! Tudi lire so že cenejše.
Vendar tudi ta ureditev še ni zadnja. Zadnjo besedo bo imel novi, izvoljeni državni zbor. V njem se bo končnoveljavno ugotovilo, koliko zlata dobiš za dinar in koliko za krono. Stara zlata vrednost dinarja je odpravljena in novo bo določil parlament skupaj z zlato vrednostjo krone. Do takrat, do te definitivne ureditve, je pa v naših rokah, da sami damo kroni večjo vrednost s svojim gospodarstvom, zlasti s svojim izvozom. Za vse kar prodamo vun, moramo zahtevati krono. Kdor n-. pr. kupuje naš les, mora zanj plačati s kronami, in na ta način se vzdigne povpraševanje po njih in se poviša njih cena. Da je ta račun pravilen, se vidi že iz tega, da glavne borze na svetu dinarja sploh ne beležijo, pač pa krono.
Vse drugo, kar pišejo klerikalci, so ali laži, ah zavijanja, ali ugibanja in beganja. Oni žele škodovati državi in .lašemu ljudstvu in pravijo, da se bodo cene takoj dvignile na dinarje, tako da bo vse 4krat dražje. Naj le poizkusijo klerikalni ve-rižniki računati v dinarjih, takoj bodo v luknji, kamor spadajo. — Potem strašijo, da je sedanje stanje prehod v novo, ko bo vsak obdržal samo četrtino tega, kar ima sedaj. To se bo zgodilo pa le v slučaju, če bi pri volitvah zmagali klerikalci in njihovi zavezniki, ki bi radi zamen j ah dinar za 16 K. Vse drugo je prazno besedičenje.' Takrat, ko so klerikalci bili v vladi, so sami priporočali rešitev 4:1, sedaj seveda, ko se nobenemu ne odvzame niti krajcarja in ko ostane pri nas toliko kron, kolikor doslej — sedaj vpijejo, ker se boje, da bi pod sedanjo vlado ljudstvo videlo, da je boljša od njihove. Rast kronske vrednosti pa je najboljši dokaz, kdo ima prav.
Kmetijstvo, trgovina in industrija.
g. Kanal Donava—Solun. Zveza Donave potom rek Morave in Vardarja s Solunom je star načrt, katerega izvršitev je menda preprečila svetovna vojna. Sedaj se pa resno misli na izvršitev tega načrta, ki bi bil za našo državo velikanskega pomena, k'er bi se na ta način vse naše plovne reke zvezale naravnost z morjem, in sicer v pristanišču (Solunu), ki sei nahaja' v prijateljski grški državi. Izvršitev načrta ne bi bila posebno težka, ker se razvodje med Moravo in Vardarjem nahaja na ravnem in bi se prekop lahko napravil. Po tem kanalu bi lahko plovili parniki z 10.000 tonami. Dolgost bi pa znašala 600 kilometrov.
g. Naša pristanišča. Naj se reši jadransko vprašanje na ta ali oni način, Jugoslavija bo imela še vedno dovolj prostora ob morju za razvoj svojega pomorstva. Mi se ne bojujemo za Reko za to, ker drugih pristanišč morda ne bi imeli, temveč samo za to, ker je reško pristanišče že urejeno in zvezano z zaledjem z dcf-brimi železnicami. Druga naša pristanišča so sicer lepša in pripravnejša od reškega, posebno splitsko, ampak treba jih bo šele urediti in zve-zati z zaledjem z novimi železniškimi progami in tudi oddaljeno je splitsko pristanišče- preveč ravno od! najbolj produktivnih delov države, to je od severo-zapadne Hrvatske in Slovenije. To je razlog, zakaj tako odločno zahtevamo ravno Reko, brez ozira na to, ua ena leži na našem ozemlju in da ne moremo trpeti, da bi goispoda-rila v mestu, ki se nahaja v sredi našega ozemlja kot kak otok, tuja država, ki nam je po vrhu še sovražna. Splitsko pristanišče iakointako mislijo urediti in zvezati z zaledjem z železnicami, in to bo najlepše naše pristanišče. Ampak Split bo služil bolj trgovini srednjega in vzhodnjega dela diržave, medtem ko hočemo imeti Reko za zapadni del države, posebno za slovenske dežele, ki bi bile z izgubo Trsta in Reke predaleč Od našega morja.
g. Železna ruda v Makedoniji. Za časa vojne so začeli avstrijski podjetniki v bližini Velesa v Makedoniji kopati železno rudo. Ugotovilo se je, da je naidena ruda take kakovosti, da bo omenjeni rudnik eden najboljših na svetu. Zato se bo delo nadaljevalo in rudnik' izkoriščal v velikem obsegu. V ta namen se poišče v inozemstvu strokovnjak, ki bo vodil rudnik.
g. Krunnova zemljišča v Dalmaciji Znana dunajska tvrdka Artur Krupp je za časa vojne kupila v Sofi-tu in okolici 48.074 kvadratnih metrov zemljišča, kjer je nameravala zidati velike hofele. Vse to zemljišče ie sedaj odkupila split-
ska občina za 3 milijone avstrijskih kron. Nemci so se pač pripravljali na 10, da po vojni preplavijo naše dežele s svojim kapitalom in nas! popolnoma zasužnijo, pa jim1 je izid .vojne pre-križaf vse te vsenemške načrte. Nemci pač nikdar niso računali s tem, da bi se morali kdaj umikati pred nami.
g. Obnovitev belgijske industrije. Glasom poročila belgijske legacije v Beogradu, so dela ob-rfovitve belgijske industrije že toliko napredovala, da je misliti na zopetno vzpostavitev kup^ čijskih zvez s svetovnimi tržišči. Kot predmete, ki jih bo Belgija v kratkem izvažala, navaja le-. gacija naslednje: steklo, šipe, zrcala, kozarci, steklenice, potrebščine -ca razsvetljavo, cement, keramične kocke iz cementa m gline, lovske puške, različni kemični material, barve, lake, volnene tkanine, klobučeviuo, izdelki iz usnja, obuvala i'z usnja, torbice za dame, klobučarske izdelke, barvasti papir, igralne karte, molitve-nike, svete podobe, vžigalice, pohištvo, igrače, sukanec, svilo, material za telefonske in brzojavne naprave, žeblje, vijake, kuhinjsko in emaj-lirano posodo, kov in a s te izdelke za pohištvo, potrebščine za razsvetljavo, kandite, vodovodne in plinovodne cevi, material za železnice, vagone, poljedelsko orodje, nožarske izd. Ike, kirurgične instrumente, čipke, bombaževe tkanine. 18 plav-žev je že v obratu. Število obnovljenih obratov narašča od meseca do meseci. Nadaljnje informacije je dobiti pri „Lcgation de Belgique" v Beogradu.
g. Genova, prehodna luka za Švico. Avtonomni konsorcij genovskega pristanišča je podpisal v Bernu, Curihu'in Bazlu pogodbo, v kateri si je zagotovil privilegij vsega švicarskega tranzita. S to pogodbo so težko prizadeta pristanišča Antwerpen, Rotterdam in Hamburg, ki so imela do sedaj nekak monopol na švičarŠki uvoz in izvoz.	*
Novosti.
n. Naročnikom. Pošiljali smo dosedaj »Domovino" po trikrat na teden vsem naročnikom, ker bi nam v začetku delala prevelike težkoče ločitev onih, ki želijo list tedensko le po enkrat. Kakor hitro ponehajo ovire, dobivali bodo list vsi naročniki po naročilu. Seveda bomo onim, ki so imeli list dobivati le enkrat na teden, zaračunali ga tako, kakor da so ga dobivali le po enkrat. Priporočamo pa vsem, da se naročijo na celo »Domovino", kajti če berejo »Domovino" le enkrat na
Politiine vesti.
p. Proti agrarni reiormi nastopajo vedno bolj drzno zavezniki naših klerikalcev, hrvatski pra-vaši in srbski radikalci. Čuden je sploh ves ta opozicionalni blok, v katerem se nahaja tudi doktor Korošec s svojo družbo; niti v enem vprašanju se ne strinjajo in vendar bi hoteli, da bi regent izročil upravo države v niihove roke! Kaj bi pa taka vlada sploh delala? Valutnega vprašanja ne bi mogla rešiti, ker ne bi bilo edinosti, agrarne reforme tudi ne bi mogla izpeljati, ker v tem opo-zicionalnem bloku so p večini ljudje, ki bi naj-rajše videli, da ostanejo veleposestva nedotaknjena ! Sedanja vlada ima vsaj program, po katerem dela, stranke opozicionalnega bloka so pa edine med seboj samo v sovraštvu do demokratov — in s sovraštvom do demokratov se vendar ne more upravljati državo!
p. Razmere na Koroškem. Nemški in nemšku-tarski zagrizenci sicer še vedno agitirajo v našem delu Koroške za Avstrijo, ampak v klasje njihova žetev ne gre. Ljudstvo vsak dan bolj uvideva, da Avstriji preti pogin, kar se vidi že iz silnega padanja vrednosti avstrijske krone proti jugoslovanski kroni. Danes se že dobi za naših 42 kron 100 avstrijskih in vrednost avstrijske krone bo padala vedno nižje, vrednost naše krone se bo pa stalno dvigala, posebno ko dobimo nove bankovce, za katere bo garantirala Narodna banka in država; V Celovcu samem so proti nam samo nemški uradniki, ki se bojijo, da bi morali iti stran, ako postane Celovec jugoslovanski, drugače si pa tudi Nemci želijo priti pod Jugoslavijo. In čem dalje, tem boljše za nas, ker se vsak dan bolj vidi, da čaka Jugoslavijo lepa bodočnost, Avstrijo pa popolna propast. Ljudsko glasovanje bo najbrže šele v maju, in sicer najprej v našem delu Koroške, potem pa v Celovcu in njegovi sosedni okolici. Naš del Koroške nam je zasiguran.
n. Zadoščenje je dala madžarska vlada za napad madžarskih vojakov na naše Prekmurje. Opravičila se je po svojih zastopnikih in obljubila, da se kaj takega nikdar več ne ponovi. Poveljnika, nekega polkovnika, je nadomestila z drugim, onega poročnika, ki je napad izvršil, je pa degradila kakor tudi vse podčastnike; tudi bo plačala odškodnino za škodo in ranjence. V bodoče si bodo Madžari menda dobro premislili, preden se spustijo zopet v kako podobno pustolovščino proti našemu ozemlju.
n. Pečuh madžarski. Po mirovni pogodbi, ki bo sklenjena v Parizu z Madžarsko, bomo morali mi zapustiti Pečuh in še nekaj mest in jih izročiti Madžarski. Mi zaradi tega ne bomo revnejši, Madžari pa ne bogatejši.
teden, jim marsikatera zanimiva vest uide, zlasti one, ki jih ne morejo dobiti v drugih listih.
n. Delo demokratske vlade za ljudstvo. Ker je bilo vedno več pritožb, da je davka prosti eksistenčni minimum 1600 K prenizek in da ne od-gcvarja današnjim dragim razmeram, je deželna vlada.predlagala finančnemu ministrstvu v Beogradu, da se ta eksistenčni minimum izdatno zviša. Predlagala je, da se zviša na najmanj 6000 K. S tem bo vsaj deloma ustreženo zahtevam in željam zlasti našega kmetskega ljudstva, ki je že davno želelo, da se v tem vprašanju kaj stori. Priti pa je morala seveda demokratska vlada, da je to vprašanje sprožila na merodajnem mestu. Ko so bili klerikalci na krmilu, so o tem mnogo pisali po svojem časopisju, zganil pa se ni noben izmed njihovih poverjenikov, od dr. Brejca do Golje, da bi v tem vprašanju kaj resnega podvzel in da bi se vsaj nekoliko ugodilo željam našega ljudstva po deželi, čigar zastopniki hočejo biti klerikalci. Prepričani pa smo, da bodo hoteli to delo demokratske vlade zopet pobasati klerikalci v svoj žep. Čez par dni bo gotovo stalo v »Slovencu", da je n. pr. poslanec Vesenjak napisal 'finančnemu ministru pismo, da naj se eksistenčni minimum zviša. Raztrobili bodo celemu svetu, da je zvišanje njihova edina zasluga, kakor je to njihov običaj, hvaliti se s pavovim perjem.
n. Klerikalci podpiralci židovskih verižnikov. Naši klerikalci', ki hočejo vse težave, zlasti v prehrani, naprtiti sedanji demokratski vladi, so v času, ko je bil dr. Korošec minister za prehrano, podpirali verižnike in tihotapce v največji meri. Tako je v tem času znani židovski trgovec Grum-mer dobil dovoljenje za izvoz 1 6 v ag o n o v p š e-nice v Nemško Avstrijo. To ni edin slučaj, ko je klerikalna vlada podpirala židovske verižnike in pomagala izvažati živila. Sedaj pa vpijejo in hočejo naprtiti svoje delo demokratski vladi ter delati njo odgovorno za vse one pogreške, ki so jih v svoji nezmožnosti in v svojem pohlepu po denarju napravili. Res se čudimo, da ne pravijo, da so bili demokrati tisti, ki so napravili one znane dr. Koroščeve kupčije z dišavami, modrci in damskimi čevlji najnižjih številk. Prav nič ne bo* mo presenečeni, če bomo to čitali v eni prihodnjih številk »Slovenca" ali »Večernega lista", da je dr. Korošec popolnoma nedolžen na teh kupčijah in da so le demokrati vso to nerabno šaro nakupili. Radovedni smo, kam je šla provizija iz Grum-merjeve kupčije. Slišimo, da v tisti klerikalni volilni fond, katerega je podprl verižnik Pollak z milijoni. Res lep denar, s katerim upajo naši klerikalci kupiti zmago pri volitvah.
n. Zanimivo! V Zadru je bilo demobiiiziranih več italijanskih vojakov. Ko se je neka taka skupina demobiiiziranih vkrcevala na parnik, da se odpelje v Italijo na svoje domove, so vojaki klicali: »Evviva Jugoslavia!" (Živela Jugoslavija!) To je res zelo zanimiv pojav.
n. Kmetijska družba. Položaj, ki ga je ustvarila izvolitev čevljarja Iskre predsednikom Kmetijske družbe, je nevzdržen. Bilo bi naravnost ponižanje te kmečke stanovske organizacije, ako naj bi predsedoval človek, ki nima niti lastnega posestva in ki tudi drugače ni prav noben strokovnjak, da bi se mu zamoglo izročiti v roke tako važno organizacijo, kakor je| ravno Kmetijska družba. Zato je dolžnost naše demokratične vlade, da izvolitev Iskre, ki je milo rečeno, v posmeh vsem, ki jim je procvit družbe na srcu, ne potrdi. Zahtevamo od vlade, da izroči vodstvo te družbe v roke moža, ki bo zmožen voditi jo do prihodnjega občnega zbora v korist našega kmetovalca.
n. Nacionaliziranje gozdnih in industrijskih podjetij. Vlada namerava nacionalizirati gozdna in industrijska podjetja, posebno v Bosni, tako, da bo država pri njih sodelovala s 50 odstotki. Ta ukrep bo zelo koristen za razvoj naše lesne industrije
n. Novo železniško ravnateljstvo bo ustanovljeno v Subotici. Pod upravo tega ravnateljstva bi prišle vse proge Bačke in Baranje in tudi del prog, ki se nahajajo sedaj pod upravo osješkega ravnateljstva, kakor tudi samo mesto Osjek v Slavoniji, ki bi postalo središče za razdelitev premoga
iz Pečuha. V Našicah v Slavoniji se pa ustanovi ravnateljstvo za one slavonske železniške proge, ki so se do sedaj nahajale v upravi osješkega ravnateljstva.
n. Proti draginji v Sarajevu. Policijsko ravnateljstvo v Sarajevu je začelo popisovati blago po vseh trgovinah. Določile se bodo maksimalne cene, da se onemogoči brezvestno odiranje ljudstva.
n. Povratek naših ljudi iz Sibirije. V Sibiriji se nahaja še večje število naših dobrovoljcev in tudi civilistov, ki se vrnejo v domovino na ameriških parnikih, skupaj s čehoslovaškimi legionarji.
n. Gledališče v Sarajevu. Vse je pripravljeno, da se začne v novem sarajevskem gledališču s predstavami. Čaka se samo na to, da se dobi od vlade obljubljeni kredit.
n. Proti navijalcem cen v Belgradu. Navijanje cen cvete po celem svetu in pri nas tudi, ker bi vsakdo rad brez dela obogatel. Belgrajska občina je izdala — kakor ljubljanska in zagrebška — stroge odredbe proti navijalcem cen, ki bodo obsojeni v zapor, ki se ne bo dal spremeniti v denarno kazen.
n. Ameriški Jugoslovani za rojake v domovini. »Jugoslovansko društvo" v Zjedinjenih državah je odposlalo za 60.000 dolarjev raznega blaga kot dar v Jugoslavijo. Na merodajnih mestih se je naprosilo, da bi bilo to blago oproščeno od pla-čanja carine, kar se gotovo tudi zgodi. Blago se bo izkrcalo v Trstu in bo preko Ljubljane odposlano na svoja mesta. Vse blago je namenjeno v prvi vrsti najrevnejšim slojem in se ima razdeliti brezplačno. Naši izseljenci torej ne pozabljajo domovine, temveč vedno mislijo na njo, ki jim bo tudi hvaležna za njihovo pomoč.
n. Na Italijanskem stavkajo brzojavni in telefonski nastavljenci in zato je med Dalmacijo in Italijo prekinjen vsak brzojavni promet. Sicer pa mi takointako nimamo v Itiliji nič iskati in nam je vseeno, če imamo kake brzojavne zveze z Italijo ali ne. Prijateljstva takointako nikdar ne bo med nami in je najboljše za rtas, da imamo z Italijo čim manj stikov.
n. Tiskarska stavka na Hrvatskem. Ker se tiskarski delavci niso mogli sporazumeti z lastniki tiskarn na Hrvatskem, je pričela predvčerajšnjim v vsej deželi stavka tiskarniškega delavstva. Zagrebški listi že od nedelje ne izhajajo več. Pravijo, da ni upanja, da bi stavka kmalu ponehala.
n. Žalostni in potrti Madžari. Ko so v Budimpešti doznali za določbe mirovne pogodbe, ki je bila v Parizu izročena madžarski mirovni delegaciji, so razobesili v znak žalosti na vseh hišah črne zastave. Čudni so pač ti Madžari, ki se toliko razburjajo, ko se jim je vendar odvzelo samo to, kar ni njihovo. Kaj pa naj mi storimo, ko se nam hočejo odtrgati deli našega narodnega telesa?
n. Clemenceau odstopil. Francoski ministrski predsednik Clemenceau, nazvan »tiger", je podal ostavko in z njim cela vlada. Pri tej priliki se je Clemenceau zahvalil predsedniku republike Poin-care-u za podporo, ki jo je uživala njegova vlada od Poincare-a v težkih časih svojega delovanja.
n. Italijani zapuščajo Dalmacijo. Iz Šibenika je odšel v Italijo poveljnik italijanske divizije in tudi vse vojne ladje. Ostal je samo brigadni poveljnik Borra, ki je prišel iz Drniša, v pristanišču je pa ostalo samo nekaj motornih čolnov.
V Slovenjgradcu sta otvorila g g. Andrej Oset in Franjo Cajnko trgovino z vinom. Ker pa je to prva slovenska vinska trgovina v Slovenjgradcu in v Savinski dolini sploh in ker bosta imela res najboljša stara in nova sortirana vina iz vseh vinorodnih krajev, se to mlado podjetje najtopleje priporoča. (Glej današnji inserat.)
Razno.
r. Boljševiški bariton ujet v Chicagu. Ameri-
kanska policija je ujela znamenitega ruskega ba-ritonista Lalanova, ki je bil doslej angažiran na veliki chicaški operi. Lalanova smatrajo za enega izmed organizatorjev boljševiških nemirov v Zedinjenih državah ter ga nameravajo ob prvi priložnosti transportirati nazaj v njegovo rusko domovino.
r. Brez otrok je zakon neveljaven. V Milanu je bil pred kratkim anuliran zakon, ker je bil brez otrok. Pričakuje se, da bo po tem prece-dentu proglašenih za neveljavne mnogo zakonov, ki so brez otrok. To stališče zavztJffa tudi skoro vse italijansko časopisje. Namerava se predložiti parlamentu celo zakonska osnova, po kateri naj bi se anulirali vsi zakoni, ki niso blagoslovljeni s potomci.
r. Črnogorec in Anglež Pred leti se je peljal na nekem parniku angleški učenjak, raziskovalec
dežel in njihovih običajev B. Harringson, ki se je pravkar vračal iz Orne gore, kjer se je mudil več časa z namenom, da bi proučil črnogorske običaje.'Med, drugim se ie učenjak prepričal tudi o zelo primitivnih higieničnih razmerah v Črni gori, ter je na vprašanje nekega potnika, kaj da so pravzaprav Črnogorci, odgovoril, da so Črnogorci umazanci. To besedo je ujel črnogorski pop, ki se je vozil z istim parnikom in se je prav tega jutra umil z morsko vodo. Pop je nosil za pasom dva samokresa in en handžar in se je takoj podal h kapitanu ter zahteval od njega, da zapelje nemudoma ladjo na plitvo k bregu, kjer se bo s Harringsonotn dvobojeval za črnogorsko čast. Te grožnje pa se je angleški učenjak tako prestrašil, da je vpričo vseh potnikov preklical svojo trditev in prosil popa oproščen j a. Tako sta se Anglež in Črnogorec pomirila in ko: je sir Harritigson pozneje govoril o črnogon higieni na londonskih" akademijah, se je vselej pred govorom oziral pet minut po kotih, če ne preži od tam nanj kakšen črnogorski pop, ki t je baš istega dne umil v slani noiski vodi. — Tako poroča neki „angleški list", če mu smemo verjeti.
r. Nova bolezen. Kakor se poroča iz Verone v Italiji, se je bolezen, imenovana „nona", ki so jo tamkaj opazovali, pojavila tudi v Rimu in južni Italiji. Bolezen se začenja z zaspanostjo, napade vse živčevje in se konča navadnp s smrtjo.
r. Nemške vojne izgube. Nemčija je imela v svetovni vojni malone dva milijona mrtvih, nad štiri milijone ranjenih in čez en; milijon ujetnikov in pogrešanih.
30E
=JP10IE
=11001=11=
Gostilničarji, kavarnarji, vinogradniki, pozor!
TRGOVINA Z VINOM
OSET & CAJNKO, S LOV.-GRADEC
Naznanjava, da imava veliko zalogo najboljšega sortiraneea vica kakor: mnškatfljec, rizling, Sipo«, burgnndec, portn<ralka, šilliar, pristen ljutomerčan, pikrčan, halo-žan, bizeljec ter črna dalmatinska in banatska stara in nova vina.
Kupujeva:
iz vseh vinorodnih krajev vsa najboljša vina po najboljših cenah.
Se priporočava Andrej ©sel in Franjo Cajnko.
Tiskovna zadruga v Ljubljani
priporoča sledeče knjige in časopise:
Dostojevski j: Besi. Roman vdveh knjigah. Broš. 30 K,
vez. 40 h, poštnina 140 K. Goncourt Dekle Eliza.Roman. Broš. 8 50K, vez. 11 K, pošt. 70 v
Jos. Jurčič, Zbrani spisi. I. Uredil dr. Prijatelj.
Broš. 16 K, postni ua t 20 K. Stritarjeva Antologija. Uredil dr. Prijatelj. Broš. 16 K,
vez. 20 K, pošt. 1-20 K. Cvetko Golar: Rožni grm. Broš 6 K, voz. 9 K, pošt. 70 v. Fran Milčinski: Tolovaj Mataj. Pravljice. Vez 10 K, pošt. 1 K.
A. Sič: 0 slov. narodnih nošah. K 3'50, pošt. 50 v. A. Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
I. del K 12, po&t 80 v. Dr. Al. Zalokar: 0 ljudskem zdravjn. Broš.4 I\, p.70v. Dr. B Derč: Dojenček, njega negovanje in preiirana.
Broš. 4 K, pošt. 70 v Dr. J.Demšar: Spolne bolezni. Broš. 6 K, pošt. 70 v. Ljubljanski Zvon. Uhaja vsak mesec in prinaša povesti, pesmi in razne članke. Celoletna naročnina znaša 70 K.
Knjige In ljub. Zvon se naročajo prlTiskovni zadrugi u Ljubljani,Sodna ulica G.
Primešaj J8STIN" firmi.
Če živina krmo lažje in do zadnjega pre* bavi in popolnoma izkoristi, da se na koncu nič ne izgubi, če se dvigne slast do žretja, potem so pospešuje redilnost, vsled tega težka živina, mast, meso, jajca, mleko. To se doseže, ako primešamo krmi enkrat na teden pest praška Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na tedea. Prašek Maslin je ilobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu in ua Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, pa ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola. • ■lasom oblastvenega dovoljenja sme Mastin prodajati vsak trgovec in konsumna društva. Ako se pri vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potom naj se naroči po poštni dopisnici v izdelovalni« Mastina, to je
lekarnar Trnk6czy v Ljubljani
5 zavojev (paketov) Mastina za 20"50 K poštnine prosto na dom. Od tam se pošlje Mastin s prvo pošto na vse kraje sveta.
Delnfdka glavnica:
K 30,000 000
Rezerve: okrog;
Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana iK10'000-000
Centrala: Trst. Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Maribor, Metkovič, Opatija, Spltt, Sarajevo, Šibenik, Zader, Ekspozitura Kranj.
Sprejemat Vloge na knjižice. Vloge na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrekovanju. — Rentui davek plača banka iz svojega.
Kupuje in prodaja: Devize, valute, vrednostne papirje itd
Eskontira: Menico, devize, vrednostne papirje ild. Izdaja: Čeke, nakaznice in akredirre ua vsa tu- in
nio>em8ka mesta Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago, ležeie v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi nogoji.
Prevzema: Borzna naročila in jih izvršuje naj-kulantueje.	-
Brzojavni naslov: Jadranska.
Telefon št. 257.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI.
Poziv k subskripciji novih delnic.
Vsled sklepov občinh zborov delničarjev Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani z dne 5. maja in 21. decembra 1919 v to pooblaščen, ju sklenil upravni svet na temelju odobrenja IVerjeništva za notianje zadeve deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani od 27. oktobra 1919, št. 9068, v svoji seji dne 21. decemnra 1919 provesti zvišanje deluiške glavnice
od SHS K 20,000.000'— na SHS K 30,000.000'—
z Izdajo
25.000 novih delnic po SHS K 400-— nom. v skupnem znesku K 10,000.000'—
pod sledečimi p"tf< ji:
1. Snbskripcija novih delnic se vrši od 15. do 31. januarja 1920
a)	pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani iti njenih podružnicah v Splitu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celja, Maiilioru in Borovljah;
b)	pri Hrvatski trgovinski banki, v Zagrebu in njeni podružnici v Osijeku; C) pri 7, vnostenski Itanki v Pragi in njenih podružnicah v Č^hoslovnški in d) pri Potružnici Živnostenske b^nke na Dunaju v Nemški Avstriji
2	Do-edinji delničarji imajo pravico prevzeti na p .dlagi vsakih 5 starih 2 novi delnici a K 400'— nom. po SHS K 700-— tel quel, ki so plač jive naenkrat pri subskripciji. Odlomki delnic se pri tem ne vpoštevajo.
3	Novim interesenti mi se ponudi ostanek 5000 delnic a K 400' n<>m. kakor tudi morebitni ostanek dosedanjim delničarjem pripadajočih delnic, ki jih isti ne subskribirajo, po SHS K 900-— tel quel, ki so plačljive naenkrat pri subskripciji.
4. Nove delnice s<> deležne čistega dobička za leto 1920 ter opremljene s kuponom za let i 1920.
5	Pri subskripciji se morajo predložiti subskripiMjskemu mestu v /g >raj navedenem roku plašči starih delnic v svrho o/.načbe, <la je pravica do opcije izvršena, dočim imajo imetniki delnic zalnjih 2 emisij, katerih izdaja vsled tehničnih zaprek ni bila do sedaj mogoča, pravno do opcije v določenem subskripcijskem roku na potlači tozadevnih pismenih priglasnic in začasnih potrdil o vplačanih delnicah.
6	Od ažijskega kur/.nega dobi. ki nove emisije se dodeli po olbitku stroškov in doklad te emisije SHS K 1,000.000"— pokojniiifkemu zakladu banke, ostanek |>a pripade aži sketnu rezervnemu zaklada banke.
7. Nove delnice se i/roč" subskribentom tekom leta 1920 proti izr »čitvi začasnih potrdil, oziroma obrač inov o subskribiranth delnicah.
8 Repaitičijo delnic, določenih /a nove delničarje, si pridržuje upravni svet po končanem subskripcijskem roku.
v Ljubljani, dne 29. decembra i9i9.	Upravni svet Ljubljanske kreditne banke.
Odgovorni urednik: Milan Plut.
Izdaja Konsorcij Domovine.
Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.