Posamezna Številka 40 vinarfev.
Slev. 164
v Liubljani, i soDoio, dne 19. jolljo n
Leto m.
»SLOVENEC« velja
p« polti na vse strani Jugoslavije ln t Ljubljani: i eelo leto naprej K 84-—
sa pol leta

u Četrt leta „ . . „ 21'— ia en mesec „ .. „ 7'—
la Inoiematvo oeloletno KB5-—
mm Sobotna izdaja; s
Za eelo leto.....K 15-—
aa Inoiemstvo. • . , „ 20 —
Enoatolpna petltvrsta (59 am široka ln 3 mm visoka aU nje
prostor) sa enkrat ... po K 1-20 uradni razglasi . *o K 1*80 Prt naročlln nad 10 objav popust. .1a)manJ81 oglas 59/9mm
Poslano:
Enoatolpna petltvrsta K 3'— Izhaja vsak dan lzvzemfil ponedeljek ln dan po prazntkn, ob 5. url zlntra}.
W Uredništvo je t Kopitarjevi nllol »tev. 6/m. Bekeplsl ae ne vračajo; nelranklrana pisma se ae sprejemajo. Uredn. teleL Str. BO, uprava, itv. 328.
T
Političen list za slovenski narol
Uprava je t Kopitarjevi nI. 8. — Račun pottne hran. ljubljanske it. 850 ia naročnino ln fit. 349 aa oglaae, avatr. In 6eške 24.797, ogr. 28.511, bosn.-haro. 7583.
Pozdrav srbski mladini.
Danes zvečer pride v Ljubljano nad 300 srbskih dijakov, maturantov belgrajskih srednjih šol, da spoznajo slovenske kraje, lepoto naše zemlje in nas, sloven-tlri del jugoslovanskega naroda.
Ko se spomnimo srbske mladine, ki bo te dni gost Slovence, se spominjamo križevega pota srbskega naroda, ki je leta 1915. na svojem umiku skozi Albanijo trpel smrtne muke. Spominjamo se pred vsem onih tisočev 12- do 16letnih srbskih otrok, ki so bežali pred germanskimi in mažarskimi hordami skozi ledene in sovražne albanske peči bosi in gladni. Armada bežeče dece so bili ti tisoči sestradanih otrok, ki jih je hotela Srbija rešiti pred razdivjano soldatesko-Kakor bi oče čul smrtne stoke in trpljenje lastnega otroka, tako nam je bilo, ko smo brali in čuli, kako so bolezen, mraz in glad kosili med nesrečno bežečo deco nesrečne Srbije na strašni poti skozi Albanijo. Poleg kosti tisočev srbskih vojnikcv trohne v črnih albanskih prepadih tudi koščice tisočev srbskih otrok, ki so J'h hotele srbske matere rešiti sebi in domovini, Ko so preganjani begunci zagledali Jadransko morje, so menili, da so rešeni. Ponosne italijanske ladje so stale ob obrežju, a nesrečnikom niso dale rešitve. Zopet se je začel beg po albanskih mcčvarah pod topniškim ognjem zasledu-jočih sovražnikov. In zopet so padale mlade žrtve pod ognjem topov in sc utapljale v močvirnih jezerih. Le mala celica je dospela na rešilni krov francoskih ladij — komaj vsaki deseti je bil deležen rešitve, v=i drugi so omagali in žalostno končali. To epizodo, najbolj tragično, najbolj grozno v svetovni vojski, imamo pred očmi, ko čujemo o srbski mladeži in to strašno sliko vidimo pred seboj danes, ko pozdravljamo v svoji sredi mlade srbske maturante.
Mlada generacija, ki jo predstavljajo naši mladi srbski gostje, je vzgojena drugače kot generacija, ki sedaj končuie dobo svojega delovanja. Vojska je to mlado generacijo vzgajala, in bolj kakor mladina drugih narodov je mladina srbskega naroda mogla v svojih najnežnejših letih občutiti strašno moč vojskine šibe, V borbi za zedinjenje jugoslovanskega naroda imajo žrtve srbske mladeži svoje posebno mesto, žrtve najmanjših za osvo-bcjenjj celega naroda. Zato so nam današnji gosti tako pri srcu, zato jih s tako toplim in iskrenim občutkom pozdravljamo!
Prihajajo med nas, prvič kot legitimni sinovi in bratje, in naša dolžnost bodi, da jih kot sinove in brate sprejmemo. Koliko njih, ki bodo no coi pozdravljani od nas, viharno in prisrčno, je brez mater in očetov! Glad in bolezen sta jim ugrabila materina srca, sovražni meč pa skrbeče in delovne roke očetove! Strašne so žrtve, ki jih je borba za osvebojenje zahtevala od srbskih družin. Mladi, ki so ušli smtti v albanskih gorah, so pa izgubili svoje očete in matere. Tudi na to njihovo neizmerno žrtev za svobodo naroda mislimo, ko jim kot svojim sinovom nocoj stiskamo roke.
Toda v naših srcih naj ne bo prostora za žaicvanjc. 'Mlarina mora biti prežeta veselja do cela, m'cdina zre v bodočnost z vedno iden nc brezskrbnostjo. In to je njem moč. Starci, ko legajo v groo, zro nazai, mladci pa zro naprej, za svojimi cilji in nalogami. In potovanje srbskih maturantov je 7ri k tistega ml idosi-nega idealizma in poleta ki hoče pre ibra-ziti svet in ipretneniti rekam smeri njihovega tok,- Polni c^nja in ljubezni do narodi svojih očetev ir do naroda osvo bcieniii brate / priha'sio da SKlenejo vezi med svojo in našo < žjc domovino, ki bodo jačje kot vezi, katere delajo starci in izkušeni politiki Naša mladina, srbsk i in slovenska, se bo J poznala med seboi. si skupno stavila naloge za svoje bod.iče delo, in to bo več'e vrednosti kot oo svetovanja mož ki -ic glf^ajo le v prihoci-njost, marveč tudi 2e v preteklost.
Slovensko ljudstvo, katerega voditelj dr. Korošec se je tako zavzel za srbsko mladino, pozdravlja v svoji sredi sinove srbskih očetov-junakov. brate žrtev iz albanski gora. Pozdravlja mlade goste naš slovenski seljak, pozdravlja slovenski delavec, uozdravljajo slovenske malere, pozdravlja jih ves naš slovenski nared tako prisrrno in iskreno, kakor moreruo pozdravljati svoje krvne sinove in brate! Bog Vas sprejmi, dcca naša!
Interpelacija poslanca Štrcina glsde orožnih vaj.
Poslanec Štrcin je vložil v narodnem predstavništvu na vojnega ministra Hadži-ča sledečo interpelacijo:
»Poživljata se zopet dva letnika, namreč letnika 1888 in 1889 k dvamesečnim orožnim vajam. Nič nimamo proti temu, da vojna oblast to zahteva, ker živimo pač še v izrednih in nemirnih časih. Tudi naši ljudje to upoštevajo in so voljni vršiti svojo dolžnost napram državi. Ker pa stoji v raz-
glasu, da veljajo za nekatere vpoklicance izjeme (za rudarje, železničarje in poštne uslužbence), se mi čudno zdi, da se nič ne ozira na kmetski stan in se nam ne dovoljuje nobene preložitve ali oprostitve od orožnih vaj. Te orožne vaje bi zelo hudo zadele marsikakega našega kmeta, ki je samostojen posestnik na svoji kmetiji, ah pa človeka, ki je morda edina moška moč pri hiši. Ali so ti ljudje manj potrebni in važni v državi nego rudarji, železničarji ali poštni uslužbenci? Nc trdim, da ti niso potrebni v svojem poklicu; trdim pa, da je naš kmet prav tako važen in potreben v državi in da imajo pravico do teh ugodnosti tudi kmetski možje in fantje, ki se sedaj poživljajo k orožnim vajam, in to baš ob času, ko je na polju največ kmetskega dela.
Zato si dovoljujem vprašati gospoda vojnega ministra, ali je voljan dati podrejenim oblastim povelje, da upoštevajo, kolikor najbolj mogoče, težnje kmetskega stanu, in da dovoljujejo obzira vrednim prosilcem oprostitev ali vsaj preložitev orožnih vaj in dopuste, posebno ob času žetve, košnje, sploh ob času spravljanja poljskih pridelkov in oranja?«
Minister je odgovoril sledeče:
»Na stavljeno vprašanje od strani g. poslanca o osvoboditvi od vojne dolžnosti poljskih delavcev in kmetov do konca žetve, imam čast odgovoriti sledeče:
Napram stanju in položaju, kateri določuje število vojske in bojno moč raznih enot, izjavljam, da je ta bojna moč danes znižana do najnižje stopnje in da tega števila čet, ki jih imamo na celokupnem našem teritoriju, ne moremo več znižati. Znano Vam je, iz katerih vzrokov nismo v stanju, da še bolj zmanjšamo to bojno moč. Medtem smo mi odpustili vse, kolikor smo mogli, samo da ustrežemo. Odpustili smo zadnjo odbrano, tretji poziv, odpustili smo vojake, starejše od 38 let in vsaki dan odpuščamo špecielno n. pr. delavce, ki delajo po rudnikih, odpuščamo delavce, ki delajo pri mlalilnicah. Odpuščamo jih, samo razume se, v manjšem številu, ker bojne moči ne smemo mnogo znižali. Da Vam ustrežemo tudi v tem vprašanju, hočem v danem položaju predložiti vsem poveljnikom armijskih oblasti, da ustrežejo tudi v tem oziru in da odpustijo vojake , vsaj na krajši rok; umevno je, da to ne more iti na škodo službe, in poveljnikom armijskih oblasti ostane prepuščeno, da sami določijo, katero število se lahko odpusti in na kakšen rok.
To je kar morem storiti, da ustrežem, Kakor hitro pridem v ministrstvo izdam tako naredbo; več ne morem storiti.«
Oklic.
Odpri src«, odpri roke, Otiraj bratovske solze, Sirotam olajšuj gorje.
S temi besedami se obrača podpisani odbor do vseh, ki so dobre volje.
Grozni požar v Zagradcu 8. t. m. je uničil 85 poslopij, pohištvo in obleko, stroje in orodje, krmo in živila, drva in steljo, več goved in prašičev, mnogim tudi denar. Do 200 ljudi jc brez strehe. Večina nimajo kaj djati v usta, niti kaj obleči. Kakor brez uma tavajo okrog in strme v edini preostanek: črno grobljo in kup pepela. Premožni ljudje postali so v hipu največji reveži — berači. Nemogoče je podati natančno sliko strašne bede.
A le ta postaja vsak dan večja. Polagoma se dramijo iz obupne omotice in bi radi delali, da si iz razvalin postavijo zopet dom. In sedaj se šele prav zavedajo, kaki siromaki so. Nima deske, da bi si pokril vsaj prostorček za posteljo. Pa kje dobiti posteljo, saj niti malo slame nima. Tudi žeblja nima, da bi jo pribil. Kje pa ie kladivo, klešče?! Treba jesti. Kaj naj dene v lonec? Tudi lonca ni, niti žlice ... Kamor pogleda — nič, kamor poseže — vse prazno in golo. Le črne stene s praznimi okni zijajo v te kakor velikanska mrtvaška glava. Kdor vse to vidi in ima človeško srce v prsih, ne more ostati trd.
Pesnik pravi:
Za vse je svet dovolj boga'., In srečni vsi bi bili, Ko kruh delil bi z bratom bral S prav srčnimi čutili.
In kje je treba iskati več srčnih čutil? Saj so že Stari Slovani imeli svojega Ra-degosta. In kdor je prečital gorenjo sliko nesreče in bede, mu ni treba še posebnega trkanja.
Da sc olajša posredovanje med srečnimi in nesrečnimi, in da se nulodarc. pravično razdeli, sc je sestavil pomožni odbor, ki sprejema darove v ta namen. Rabi se vsega. Dvakrat da, kdor hitro da. Prosimo iskreno. Na Vaše darove pa bo gledal Bog in tudi sv. Florijan.
Pomožni odbor
za zagraške pogorelce v žal.'i. dne 16. julija 1919.
14. julija je slavila Francija in z.njo združene in prijateljske države »Praznik slave.« Silne množice so se trle ob cestah, ob oknih in po strehah, da dajo duška ve-
LISTEK.
Za vzg©jj©.
Leta 1916 je izšla zbirka pesmi redovnice M. Elizabete pod naslovom: Iz moje celice. Tedaj mi je dejal ugleden li-terat iz stare, klasične šole:
»Vi, ali ste brali, kar je izdala neka CJršulinka?«
»M. Elizabeta, mislite?«
»Da, da —. Vi, jaz nisem pobožnjak: ampak to so lepe stvari...« —
Zdaj je izdala ista pesnica drugo zbirko pesnitev: Cvetje na poti življenja —1 »Šopek slavnostnih deklama-cij, srčnih želja in blagih čestitk ob slav-nostih, godovih in drugih spominskih dneh.«
Ta knjiga je vzgojna knjiga. M. Elizabeta stoji kot učiteljica med svojimi gojenkami in jih uči, kako naj njim, ki so jim dolžni spoštovanja, ljubezni in hvaležnosti, prinašajo v dar cvetja svojih srčnih čuvstev. Pred vsem Nebeški Materi, ki je ». .. solnce naše, našega življenja
1 M Elizabeta O. S. Urs. Cvetje na poti življenja. V Ljubljani 1919. Založil urJiilinski samostan v Ljubljani. Natisnila Jugoslovanska tiskarna. Cena krasno opremljeni knjigi 8 K. s ooštnino 8 kron 50 vinarjev.
nada.« Potem vsem onim, ki vodijo k Mariji v njenih Vrtcih, v njenih Družbah, ki očetovsko skrbe »... za gredice, da cvetja ne uniči zlobni svet.« — Cvetja hvaležnosti in prijateljstva naj poklanja mladi, prav vzgojeni rod staršem in sorodnikom ob njihovih prazničnih, veselih dneh — ter vzgojiteljem in vzgojiteljicam, katerim ob podobnih prilikah, »če besed prcmanjka, srca govorijo: v njih dnu žari hvaležnosti kristal .. .« S cvetjcm v roki in v srcu naj govori slovenska mladina pozdrave svojemu višjemu pastirju, kadar hodi po domovini in uči in blagoslavlja in potrjuje v veri; pozdravlja naj z iskrenimi čutili očeta in variha domače župnije ob raznih njegovih svečanostnih dneh; ž njim naj se raduje in žaluje ž njim. Svojega rojaka — novomašnika, ki je ponos vrstnikov, naj ne zamudi bogato oki-titi s cvetjcm, ko mu »s pozdravi srčnimi hiti naproti na prvi svečeniški poti.,.« To je pač njegov zlati dan! Bele nedolžnosti zlati dan pa je tisti, ko sc v prvem svetem obhajilu nebo sklone k zemlji in se zgrne ves brezdanji blagoslov nad mlado dušo. Zato naj tudi te duše gredo s cvetjcm in petjem naproti svojemu Ženinu, ki prihaja naodet s prelestno zarjo velikega dneva .. .
Iz Božičnih cvetov diha radost jaslic in božičnega drevesca, Spominski listi pa na> ohranijo mladini za vse
življenje še zadnje spomine blage vzgojiteljice .,.
Poslednji šopek v knjigi so Križan-t e m e — cvetke, zasajene od ljubezni na grobove pokojnikov — potem sledi šc dvoje obsežnejših kit cvetja in dva dramatska prizora s petjem,1 ki se bosta na naših ljudskošolskih ali tudi društvenih podeželskih odrih prav dobro obnašala, —
Poudarjam še enkrat: ta publikacija ima zlasti vzgojno vrednost. Veliko lepih misli in dobrohotnih naukov je nanizanih v njej, ki naj ob raznih življenjskih prilikah tiho in neopaženo pronicajo v mladinske duše. In kakor moramo biti hvaležni samostanski tihoti, ki nam je vzgojila že nebroj vzornih mater in žena, tako vedimo hvalo M. Elizabeti za to knjigo verzov, s katero hoče biti pcsnica tudi zunaj v svetu slovenski mladini obojega spola neprestano učiteljica blagih idej in plemenitih čuvstev, —
Prigodniški značaj malone vsega Cvetja jc pač vzrok, da v teh pesnitvah ni tistega pesniškega poleta, kot ga je M. Elizabeta brezdvomno razvila v zbirki I z moje celice. Kakorkoli! Mi, ljubitelji mladine, smo veseli knjige, namenjene mladinski — srčni vzgoji. Z dobro vestjo postavijo to zbirko v svoje knjižnice vse
dodala M. Eleonora
-> primer glasbene priloge je žici (str. 153—1831 uršulinka
boljše slovenske hiše, zlasti pa vse ljudske šole in društva, da bo iz nje naša mladina sipala cvetja na pot življenja — sebi in drugim ...	_ Dr. M. O
Spcrašni m Ssr^ljessJe
g. Jankota Dežman-a za časa laške zasedh« v svetovni vojski let:.i 1910.
(Dalje.)
Moja sodnijska obravnava, ki je bila prvotno določena na petek, se je že vsled znane zadeve zavlekla do ponedeljka. Ta dan pa sem bil z drugimi vred, ki so bili tudi za ta dan določeni, poklican, da se napravim in grem na vojno sodišče. To je poslovalo tedaj v neki vili, — 'ali kako bi rekel, — pri sv. Andreju, kako uro daleč od ječe. No, mi nismo hodili peš; ampak bili tam v petih minutah polom avtomobila, na katerega smo morali prej zlezti. To pa za nekatere ni bilo prav lahko, ker smo bili vklenjeni po dva in dva skupaj. Jaz sem bi vklenjen z nekim rojakom, rojenim v Besnici pri Kranju. S preostalo eno prosto roko sva se prijela za avtomobil in se jx>gnala nanj, da naju ni bilo treba kakemu karabineru porivati. Ker nas je bilo zjutraj vel;kn —■ irerda okoli 30 in sva sc midva peljala šele s 3. vozom tjakaj, nisva prišla več na vrsto dopoldan. In tako so nas opoldan zopet nazaj v ječo in popoldan zopet, kakor zjutraj, peljali k vojnemu sodišču.
selju radi zmage in tako težko pričakovanega miru I Ali pa je to tudi mir? Ali ni to morda samo konec prvega dejanja drame, ki se jc začela pred 5 leti?
Saj se začne 20. julija, torej ravno teden dni po slavlju, mednarodni štrajk, ki je lahko začetek drugega dejanja ... Torej je zgodovina točna aranžerka, da bi si jo lahko vzeli za vzgled pri marsikaterem nc najslabšem gledišču.
Malo težko je razumeti ta skupni nastop proletarijata. Kar ima skupnega jc vseobča nezadovoljnost in kolikortoliko vsaj majhna nada, da sc pokaže mednarodna solidarnost, ki se jc tako slabo obnesla v letih vojne. Pa čc bi šlo samo za ta dva cilja, bolj demonstrativna kot izdatna, ne bi bilo ničesar pripomniti, kvečjemu bi bilo premisliti, ali ima pomen, da sc ubije dva dni skoro vsako gospodarsko življenje zavolje same suhe forme,..
Vendar je treba pomisliti, da prihaja tdeja tega štrajka iz Italije, kjer noče narod samo pokazati, da nc odobrava niti notranje niti zunanje politike svojih vodij, ampak pokazati hoče mnogo več, — v skrajnem slučaju hoče tudi meriti svojo moč!... Tukaj bi se torej začelo drugo dejanje drame. Da ima zato italijanski proletarijat poleg simpatij zlasti vseh zatiranih narodov tudi dovolj razlogov, o tem ni dvomiti. Če se jim pridružijo tudi Francozi (Angleži se najbrže ne bodo), je to več kot umljivo, saj sta položaja tu in tam jako podobna.
Težko razumljivo pa jc — če izvzamemo mednarodno solidarnost — zakaj naj štrajka slovenski proletarijat. Če nas pritiskajo Italijani, menda vendar ni logično, da vsled tega štrajkamo proti — samim sebi!! Pustimo upravičenost ali neupravičenost ekspedicije proti Beli Kuni — toliko }e danes jasno, da je Kun ravnotako mažarski šovinist kot je bil Tisza in je boljševik le vsled tega — ker upa s tem več ■profitirati za mažarsko stvar. Kar se pa tiče raznih notranjih neprijetnosti, je gotovo, da jih je kriv naš zunanji položaj, ki si ga žalibože ne tvorimo sami; da so še druge notranje neprilike, ki niso odvisne izključno od zunanjega položaja, je gotovo, vprašanje je seveda, če je poireben za nje dvodnevni štrajk v našem sedanjem položaju ... Kajti ni si prikrivati, da bodo skušali nasprotniki izvajati štrajk pri nas samo iz notranjih neurejenih razmer in ne kot protest proti antantinemu in posebej italijanskemu imperijalizmu!
Če torej ni mogoče, da bi šel vsaj ta kelih grenkobe mimo nas, apeliramo na vse, ki se jih tiče, naj ima ves štrajk značaj demonstracije proti tujini in ne znak upora na znotraj!	P. P.
Gorenji članek, ki smo ga prejeli od strani izven uredništva, objavljamo, ker ima namen, z narodnega stališča opozoriti posledice generalnega štrajka pri nas.
Narodno predstavništvo.
LDU Beigrad, 18. julija. Včerajšnjo sejo je otvoril predsednik dr. Draža Pavlo-vič ob 17. uri. Po odobren ju zapisnika stavi poslanec dr. H o h n j e c (Jugoslov. klub) vprašanje na ministra za finance zaradi pomanjkanja soli v Sloveniji in zaradi dovoljenja dobave soli zasebnim trgovcem.
Minister rlr. N 1 n č i č odgovarja, da Je vlada dovolila zasebni uvoz soli, da pa ni mogoče ukiniti takso na sol.
Posl. Timotijevič vpraša finančnega ministra, ali je bila demisija dr. Ma-
Vstopili smo. V dvorani je bilo že polno ljudij in jaz sem se prav razveselil, ko sem zagledal tudi svoje med njimi. Vzporedili so nas po klopeh. Čakali smo. Čez nekaj minut sc odpro spredaj stranska vrata, in zdaj se jc zadri neki karabiner, kakor bi ga kdo začel dreti: »Tribunale di guerra!« (Vojno sodišče). Gospodje sodniki so sedli za mizico zeleno, in zdaj se je začelo. Jaz sem bil prvi na vrsti. Predsednik sodišča je prebral tiste dolge oficirske .kvante', potem pa me jc vprašal po tolmaču, ker sem rekel, da laško ne znam, kaj imam pripomniti. .laz sem sc vzdignil, da bi na tožbene točke nekoliko obširneje odgovoril. A ko sem komaj začel, me je že prekinil z: >no prcdicare« t. j. nc pri-digovati. Zato sem se omejil na kratko izjavo, da Italijanom nisem bil sovražen, kakor sem sc zagovarjal že prej v preiskavi. Potem jc govoril vojaški državni pravdnik in moj zagovornik. Državni pravdnik se mi je zdel med predsednikovim čitanjem kar nekam čudno flegmati-čen, kakor da bi mislil, saj vem, da vse r.kup ni nič; a ko jc začel, sem precej opazil, da mora biti dobro pripravljen, in jaz sem, ker govora nisem razumel, začel opazovati njegove akcijc. Izprva lc tu in tam, začel jc, čimbolj jo prihajal v ogenj, tem huje mahati z rokami in naposled jc vsA skup: glas in akcije prignal do takega viška v svoji vnemi zoper mene, da je bilo res treba že nehati. In predlagal je 18 me-
rinkoviča kot predsednika finančnega od-soka povod ministru, da pospeši delo v finančnem odseku.
Finančni minister odgovarja, da v odseku nI bilo obstrukcijo in da zato ista ni bila razlog odstopu dr. Marinkoviča, ki je redno skliceval seje, na katere pa sicer člani niso prihajali. Povod njegovemu odstopu je popolnoma na drugi strani.
Italijanska nasilja v črni gori.
Posl. D a k o v i č vpraša ministrskega predsednika Stojana Protiča, ali mu je znano delovanje uradnih oseb tujih držav, ki se na nedovoljen način vmešavajo v notranjo razmere Črno gore. Italijani delajo na vseh straneh javno in tajno proti napredku države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Poleg tega delujejo Italijani v Črni gori proti ujedinjenju radi družinskih odnošajev napram bivši črnogorski dinastiji. Italijanski službeni organi rovarijo direktno in indirektno v črni gori, kjer prelivajo vsak dan kri. Italijanski vojaki ubijajo črnogorsko seljake, a poleg tega najemajo tudi ubijalce, da ubijajo naše uradnike. Tako so te dni ubili nekega našega meščana. Njihovi najemniki so ubili predstojnika neke občine, enega uradnika, zažgali hišo nekemu okrožnemu načelniku, a nekega drugega okrožnega načelnika so skušali umoriti. Radi teh dogodkov se črnogorsko prebivalstvo razburja, ker se nahaja med nožem Italijanov in pasivnostjo belgrajske vlade. Prebivalstvo bo na ta način prisiljeno, da brani samo svoje življenje. Protestira, ker izvajajo italijanski organi dnevno umore med našim narodom in vzdržujejo nepoštene elemente v Čmigori, dasi so pravzaprav Italijani naši zavezniki. Poleg Italijanov sc pojavljajo še druge osebe, velevlasti, ki je sicer napram nam prijateljsko razpoložena. To je Angleška, ki živahno agitira za bivšega kralja Nikolo in njegovo dinastijo. S tem daje povod sumljivim elementom, da dvigajo glave, in ustvarja nezaupanje napram novi državi. Prosi predsednika vlade, da nkrene energične korake, da se končajo italijan. izzivanja na črnogorskem ozemlju. Protestira proti pasivnemu držanju vlade in zahteva, naj vloži vlada energičen protest proti Italijanom in da zavaruje življenje svobodnih svojih državljanov.
Odgovor min. preds. Protiča.
Ministrski predsednik Stojan Protič odgovarja, da ne uživa samo Črna gora, nego tudi cela obal Jadrana zelo zločesto srečo. Tudi v Dalmaciji, kakor v Črni gori nastopajo povsod Italijanski organi. V tej hiši se je že večkrat govorilo o tem. Gosp. poslanec gotovo ve, da moramo to trpeti, dokler se ne reši naše vprašanje. Naše ozemlje ne bi smelo imeti nikake italijanske posadke, pa jih vseeno ima. To vprašanje je zelo delikatno in je vlada tudi ob veščena o žalostnih dogodkih v Črni gori, kjer se organi Italije nc obnašajo korektno. Vlada jc opozorila na to Italijo in velesile ter bo to storila tudi v bodoče. Nc veruje pa, da bi organi Angleške storili kaj nekorektnega.
Posl. Dakovič se ne zadovoljuje s tem odgovorom, ker ni zadostno preciziran in ni zadosti odločen, niti ne pove, kaj bo vlada podvzela proti italijanskim nasil-stvom. Govornik je za to, da izjavi belgraj-ska vlada pri velesilah, da je pripravljena dati bivšemu črnogorskemu kralju Nikoli nekako apanažo, a mu mora onemogočiti, da preko Italije kot zaščitnicc vseh zločinov dela in izziva zmešnjave na našem ozemlju.
Ministrski predsednik Protič prosi poslanca, naj ne zahteva od njega, da bi v
secev... Čc pomislim n. pr., da so patra Auer z otoka Čresa ob mojem prihodu v ječo obsodili na eno leto samo zato, ker jc bil nbdolžen propagande za Jugoslavijo — bil pa jc, kolikor mi znano, le žrtev maščevalne lahofilne kreature —, in pomislim, da so ženskam zaradi prestopa meje dajali splošno tudi po eno leto, potem se mi pravdnikov predlog zame nc zdi šc tako silno visok v primeri s tako številnimi mojimi obdolžitvami,
Nastopile so seve tudi priče. Sodišče, oziroma moji tožitelji-oficirji so imeli 3, četrta, ki sem jo imel jaz še na obtožnici, jc izginila brez sledu, še predno jc prišlo do obravnave. Bila pa jc ta neki laški vojak, ki naj bi menda pričal o tistem »mojem streljanju.« Izmed drugih treh jc bil en vojak, ki mi je, potem ko so me aretirali, ukradel najboljšo kokoš in jo sne-del spečeno ali skuhano, kakor so mi potem doma ljudje povedali. Drugi dve pa sta bili omenjena deklina in šc en Harijec, meni tudi zelo sovražen, ki pa pred sodiščem kljub njegovim prejšnjim grožnjam ni mogel nič kaj prida spraviti iz sebe. Jaz pa sem imel 100 prič, a pričali sta samo dve. Obe sta zame jako dobro govorile. Ko jc predsednik to videl, jc vprašal zagovornika, čc jc šc kaka priča. Ta mu jc odgovoril: »Osem,« nakar je predsednik stisnil skozi zobe: »čredo« in ni pustil govoriti nobene več. Čc omenim še, da je bil v dvorani res tudi križ s križa-
skupščini povedal, česar ne more. Kraljevska vlada stori vse, da zavaruje črnogorski narod. Javno sc no more podrobno izjaviti o vseli delikatnih vprašanjih, toda reči mora, da so enaki dogodki, kakor v Črni gori, morejo pripetiti tudi državam, ki so večje od nas.
Posl. Timotijevič vpraša ministra za pravosodje in vojnega ministra o kompe-tenci predlaganja za pomiloščenjo onih oseb, ki so bile. obsojene po vojnih sodiščih.
Vojni minister odgovarja, da spada to v njegovo kompetenco in da bo zahteval od posameznih poveljstev podatkov o osebah, ki so vredne pomiloščenja.
Posl. dr. Pestotnik (demokrat) vpraša ministra za notranjo stvari o zadevi zboljšanja gmotnega stanja raznih policijskih oseb in pisarniških pomočnikov v Ljubljani.
Minister Pribičevič odgovarja, da pe bodo upravičene želje povoljno rešile.
Zakon za porotna sodišča sprejet.
Nato so preide na dnevni red: Poimensko glasovanje o zakonu za porotna sodišča. Glasovalo je 153 poslancev, in sicer vsi za sprejetje. Druga točka dnevnega reda jo bila volitev odbora za preiskavo afere z oljem, ki je Mlo kupljeno na Krfu.
Nato zaključi predsednik sejo in odredi prihodnjo za danes ob 16. z dnevnim redom: Zakon o moratoriju.
LDU Beigrad, 18. julija. Po današnji seji bo narodno predstavništvo odgodilo svoje delo za 15 do 20 dni.
mirouni posuet.
Tittoni vodja mirovnega posveta?
LDU St Germain, 18. julija. (DKU) »Le Journal« piše, da je žc določeno, kdo bo po odpotovanju Wilsona in Lloyd Georga vodil mirovno konferenco. Ta vodja da je Tittoni, kateremu se ima italijanska delegacija po padcu Orlandovem zahvaliti za povečanje ugleda, kar nc more presenetiti nikogar, ki pozna malo-možnost in nesposobnost drugih konferenčnih članov. Uspehi Tittonijevi so razvidni najbolj iz tega, da so mu poverili končnoveljavno odločitev v važnih vprašanjih zasedbe Male Azije in doložHtve bolgarskih mej.	j,
Mirovna pogodba za Nemško Avstrijo dogotovljena.
LDU St. Germain, 18. julija. (DKU) »Chicago Tribune« poroča, da je avstrijska mirovna pogodba dogotovljena in da bo prejkone jutri izročena. Kakor doznava »Newyork Herald«, v tej pogodbi ni rešitve jadranskega problema.
Italijanske zahteve na Kitajskem.
LDU St. Germain, 18. julija. Pristojni komite mirovne konference je odklonil italijanske zahteve po avstrijski koncesi:i v Tsientsinu. Domneva se, da bo Amerika odklonila odstop kitajskega ozemlja Italiji, in da jo bosta pri tem podpirali An-glja in Francija.
Vojska proti Ogrski
LDU St. Germain, 18. julija. (DKU) ».Mancliester Guardian« sc boji, da preti nova vojska, vojska zoper Ogrsko ali zoper sedanji politični režim na Ogrskem. Vsa znamenja da kažejo na to.
Mirovni posvet in Mažari.
LDU St. Germain, 18. julija. (DunKU.) Vrhovni svet se. jc včeraj popoldne bavil s položajem na Ogrskem in bo imel danes dve seji. Jutri zaradi angleškega zmagoslavja ne bo nobene seje.
nim na steni, a nad njim podoba laškega kralja ter da ne vem, pri čem da Lahi prisegajo prav za prav, ker sc glasi njih prisega, kakor sem jo po tolmaču slišal v slovenskem prevodu tako: »Prisegam, da bom govoril samo resnico in nič drugega kot resnico,« bom s svojo zadevo pred vojnim sodiščem pri kraju. Za menoj so prišli drugi na vrsto, pri kojih pa državni vojaški pravdnik ni kazal več tolikšne gorečnosti, oziroma državnega strahu, kakor pri meni. Nato je prišel konec in gospodje sodniki so se dvignili ter odšli v stransko sobo. Čez nekaj minut pa je prišel k nam tolmač ter naznanil vsakemu, kar so mu »dali«.
Jaz sem bil prav vesel, ko mi je rekel, da se mi je prisodilo, nisem razumel, ali je rekel: šest mesecev ali eno leto šest mesecev, a sem vsled amnestije oproščen in grem domov. Vesel sem bil, a vedel sem že preje, — še predno se mi je povedalo, — da bode tako, ker so se gospodje laški oficirji v svoji sveti jezi ravno za en teden prenaglili z mojo aretacijo, kar je imelo za posledico to, da sem kot delin-kvent spadal pod amnestijo in zato moral biti popolnoma oproščen pri višini pred-laganei kazni. Tako sem po vsem presta-nem trpljenju imel vendarle srečo v nesreči ...!
Trda noč jc že bila. ko smo prišli od sodbe v ječo nazaj — zadnjikrat. Seveda so nas pa karabinijerji — četudi smo bili
Bolgarska mirovna pogodba.
LDU Pariz, 17. julija. (DunKU. - Brezžično.) Danes se snido komisija zA odgovornosti in komisija za bolgarsko mirovno pogodbo. Popoldne so imele sejo komisije za luke, za trgovino z orožjem in za kolonije.
Poljska.
LDU. Moravska Ostrova, 17. julija.
(ČTU.) Poljska brzojavna agentura poroča, da jc Parie Vindham, poslanik in pooblaščeni minister Velike Britanije oddal M Belvederju v Varšavi svojo poverilnico.
LDU. Moravska Ostrova, 17. julija* (ČTU.) Pariški korespondent »Przeglada Viečcrnega« poroča, da jc med Paderew-skim in Dmowskim nastala napetost, ki Je od dne do dne hujša. Sporazum med Dmowskim in Padarcwskim bi bil nemara mogoč, sprava med Dmowskim in Pilsud-skim pa jc zaradi velike razlike naziranja med obema državnikoma skoraj izkljth čena.
LDU. Moravska Ostrova, 17. juHM,
(ČTU.) »Gonicc« poroča o prihodnjih če< hoslovašho-poljskih obravnavah o tešinj« skem vprašanju v Krakovu: Pogajanja a« bodo vršila v hotelu »Krakovu«. V td svrho je dospel v zunanje ministrstvo y Krakovu sekcijski načelnik dr. Okenski] Konferenca bo obravnavala hitro na po& lagi dosedanjih dogovorov med PaderewV skim in čehoslovaškim ministrom Bene-šem. Listi ugotavljajo po glasih češkega časopisja, da so sc Čehi preverili, da m da ta stvar urediti le sporazumno s Pch ljaki. Listi poživljajo poljsko javnost, na) se proti češkim delegatom vedo dostopnj in taktno, kakor se spodobi kulturnim tra-j dicijam poljskega naroda. V navedenem listu priobčujc danes Kazimir PrzrvvarTetn majer, znani poljski pisatelj, izjavo, kJet naglaša poljske pravice do Sipuša in d<J Orava in pozivlje, naj Poljaki, ako se ta dežela pripozna, skrbe kar najbolj za>( njo, ako pa se jim ne pripozna, naj ure* dejo tam akcijo, da se v ondotnem naroda ohrani poljski duh. _ . ■•
Razna poročila.
Povratek kralja Patra.
LDU Beigrad, 18. Julija. Njegovo Velfc čanstvo kralj Peter je došel včeraj popovi dne v Mladenovac, odkoder je odpotoval v spremstvu prestolonaslednika Aleksaa-dra v Arangjelovac. Prestolonasledniki Aleksander se je vrnil že snoči y Beigrad.1
Armada Bele Kuna razpada. LDU St. Germain, 18. julija. (DKU) »Chicago Tribune« in »Newyork Herald«: poročata soglasno, da, kakor javljajo taf-ne depeše iz Ogrske, naglo r&zp&uS rdci ča armada Bele Kuna. Čete se demobifi-zirajo same, mečejo in vlačijo stojo opre-« mo na vse strani, uničujejo vojni materi-jal aH ga puščajo v nemar. To pojasnjuje zadnja nota Bele Kuna do Clemenceaujn, kjer prosi varstva zoper Rumune.
Italijanski železničarji ne bodo stavkali,
LDU Rim, 18. julija. (DunKU.) Sindikat železničarjev, ki ima svoj sedež v Tu-i rinu, je poslal posebno komisijo v Rim, da' s političnimi organizacijami stori sklepe glede na stavko dne 21. julija. Z oziront na nevarnost, ki jo povzroča nadaljevanje docela nepopularne, agitacije, je komisija sklenila preklicati povelje za stavko. Stavka železničarjev gotovo ne bo splošna. Odpor med drugimi kategorijami delavcev je jako znaten.
■---------- g
oproščeni, kteri namreč smo biH oproščeni — ravnotako tudi topot vklenili za roke. Iz kakšnega pravnega naslova, ne vem. Pač vem: iz laškega! Pa mene ni ženiralo, saj so me žc petkrat vklenili in spet odklenili; torej bom zdržal tudi še šestič, če Bog da. Takih mislij je bil tudi moj besniški rojak, zakaj tudi on ni pritoževal, ko so naju zadnjikrat skupaj »vpregli«.
Ker je bilo žc pozno, ko smo prišli od vojnega sodišča in nam oproščenim še niso dali v roke za odhod potrebnega dokumenta, sem moral to noč ostati Se v ,Tigru'. Stopil sem torej še enkrat gori k sv. Petru, da še enkrat — zadnjikrat ,lo-ziram' pri njem in se mu, hvaležen za dano mi uteho, poklonim, predno vzamem slovo od njega in njegovih varovancev. In tako je bila zadnja noč, ktero sem pre-ležal v ječi, dne 17. marca, kakor je bila prva ona dne 17. februarja. Morda si bo kdo mislil: »Tole noč bo pa ,kerlc' neko, liko .rojil' in morda lc kak .kozolc' prevrnil! Pa ni bilo tako! Ko sem vstopil v kapelico in naznanil tovarišem, kako je bilo z menoj, sem šel nad našega oštirja in ga jim — mojim sotrpinom — pritresel cn r.tcrčck, potem pa ga tudi sam dve merici izpil; nocoj jc bil namreč »dupler«, Nato pa sem zasmodil pri sveči šc »ta dolgo« ter delal iz nje »ta kratko«, misleč pri tem menda, kako spremenljivo in minljivo je vse na svetu z njimi samimi vred,
Politične novice/
-f Generalni štrajk v Sloveniji in krščanski slovenski proletarijat. Snočnji »Naprej« poživlja socialistične sodruge na generalni štrajk, ki bo trajal dva dni, in sicer 20. in 21. julija. Kakor je sklenila krščansko socialna delavska organizacija, se ona tega štrajka ne udeleži. Razlogov za to ima več, ni pa zadnji ta, da krščansko-socialni dclavcc ne bo ta dva dneva potiskal koles soc. internacionali. Štrajk je delo socialistične internacionale, in zato bodo le socialistično organizirani delavci ta dan stavkali. Jasno pa jc, da se bo krščanski delavec ogibal vsega, kar bi utegnilo žaliti socialistične tovariše. Štrajk je v prvi vrsti političen, zato zadeva le socialiste. Pustimo pa vsakemu svojo svobodo! Naš delavec bo pustil socialističnega tovariša v miru stavkati, socialistični pa krščanskega v miru delati. S tem bo delavski sloj pokazal na obeh straneh svojo zrelost, katero hočejo socialisti dokumentirati ravno z dostojnim štrajkom.
4- v Lomu se je ustanovila pokraj. organizacija J. K. Z. za župnijo, oziroma občino Lom—Sv. Katarina nad Tržičem. Pristopili so večinoma vsi kmetje. Za načelnika je izvoljen domač posestnik, za tajnika lomski župnik Fr. Govekar. Tako je sedaj lomska župnija politično dobro organizirana: ima svojo K. Z., kakor tudi svoj krajevni odbor S. L. S. Političnega nasprotnika v celi župniji ni nobenega, ravno tako tudi nobenega nasprotnega časopisa.
-f Več doslednosti! V »Riječi Srba, Hrvata i Slovenaca« z dne 16. jul. t. 1. br. 246, glasilu demokratske stranke in sestre »Slovenskega Naroda« čitamo v pismu iz Beograda o kritiki debate v narodnem predstavništvu glede interpelacije gosp. posl. Sušnika o agrarni reformi te le besede: Ivo Krnic sav se zaduavo radi dje-lovanja agrar. povjerenika dra. Lenca u gorskom kotaru. Ondje se naime za eks-ploataciju šuma bore dvije skupine: jedna je velikokapitalistička (za kojom stoje neke naše banke), druga je maloposjednička —-radnička. Oni, koji u šumi rade, koji pile i voze, udružiše se, da ne robuju dalje kapitalističnim špekulantima, nego da oni sav dobitak medju sabom, medju ovim, koji rade, podijale. To je zanimiv i važan ko-kušaj socijalizacije kod eksploaticije šuma. Demokrate su naravski uz ovu skupinu. — itd. — Kar demokratska stranka nekje blagoslavlja, drugje preklinja. Odloki Žrjav-Lukanovi o tem predmetu v ribniški dolini povejo, da se to načelo demokratske stranke lahko postavi tudi na glavo, ako so oni mali, ki so se združili, da ne hlap-čujejo več velikemu kapitalu, slučajno pristaši SLS.
-f- »Hrvat« v protikrščanskih rokah. »Narodna Politika« poroča: Kakor dozna-vamo, je prišlo uredništvo »Hrvata« v roke protikrščanskega filozofa Bazalc in nekega bivšega duhovnika, apostata. S tem sta list in njegova stranka dobili izrazito protikrščansko smer. V vrstah prava-škega duhovništva se dviga čim večja reakcija proti takemu listu.
-j- Agitacijski fond za ljudsko glasovanje v Šleziji. »Illustrovani Kurjer Cod-zienni«: poroča iz Varšave, da so nemške banke in industrijske organizacije v Gorenji Šleziji zbrale fond ene milijarde mark za agitacije v tuzemstvu in inozemstvu, da se doseže za Nemčijo ugoden uspeh ljudskega glasovanja.
-j- Mirovna pogodba v francoski zbor-nlcL V mirovnem odseku francoske zbornice se je naznanilo, da bo mirovna pogodba dne 15. avgusta obravnavana v ple-numu. Odsek zahteva objavo vseh protokolov mirovno konference. Vnel se je živahen prepir, zlasti zaradi treh pisem, ki jih je pisal Foch na mirovno konferenco zaradi vojaške zasedbe levega brega Rena. Mirovna komisija zbornice je v seji dne 17. t. m. sprejela poročilo Sibila o prometnih potih. Poročevalec je izjavil, da se jo v tem vprašanju popolnoma ugodilo francoskim interesom. Popoldne je komisija poslušala ministrskega predsednika o različnih vprašanjih, zlasti o tem, ali more vlaad komisiji objaviti protokole mirovne konferenco ali ne.
r+! Izdajalsko delo Kerenskega. V sarajevski »Srbski Riječi« je napisal pod gornjim naslovom dr. V. Bobrinski članek, v katerem opisuje Kerenskega, bivšega predsednika ruske republike, kot izdajalca domovine. Obsoja ga, ker ni zaprl Lenina in Trockcga pri prvem njunem nastopu v Petrogradu, ampak ju pustil, da sta izvedla svoje načrte. Očita mu, da je bil popolnoma nesposoben za svoje mesto. Poznal da je samo fraze, dela pa nc. Vso krivdo sedanjih razmer v Rusiji pripisuje Kerenskemu.
'+ Španska vlada odstopila, Iz Madrida poročajo: 17. julija: Vlada jc odstopila, ker jc v parlamentu glasovanje glede nerednosti pri zadnjih volitvah izpadlo v neprilog vladi. Maura ho takoj, ko sc vrne kttij« .vložil prošnjo za odpust.
Dnevne novice.
Počitniško zborovanje SDZ-v Ljubljani.
Ponovno se poživljajo vsi tovariši akademiki, abitnrijenti, srednješolci in bogoslovci, kakor tudi vsa naša društva ter organizacije, da se nemudoma priglase na »Pripravljalni odbor«, Ljubljana, Ljudski dom. Pripravljalni odbor mora imeti število udeležencev, ki rcflektirajo na stanovanje in hrano, najkasneje do 25. julija. Za znižano vožnjo preskrbi Osrednji odbor SDZ.
Pripravljalni odbor.
—	Za občni zbor SDZ se vsi referenti prosijo, da takoj sporočijo naslov in lepo očrtani sulcus svojega referata na predsednika SDZ (fil. Fr. Kovač, št. Janž, Dolenjsko). — Odbor.
—	Slovenska dijaška zveza, katol. akad. ferijalno društvo za Slovenijo je to dni razposlala na naše javne korpo-raeijc in rodoljubne zasebnike prošnjo za donarne prispevke. Organizacija počitniškega sestanka, kulturito-socijalno delo med narodom, ki ga je zveza na široko zasnovala, potrebuje najizdat-nejše pomoči. Priložili smo položnice ljubljanskega čekovnega urada. Prosimo, da se istih vsi poslužijo in si tako v delu za najvišje dobrine človeštva postavijo » ... monumentum aere pe-rennius«. — Odbor.
—	Slov. katol. akadem. tehn. društvo »Danica« je premestilo na svojem občnem zboru dne 17. t. m. sedež z Dunaja v Ljubljano in izvolilo sledeči odbor: jur. Dokler Zvonko, predsednik; tehn. Rupnik Joža, podpredsednik; tehn. Pirnat Vlado, tajnik; tehn. Čuček, blagajnik; tehn. Čibej, knjižničar; tehn. Marinček, zapisnikar.
—	Slov. dlj. zveza (podzveza za štaj.) priredi v nedeljo, dne 20. t. m. ob 16. uri v mestnem gledališču v Celju ljudsko igro: »Milclova Zala«. Ker je čisti izkupiček namenjen za podporo revnih dijakov, želijo prireditelji obilne udeležbe tudi od strani daljne celjske okolice.
—	Prepoved točenja alkoholnih pijač 20, in 21, t. m. Deželna vlada za Slovenijo jc izdala prepoved točenja alkoholnih pijač v nedeljo 20. in ponedeljek 21. t. m, za celo Slovenijo. Policijska ura je določena ta dva dneva za gostilne ob 9. in kavarne ob 10. uri zvečer.
—	Komenda. Kat. slov. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dno 20. julija narodno igro »Zaklad« s petjem v štirih dejanjih.
—	Na Dovjem se bo predstavljala v nedeljo, dne 20. t. m. ob štirih popoldne v novem »Društvenem domu« igra »Mala pevka« s spremljevanjem orkestra. Igrali bodo Jeseničani.
—	Z dežele. Višji šolski svet jo dovolil uporabo šolskih prostorov strankam. Poslužujejo se jih seveda najbolj telovadci. Ne zadovoljujejo se pa samo s šolskimi prostori, ampak uporabljajo tudi šolska dvorišča. Šolski voditelji in njih družine pa se jih morajo ogibati. Tako se utesnuje pravica šolskih voditeljev. Kmalu bodo šole in prostori okrog njih nekaka javna shajališča, šetališča in še kaj drugega. Kam plovemo?
—	Trgovska šola v Novem mestu, S prihodnjim šolskim letom 1919/20 se želi ustanoviti v Novem mestu dvorazredna trgovska šola z enoletnim pripravljalnim tečajem. Tozadevno posvetovanje se je vršilo 9. julija v mestni dvorani ob navzočnosti več merodajnih gospodov. Šola bi bila odprta dečkom in deklicam. Danes nujno prosimo vse stariše in jerobc tukajšnjih šologodnih otrok, naj blagovolijo v lastnem interesu takoj naznaniti »Gremiju trgovcev v Novem mestu«, če želijo poslati svojega otroka že tekoče leto na to šolo v Novo mesto, to pa zaradi tega, da se takoj ugotovi število učencev in učenk za prvi začetek, da se predloži vladi SHS z učnim načrtom in proračunom tudi število šolarjev. Več se jih priglasi, prej nas bo vlada uslišala in manjša bo šolnina. V trgovski prvi letnik se bodo sprejemali le tisti, ki dokažejo, da so dopolnili 14. leto svoje starosti, ali da ga bodo še v teku solarnega leta dopolnili in da so zadostili svoji ljudskošolski obveznosti. Za sprejem v I, razred trgovske šole morajo tudi uspešno prestati izpit iz: slovenskega jezika, nemškega jezika, računstva, geometrije, prirodopisja, zemlje-pisja in prirodoslovja. Pri izkušnji sc zahteva toliko znanja, kolikor si ga pridobe učenci v pripravljalnem razredu. Za učence, ki so vsaj z zadostnim uspehom do koinčali 4. razred kake srednje šole ali popolno meščansko šolo, kakor tudi učence pripravljalnega razreda, odpade ta izkušnja, V pripravljalni tečaj se sprejmejo učenci brez vsake skušnje, ki so dovršili 13. leto ali ga pa bodo izpolnili še tekom tistega leta.
—	Savinjska podružnica S. P. D. je začetkom meseca julija otvorila Frischaufov Dom na Okrešlju in nekdanjo nemško Pi-skernikovo hišo v Logarski dolini. Po 20. juliju bo oskrbovana tudi nemška koča na Korošici. kier se bo dobilo: vino, čaj.
kava in žganci. Ker ima koča. na Korošici zlasti za turiste iz bivše Kranjske ugodnejšo lego, se Kocbekova koča na Molički planini ne bo oskrbovala, kar naj uvažu-jeio turisti prišcdši iz bivše Štajerske. Kočo na Korošici, ki je bila oropana, je podružnica preskrbela z najpotrebnejšim inventarjem.
—	Prežganje, Dne 13. julija popoldne ob 5. uri je pri nas padala huda toča, ki je napravila ogromno škodo. Koruze in fižola ne bo nič. Sploh bo zelo slaba letina. Kmet gleda z obupom v bodočnost.
—	Kmetijsko zadrugo za nakup in prodajo so ustanovili v Begunjah pri Cerknici. Zadruga že deluje. Vabijo se okoličani, da pristopijo kot člani.
—	Lažifrančiškan, Meseca majnika se je Jožef Klembas, rojen 11. marca v Go-reljicah, v župniji Radeče pri Zidanem mostu, v frančiškanski redovni obleki klatil po Savinjski dolini ter motil ljudi, češ, da bo mašnik, jim pridigal itd,; in sedaj se klati nekje po Kranjskem (v Litiji — sem slišal). Vse župnijske urade in javne oblasti se s tem opozarja, da je Klembas bil res sprejet v frančiškanski red in da je bil nekaj časa na Trsatu, a je bil zopet odslovljen, kakor je sporočal sam pro-vincijjl dopisniku teh vrstic. Da se v redovni obleki kidti okoli, je gotovo to obleko nekje ukradel. On je očitni slepar in spada v zapor.
—	Za koroške begunce so darovali: deklice nabiralke v Višnji gori 279 K; okrajno glavarstvo Kranj 252 K; Meze Anton, Maibieg, nabral 77 K; Šola D. M. v Polju 45 K; kš. lavantinski konzistorij 10.000 K; »Sokol« Trbovlje 100 K; skupaj 10.753 K, Rodoljubnim darovalcem izreka izkreno zahvalo odbor koroških beguncev v Ljubljani, Poljanska cesta 4. Dr. J. Arnejc.
—	Kaj je s slabo žigosanim denarjem? V četrtkovi številki smo poročali, da je fin. minister odredil, naj se slabo žigosani denar sprejema brez vsakih zaprek. Temu pa menda ni tako, kajti poštni in drugi uradi še vedno dosledno zavračajo vsak bankovec, ki ni čisto razločno žigosan. Kdo ima prav? V interesu občinstva treba popolne jasnosti. Naj vendar merodajna oblast stori svojo dolžnost!
—	Nadporočnik Tkalec pobegnil v Italijo. »Murska Straža« poroča, da je nadporočnik Tkalec, ki je ušel eskorti, ki ga je spremljala v Zagreb, z ukradenimi milijoni pobegnil v Italijo.
—	Cene živini padajo. Hrvatski listi poročajo, da je padla cena živini za 1 do 3 krone pri kilogramu. Sedaj plačujejo na Hrvatskem za vole žive vage 6 do 7 kron za kilogram, medtem ko je bila cena še pred kratkim mnogo višja. Povod temu je, ker prodajajo veliki posestniki svojo živino. Mnogo živine je bilo prodane zadnji čas v Slovenijo.
—	Pol milijona ovac utonilo. V pro-vinciji Beunos Airesa so vsled velikih po-vodnji ovčje črede trpele hudo škodo. Utonilo je več kakor pol milijona ovac.
—	Brezžična postaja v Belgradu. Na Banjici pri Belgradu bodo postavili brezžično postajo, ki bo pod upravo ministrstva za pošto in brzojav. Dela bodo končana v kratkem ter bo postaja izročena prometu za 3 do 4 tedne.
—	Obvestilo. Svojim cenj odjemalcem na debelo in na drobno uljudno naznanjam, da ostane trgovina od 20. t. m do 20. avgusta t, 1, zaradi nakupa novega blaga in počitnic trg. osobja zaprta, — Vaso Pelričič nasl. J. Samec.	2
ČEŠKA SOCIALNA DEMOKRACIJA PROTI ŠTRAJKU.
LDU Praga, 18. julija. (ČTU) Načel-ništvo socialnodemokratične stranke je, kakor znano, sklenilo imeti v ponedeljek dne 21. t. m. po možnosti zvečer Ljudska zborovanja za čimprejšnjo povrnitev čehoslovaške sibirske armade in proti oboroženemu vmešavanju tujih držav v notranje razmere Rusije. »Pravo Lidu« opozarja sedaj vse organizacije, da strankino na-čelništvo ne priporoča ustavitve dela kot podkrepitev izjav. V čehoslovaški republiki, zlasti za novo vlado, pravi list, jc uporaba takih radikalnih sredstev odveč, ker nikakor nc obstoja nevarnost, da se čeho-slovaška država udeleži kakršnekoli oborožene akcije zoper Rusijo. — Tudi organ češke socialistične stranke »Češko Slovo« se obrača proti stavki, ki jo nameravajo uprizoriti dne 27. t, m, in pravi, da ta stavka nikakor ne bi dobro učinkovala in bi ošibila stališče države. S tem korakom bi dosegli baš nasprotno tega, kar hočejo doseči voditelji v Franciji in drugod.
V MONAKOVEM NE BO ŠTRAJKA.
LDU Monakovo, 19. julija. (DunKU.) »Miinchner Zeitung« javlja, da v Monakovem dne 21. t. m. nc bo splošne stavke.
NIZOZEMSKI RUDARJI PROTI STAVKI.
LDU Amsterdam, 18. julija. (DunKU,) Telcgraaf« javlja, da sc zveza nizozemskih rudarskih društev demonstrativne stavke dne 21. t. m. nc udeleži.
VIZUM ZA POTOVANJE V JUGOSLAVIJO.
Trst, 17. julija. V avli tukajšnjega južnega kolodvora je izvešen s pisalnim strojem pisani razglas, da je za potovanje y Jugoslavijo ali čez ozemlje Jugoslavije potreben vizum kake judoslovanske oblastL
BELGIJA SPREJELA MIROVNO POGODBO.
LDU Berlin, 18. julija. (DunKU.) »Ber-liner Zeitung am Mittag« javlja iz Rotter-dama: Belgijski zbornici sta sprejeli včeraj' v skupni seji z nekaterimi pridržki mirovno pogodbo in sta izrazili obžalovanje, da je Belgija na mirovni konferenci tako slabo opravila. Razni zbornični člani so stavili med drugim vprašanje, ali bi Belgija no mogla prijeti Avstrije za odškodnino, ko so vendar avstrijski topovi obstreljevali Antvverpen, ko Avstrija Belgijf niti še ni vojne napovedala.
SPREMEMBA ANGLEŠKE VLADE.
LDU Amsterdam, 18. julija. (DunKU.) »Nieuvve Rotterdamscho Courant« javlja? Bonar Law je v spodnji zbornici povedal, da se namerava sestavo kabineta izpre« meniti. Kdaj se bo to zgodilo, ni omenil,
STAVKE V NEMČIJI.
LDU Nanen, 18. julija. (Brezžično.), Stavkanjc na Poinorjanskem, posebno v Stettinu se ni bistveno izpremenilo. Dasi so se začela pogajanja, da sc konča stavka vsaj v podjetjih, ki so važna za preživljanje, so je vendar začela obrambna meščanska stavka, kateri so se pridružili) zdravniki. Stettinska elektrarna deluje,, primanjkuje pa plina in vode. Tudi železniški promet popolnoma ne počiva. Pošta; obratuje, parniški promet iz Stettina v, morska kopališča pa sc je moral prekiniti, ker so stavkajoči pretili, da bodo odhod parnikov šiloma preprečili. V Stralsundu so nasprotja baje še ostrejša. Vsled na-v tančno izvajane meščanske stavke počivata tudi brzojavni in telefonski promet,' Posrečilo pa se je preprečiti splošno stavko: v Greifsvvaldu, ker je bila obljubljena od-» prava obsednega stanja. Po deželi se stavka poljskih delavcev baje ne nadaljuje^ opaža pa se gibanje v Srednji NemčijL Sodi se, da se kmalu doseže zedinjenje. V hielefeldskem okrožju je stavka poljskih) delavcev končana.
V OBRAMBO VILJEMA II.
LDU Nauen, 18. julija. (Brezžično) »Deutsche Politik« priobčuje pismo bivšega nemškega cesarja Viljema II., ki ga je pisal dne 28. julija 1914 Bethmaimu k srbskemu odgovoru na avstrijski ultima-tum, Pismo povdarja, da je sedaj, ko je Srbija odgovorila, odpadel vsak povod zal vojno, da bo pa Srbija svoje obljube izipoUi nila, je treba garancij in sicer na ta na* čin, da se zasede del srbskega ozemljaj Na tej podlagi naj posreduje dunajski cesar za mir. Pod srbski odgovor pa je napisal cesar: »S tem odpade vsak povod za vojno. Na podlagi tega bi nikdar ne odredil mobilizacije.« List omenja, da memoari generalštobnega šefa Moltkcja dramatično opisujejo, kako se je cesar do zadnjega tre-' notka branil, odrediti mobilizacijo.
■i
Razpored
OBISKA »KLUBA BEOGRADSKIH
MATORANATA« V LJUBLJANI 19. do 24. julija 1919.
19. julija.
Zvečer prihod in sprejem na glavnem kolodvoru. Goste pozdravita predsednik društva slov, profesorjev g. dr. Val. Ko-run in zastopnik dijaštva Branko Goslar, Skupni odhod do Prešernove ulice; odtod ločeno v stanovanja in jedilnice po izkaznicah,
20 julija.
Ob 7,45 sestanek pred Mestnim domom. Ob 8. odtod k Vodnikovemu spomeniku. Predava g. prof. dr. Ivan Lah. Odtod po Mestnem in Starem trgu čez Št, Jakobski most po Cojzovi cesti k realki in deželnem dvorcu, po Kongresnem trgu in Wolfovi ulici k Prešernovem spomeniku. Predava višji šolski nadzornik dr. Ivan Grafenauer, Odtod po Miklošičevi cesti na Slovenski trg, po Dalmatinovi ulici in Dunajski cesti k Trubarjevemu spomeniku. Predava ravnatelj g. dr, Josip :Wester.
Ob 9.45 do 11.30 ogledovanje Narodnega muzeja in umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu. V muzeju sprejema g. dr. Mal, v razstavi gg. Rikard Jakopič in Ivan Vavpotič. Ogledovanje začnejo gostje z izkaznicami 1 do 287 v muzeju, z izkaznicami 288 do 450 v razstavi.
Ob 12. uri obed po izkaznicah.
Ob 13.50 skupaj sestanek v veliki dvorani hotela Union na povabilo sprejemnega damskega odbora.
Ob 14. uri 30 minut skupni izlet peš mimo gradu Tivoli po gozni poti v Šiško in ob železniški progi do škofiiskih zavodov v Št. Vidu. Ogledovanje zavoda in pozdravni sestanek s Šentvidčani.
Ob 17. odhod iz Št. Vida.
Ob 19. večerja po izkaznicah.
Ob 20. uri 15 minut koncertna in gledališka predstava v Narodnem gledališču.
21. julija.
Ob 8. uri 30 minut sestanek skupine z izkaznicami 1 do 287 pred Dekliškim li-cejem na Bleivveisovi cesti, skupine z izkaznicami 288 do 450 pred Državno obrtno šolo v Gorupovi ulici.
Do 9. ure 30 minut ogledovanje Državne obrtne šole, Rimskega zidu, Liceja in Mladike.
Ob 10. uri skupno zborovanje v veli-ki dvorani Narodnega doma. Zborovanje otvori g. profesor dr. Val. Korun. Govori univerzitetni profesor dr. Franc Ilešič.
Ob. 12. uri obedi po nakaznicah.
Ob 14. izlet s posebnim vlakom na Vrhniko. O Cankarju predava g. prof. dr. Josip Debevec,
Ob 18. povratek z Vrhnike.
Ob 19. večerja po izkaznicah.
Ob 20. uri 15 minut koncertna in gledališka predstava v Narodnem gledališču.
22. julija.
Ob 4. uri 30 minut skupni sestanek na glavnem kolodvoru. Izlet na Bled s posebnim \»lakom ob 4. uri 55 minut.
Ob 14. uri 10 minut povratek z Bleda v Kranj. Na Prešernovem in Jenkovem grobu predava g. prof. dr. Pregelj.
Ob 19. povratek iz Kranja.
Ob 20. uri 30 minut večerja po izkaznicah,
23.	julija.
Ob 8. uri 20 minut skupni sestanek fla trgu pred glavno pošto. Odhod na pokopališče na grobove naših pesnikov, pisateljev in znanstvenikov. Predavajo gospodje pisatelji: profesor dr. Jos. Debevec, župnik F. S. Finžgar, nadzornik En-gelbert Gangl.
Ob 10. uri 30 minut povratek v mesto.
Ob 11. obisk Jugoslovanske tiskarne.
Ob 12. obedi po izkaznicah.
Ob 14 uri 30 minut skupni sestanek na Vodnikovem trgu. Ogledovanje stolne cerkve. Predava knezoškofijski tajnik g. Steska.
Ob 15. uri 30 minut skupno ogledovanje tovorne usnja na povabilo g. tovarnarja Karel Polaka.
Ob 18. skupni izprehod na ljubljanski grad.
Ob 20. večerja po izkaznicah.
Ob 21. poslovilni čajni večer v veliki dvorani Uniona.
24.	julija.
Zjutraj spremljanje na glavni kolodvor. Slovo. Odhod gostov v Karlovac,
Zajuterk dobijo gostje na nakazanih stanovanjih.
UsjhSlaraska novica.
lj Poziv ljubljanskemu občinstvu! Naši srbski gostje Klub Beogradskih Matura-nata«, 5 profesoric, 25 dijakinj, 5 profesorjev in 300 dijakov pridejo v soboto dne
19.	julija na večer v Ljubljano. Pridite na glavni kolodvor! Pokažimo jim s prisrčnim sprejemom, da jih pričakuje bratski rod! V nedeljo 20. t. m. ob 8. uri priredimo obhod po mestu. Od Vodnikovega spomenika po Mestnem in Starem trgu čez Št. Jakob-ski most po Cojzovi cesti mimo realke in deželnega dvorca okoli Zvezde po Wolfovi ulici k Prešernovem spomeniku. Odtod po Miklošičevi cesti, Slovenski trg, Sodna ulica, Dunajska cesta pred Narodni dom. Vsi, ki stanujete ob teh cestah in trgih, ali imate zastave in cvetja? Vprašajte, kako so Srbi sprejeli Slovence! Iz Ljubljane naj ponesejo najlepše spomine od nas! — Sprejemni odbor.
lj Članom in članicam Slomškove zveze! Odbor poživlja vse člane, da sc udeleže sprejema srbskih dijakov danes zvečer ob 8. uri na južnem kolodvoru in pa skupnega zborovanja 21. t. m. ob 10. uri dopoldne v Narodnem domu.
lj Izlet na Turjak priredi ob lepem vremenu prosvetno društvo frančiškanske župnije ali kolod^rskega okraja v nedeljo 20. julija. Zbirališče je ob dolenjskem mostu ob pol 6. zjutraj Vozovi bodo že tam čakali. Voznina tja in nazaj stane 10 K, za boljši voz 12 K. Hrano vsak s seboj ali pa na Turjaku v gostilni. Ko se pripeljemo na Turjak bode nam P. Benvenut Winkler pre-skrbel cerkveni govor, sv» mašo in predavanje o Turjaku. Pevski zbor bode v cerkvi popeval Bogu v čast. Na prostem se pa bodo glasile naše ljubke narodne pesmi. Odpeljemo se točno ob 6. uri zjutraj. Ob lepem vremenu na svidenje na Turjaku! — Odbor.
ljLjubezen do staršev. Propoved v nedeljo, dne 20 t, m. ob sedmih zvečer v jezuitski kapeli.
lj Duhovne vaje za vč. gg. duhovnike ▼ jezuitski stolici ljubljanski. Ako bo 21. t, m. železničarska stavka, se bodo duhovne vaje začele 22. t. m. zvečer ter trajale do 25. t. m. zvečer.
lj Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu se zaključi v nedeljo, dne
20.	t. m, ob 7. uri zvečer,
ske ulice štev. 15 v barako epidemijske bolnice, za Prisilno delavnico.
lj 'Društvo zasebnega uradništva, strokovna skupina denarnih zavodov v Ljubljani ima svojo izredno skupščino dno 3. avgusta t. 1. ob 9. uri v veliki dvorani »Mestnoga doma« v Ljubljani z dnevnim redom: a) Poročilo odseka za sestavo službene pragmatike; b) poročilo odbora; c) dopolnilna volitev dveh odbornikov; d) raznoterosti. Tovariši in tovarišice udeležite se tega velevažnega zborovanja polnoštevilno! — Odbor.
lj Glede na odpiranje zatvornic v Gruberjevem prekopu se jc po zadnjih nalivih in povodnjih na Barju razširila vest, da je bila zatvornica pri prekopu prekasno odprta in to da je povzročilo ali vsaj povečalo nesrečo. Predsedništvo deželne vlade je uvedlo strogo preiskavo koje uspeh izhaja iz sledečega poročila: »Z odpiranjem zatvornic v Gruberjevem prekopu se je pričelo že 24. junija, ko je bilo stanje vode v Ljubljanici še normalno (1.39 m vodomera na^ Ljubljanici pri odcepu Gruberjevega prekopa). Ker je voda vsled močnega deževja naraščala, se jc tudi z dviganjem zatvornice nadaljevalo in sicer tako, da je bil spodnji rob zatvor-nicc vedno nad vodno gladino. Dne 25. junija se je odprla tudi zatvornica v Ljubljanici in sicer še predno je dosegla ono višino, katera je za dviganje zatvornice v Ljubljanici merodajna oz. predpisana. Dasi je voda do večera tega dne padla za 75 cm (na 1.20 m vodomera), se je dne 26. junija zatvornica v Ljubljanici popolnoma odprla. V noči od 26. na 27. junija pa je voda pri popolnoma odprtih zatvornicah v Gruberjevem prekopu in Ljubljanici načlo na-rastla za 80 cm (0.40 m vodomera). Pritožba, da je bila zatvornica v Gruberjevem prekopu prepozno odprta, ie torej povsem neutemliena. V ilustraci;o*kako se razširjajo take neresnične trditve o odpiranju zatvornic naj služi sledeči dogodek: Dne 26. junija ob 8. uri zvečfer je prišel neki posestnik iz Barja k slugi stavbnega vodstva za osuševanja barja na stanovame ter ga razburjeno vpraša, zakaj da se zatvornica v Ljubljanici ne odpre. Sluga mu odgovori, da je zatvornica vendar odprta, čemur je omenjeni posestnik ugovarjal, da to ni res. Da ga prepriča na licu mesta ga je sluga peljal do jezu na Prulah in mu pokazal odprte zatvornice, nakar je dotični posestnik dejal: »Oprostite, jaz tega nisem videl, meni se je reklo: da je zatvornica zaprta.« Kar se tiče padavine se morajo kritični dnevi od 25.—27. junija 1919 po avtentičnih podatkih hidro^rafičnega gradbenega ravnateljstva označiti kot katastrofalne. Če pa je dne 27. junija 1919 vodomer na Vrhniki pri 102 m/m padavini kazal za 22 cm manjše vodno stanje kakor dne 13. februarja 1915 (najvišja voda Ljubljanice zadnjega desetletja) pri 71 m/m padavine, je to le dokaz, da odtok vode iz Ljubljanice nikakor ni bil po zatvornicah oviran. Da ni bila zatvornica v Gruberjevem prekopu pravočasno odprta, bi bila škoda na barju veliko večjega obsega nego je dejansko bila. Dasi je bila padavina ogromna in je bilo po opazovanjih hidro-grafičnega oiddelka gradbenega ravnateljstva vodno stanje Save dne 27. junija 1919 najvišje, kar se jih je opazovalo v zadnjih 18 letih, ni dosegla Ljubljanica vsled pravočasnega odpiranja zatvornic in sedanje večje odvajalne zmožnosti Gruberjevega prekopa niti one višine, pri kateri se je prej provizorični jez v Gruberjevem prekopu začel šele odpirati.« Podpredsednik dr. Žeriav.
lj Predrzna tatvina, V Slovnikovo prodajalno oblek na Starem trgu jc prišla 3. t. m. družba dveh moškh in dveh žensk, ki je začela tam izbirati obleke, češ da jih bodo kupili kar deset. To priložnost so porabili za tatvino, k se jim je pa vsled pazljivosti prodajalke ponesrečila. Pri izbiranju oblek je spravila ena izmed žensk pod krilo dve celi obleki, ki sta padli od nje, ko je prodajalka priskočila, Cigan Matevž Gril, ki je bil tudi v tej družbi, je tatico skrival pred očmi prodajalke, da bi je ta ne opazila. Ko jc prodajalka tatove spodila, je cigan ostal v trgovini in razlagal svojo nedolžnost. A n mu nič pomagalo, moral je s stražnikom, Tudi včeraj pri razpravi sc je delal čisto nedolžnega. Prcdkaznovan jc samo 27krat zaradi vlačuganja in tatvine. Vse kazni pripozna, samo tega ne, da je bil v Ljubljani pred 15. leti osem mescev zaprt zaradi tatvine. Sodišče ga je obsodilo zaradi poskusa hudodelstva tatvine z uporabo izredne milosti, ker ima skrbeti za 6 otrok in ker je božjasten, na 3 mescc težke ječe.
lj Absolventinja trgovskega tečaja, vešča slov. stenografije in strojepisja išče primerne službe, in sicer v Ljubljani. Pojasnila daje posredovalni urad za bcgunce v Ljubljani.
Razne novice.
som »Psychic Magazine«, norvemberska številka 1914, gospodu Pavlu Lagardinu, sotrudniku lista »Petit Parisien«, povedala nastopno: »Približno pred desetimi leti mi je neka" nemška dama višjih krogov prinesla ulitek iz mavca, ki je predoče-val posnetek desne roke neke baje imenitne osehe. Ulitek je bil izvrstno izdelan ip črte dlani so nosile zelo zanimive znake. Široka in globoka glavna črta je po-kazovala človeka izredne inteligence, obenem pa tudi vihrave domišljavosti in neizmernega ponosa. V drugi tretini svoje dolžine je bila okr en jena proti mesečevem griču, kar znači -r- blaznost. Ko sem to povedala, je dama odprla svojo obsežno listnico ter je iz nje potegnila dve fotografiji Viljema II. ,Pred vami je ulitek roke nemškega cesarja,' je rekla. ,Po sebi je umevno, da ulitka leve roke nisem prinesla, ker jo je lahko spoznati. Obdržite fotografiji — in daj Bog, da ste sc molih v svoji sodbi.' Dlani prestolonaslednika sem videla v ulitkih in v foto-grafvah. Na njih sem opazila nezmotljive znake nasilne smrti. Dan in ura njegovega rojstva ga izpostavljata skrajno nesrečonosnim vplivom. Viljem II. umrje v blaznosti in v fizičnem razsulu, njegov sin pa bo umorjen. Tako končajo Hohen-zolleiji!« Bodočnost pokaže, koliko je na tem :esnice. Pripomnim, da je madama de Thebes pred par leti prorokovala j po-leku in zaključku svetovne vojne. Marsikaj ie pogodilo. O tem so svoječasno poročali tudi naši listi, toda v pot/orjeni, za Avstrijo in Nemčijo ugodni oblik'., — Z.
r Osemletni deček odlikovan z zaslužnim križcem. Te dni ic prinesel iranc ).>k' list »Journal Officiel* poročilo, da ie bil osemletni deček Roger Bavou < odkkovan z zaslužnim križcem. Najzajemljivejše pri tem je to, da so odlike/vali dečki za čin, ki ga je izvršil že lela 1914., torej k?kor triletno dete. V oi:cieiiiem naznanilu se g'dsi' »R. B. se je ko triletno d»te branil pozdraviti nemške vojake, ko so prispeli nemški oddel':i do Sa.rt Die, d«">k!f r ga niso .v t«mu prisilili lemški častniki. Ko jc pozneje prikorakal 43. prapor francoskih strelcev do rečenega kraja, je navdušeno vskliknil: »Mamica, Francozi prihajajo!« Za ta dva čina so malega R. B. najprej vpisali v častni seznam, a zdaj je bil odlikovan z zaslužnim križcem.
r Diamanti v Ameriki. Uprava carinskih uradov v Newyorku izkazuje ogromno naraščanje diamantov in draguljev sploh, zakaj carina za te rečene potratne predmete znaša dnevno nič manj ko 200 tisoč funtov šterlingov V enem zadnjih dni se je s Holandskega pripeljalo toliko diamantov, da je znašala carina od njih 65.000 funtov šterlingov, a od diamantov iz Velike Britanije pa 16.000 funtov šterlingov. Že pred letom dni je izkazovala Amerika več kot polovico vseh diamantnih zalog celega sveta.
reč, ker je čas, da izgine iz gledališč fra-karska slovenščina in jo nadomesti živ jezik; pa molčimo, da ne zaidemo v abecedno pravdo!	F. B.
pr »Žena — vrag« v dramskem gledališču. Ta najboljša Schonherrova igra je po malem številu oseb, močni notranji dramatizaciji in brez zunanjih efektov doseženem velikem uspehu, pač ena najboljših iger svoje vrste, drama v pravem pomenu besede. Klasični so dvogovori; v fi drami je dosegel Schonhcrr brez dvoma višek svojega stvarjanja; čudovita napetost drame drži poslušalca od besede do besede kakor v kleščah. Pač ena onih redkih iger — in to je dobro, da si zapomnimo —, ki ima na odru večji učinek ko v knjigi. Ravno ta dobra drama pa zahteva od igralca celega umetnika, vsaka napak izgovorjena beseda, vsaka kretnja je velikega pomena za dramo, Bal sem se za to dramo in reči moram, da sem bil presenečen, igralci so storili vse, da so nam res podali dramo tako, kakor je napisana do zadnjih psiholoških odtenkov; bila je skrbno in resno naštudirana. Najbolj nam jc ugajal seveda Skrbinšek, ki je stopnjevajc podajal to, kar je imel podati in je bilo le v njegovo korist, da je glavno silo prihranil za višek. Njegova smrt na odru je bila nekaj, kar redko vidimo na našem odru, Dobro je pointiral zvijačno naravo, ki se jc v nasprotju s slabotnim telesom toliko bolj razvila. Tako ekonomično ni ravnal g. Martinčevič; on nam je že v prvem dejanju podal veliko premnogo, da bi mogel v višku in pri katastrofi drame šc stopnjevati. Ekonomično razpolaganje s sredstvi je pri igranju sila važno, toliko bolj v takih dramah, ki ne zavise od vnanjih efektov. Sicer pa vse priznanje; razvil se bo v dobrega ljubimca; ugajal nam je v mimiki, s katero je izrazil marsikatero potezo lov-čevega značaj. Gospa Paulinova jc bila nekako na sredi med Skrbinškom in Mar-tinovičem; s sredstvi je razpolagala precej skrbno, le premalo triumfirala jc v svoji vražji ženski naravi. Posebno pa sc mi je zdel ponesrečen konec, ko jc ona napravila nekak tragičen obraz, ali kaj, namesto, da bi z zaničevanjem in triumfalno stala tam ko odurna zmagovalka nad možema: Tako je tudi zapisano v drami. Jezika ne moremo grajati, tistega »v« nam-
VESTNIH ORLOVSKE ZVEZE
Tabor v Celju dne 27. t. m.
Spored tabora je sledeči: Po prihodu vlakov iz Ljubljane in Maribora na kolodvoru sprejem gostov.
Sprevod se razvrsti tako-le: Konjenica, zastave Orlov v kroju, Orlico, naraščaj, narodne noše, Orli v civilni obleki in zastopniki društev. Pomikal sc bo sprevod izpred kolodvora iz Krekovega trga po Cankarjevi ulici, po cesti kralja Petra na Glavni trg k maši v župno cerkev. Po maši se pomika sprevod po Gosposki ulici na Dečkov trg pred Narodnim domom: Tu bode tabor. Govore dr. Vrstovšek, zastopnik Orlovsko Zveze itd. Po taboru odhod po Prešernovi ulici, Kralja Petra cesti, Miklošičevi ulici, Gregorčičevi ulici na telovadišče. Tu razhod in zlet netelovad-cev na Stari grad, telovadci pa imajo med tem skušnjo. Ob 12. uri obecl. Ob 2. uri popoldne javna telovadba Orlov, Orlic in naraščaja. Po telovadbi ljudska veselica, koncert orlovske godbe iz Sv. Petra v Sav. dolini.
Prijave za kosilo. Ona društva in Orlovski odseki, ki žele kosilo, naj javijo skupno število Celjskemu Orlu. Kosilo, obstoječe iz juhe, mesa in prikuhe stane za osebo 6 kron. Priglasiti bi se bilo takoj!
Iz Češkoslovaškega se je danes ponoči vrnila slovenska Orlovska deputaeija. Po 18dncvnem potovanju po Češkem in Moravskem so vsi p-im -,->vdu-šenja! Več sledi!
Javna telovadba Ljubljanskega okrožja Orlov obeta biti v Mostah dobro obiskana. Bratske odseke okrožja so po-zivlje, da se v čim večjem številu udeleže izleta v Moste. Ob 3. uri popoldne pred cerkvijo sv. Petra na svidenje!
»JUGOSLOVANSKA KNJIGARN*« V LJUBLJANI
priporoča:
Čech, Izlet gospoda Broučka v XV. stoletje. Popularni češki pisatelj postavi malomeščanskega filistra polpretekle dobe v čas husitskih bojev. Avtor je napisal tu prvovrstno satiro na generacijo svoje dobe. Vsa ostrina te satire obstoji v tem, da primerja s človekom 19. stoletja silnega Čeha husitskih časov. Malodušni Brouček preživlja z enookim titanom Žiž-ko krvave borbe in opazuje ponosno, odporno silo in žilavost Čeha iz pradavnine. V knjigo, ki je pisana z bogato pestrostjo, je nanizanih mnogo značilnih karakteristik vodilnih mož. Prevod jc dober in knjiga sploh priporočljiva. Cena broširanemu izvodu je K 5.50,
Dickens, Povest o dveh mestih. Dolgo se je pripravljal mračni Britanec k temu velikanskemu delu. Žc se jc vračal iz svojega slovitega, triumfalnega ameriškega potovanja, ki mu je, kakor znano prineslo toliko občudovanja, lavorik in anglosaške hvaležnosti. Dolgo je pisal kratki uvod k knjigi iz katerega se tako čisto zrcalita dve najponosnejši besedi 18. stoletja, Pariz — London. Velika francoska rcvolucija je našla v tej grandijozni knjigi svoje najčistejše zrcalo, odblesk v njem pa sta našla tudi dva orjaška narodna živ-Ija, francoski in angleški. Posamezni odlomki, kakor »Gospa Defarge še vedno prede«, so pisani z nedosežnim umeva-njem psihe obeh pokolenj takratne dobe. Poglavja, kjer opisuje Dickens naraščujo-čo jezo predmestja, ki se počasi zgosti v strašanski krik zblaznele obupane generacijo, v krik, ki je spremljal vso dobo francoske revolucije in se počasi izzvenel v zmagoslavje Bonapartovih armad, v teh poglavjih jc Dickens našel največjo silo svoje pripovcdovalnc moči. Knjiga velja broširana Kil, vezana K 16.50.
&psrovizacš3a.
a Užigalice tvrdke Perdan sc bodo prodajale od torka 22. julija naprej po sledečem redu: Na vsako glavno sladkorno izkaznico za junij (brez odrezkov) se dobi 1 zavitek (10 škatljic) užigalic. Škatljica užigalic stane 30 vin. in sc prodajajo v sledečih trgovinah: v I, okraju: Na izkaznicc št. 1 in 129 pri Ravhckarju, na št. 2 in 9 pri Brczovarju, na šl. 3 pri Pcrdanu, na št. 4 in 6 pri Zirkelbachu, na št. 5 in 10 pri Mehletu, na št. 7 in R pri Friedrichu. — V II. okraju: Na izkaznice št. 11 in 19 pri Schifferju, št. 12 in 21 pri Trdini, št. 13 in 16 pri Tavčarju, št. 14, 22 in 73 pri Sc-verju. št. 15 in 24 pri Mihcliču. št, 17 in
26 pri Skubicu, št. 18 pri Deržaju, št. 2f) pri Jerančiču, št. 23 in 27 pri Kavčiču. — V II. okraju: Na izkaznice št. 25 in 30 pri /rtačniku, Tržaška cesta, št. 28 pri Sokli-5u, št. 29 in 31 pri Slemenšku, Rimska ce-rta, št. 32, 33, 34 in 36 pri Tenenteju, št.
15	in 40 pri Packu, št. 37 in 38 pri Le-jkovcu, št. 39 in 41 pri Škerjancu, Poljan-tka cesta. — V IV. okraju: Na izkaznice it 43 in 48 pri Medici, št. 44 pri Jemecu, H. 42, 45 in 49 pri Ješetu, št. 46 in 50 pri Šlbertu, št. 47 pri Leskovec - Medenu. — ]f V. okraju: Na izkaznice št, 51, 55 in 61 >ri Stranzerju (Dunajska cesta), št. 52 in
16	pri Planinšku, št. 53, 57 in 58 pri Krivi-!U, št. 54 in 62 pri Megliču, št. 59 in 60 *ri SvetliČu, št. 63 n 64 pri Stupici. — V
VI. okraju: Na izkaznice št. 65 in 74 pri
Štravsu, št. 68 pri Simončiču, št. 67 in 69 pri Lcgatu, št. 68 in 72 pri Omanu, št, 70 pri Mencinger Tomažu, št. 71 in 95 pri Druškoviču, Tabor. — V VII. okraju: Na izkaznice št. 75, 76 in 77 pri Škanderju, št. 78, 79 in 80 pri Bergantu, št. 81, 82 in 83 pri Berniku, št. 84, 85 in 86 pri Skubicu, št, 88, 89 in 90 pri Zormanu, št. 91, 92 in 93 pri Suhadobniku, št. 87 pri Noču.
—	V VIII. okraju: Na izkaznice št. 94 pri Štef. Mencingerju, št. 96 in 97 pri Lind-tnerju, št. 98 in 101 pri Suhadolcu, št. 99, 100 in 102 pri Kugovniku, št. 103, 104 in 105 pri Gerjolu, št. 106, 107 in 108 pri Tro-hi, št. 109 pri Stravsu, Škofja ul. (VI. okraj).
—	V IX. okraju: Na izkaznice št. 110 pri
Klemencu, št. 111, 112 in 113 pri Fojkarju, št. 114 pri Marenčetu. — V X. okraju: Na izkaznice št. 115 do 120 pri Javorniku, št. 121 do 126 pri Murniku, št. 127 do 133 pri Kušarju, št. 134 do 136 pri Mariji Mesec. (Št. 129 je odkazana I. okraju in se dobe užigalice pri Ravhekarju Pred Škofijo.)
V vlaku je pozabila dne 30. junija t. 1. na progi Maribor-Ljubljana košara z obleko ter rojstnim in drugimi listinami gospodična An^i Kastelic iz Fužin pri Lub-ljani, p. Sp. Hrušica. Pošten najditelj se prosi, da pošlje najdeno košaro na tu navedeni naslov. Košara je bila odprta ter je iz listin razvidno lastnice ime in bivališče.
Pozabila je pri izstopu iz večernega vlaka št. 39 v Ljubljani dne 9. t. m. g. Katarina Kmetetz svojo usnjato ročno torbico z vrednostno vsebino in naslovom. Oseba, katera si je isto prisvojila, je bila opazovana in sc jc sedaj izvedela; zaradi tega se ista opozarja, da naj, ako se hoče zakonov in sodnije izogniii, tujo last takoj lastnici nazaj izroči.
Dotična oseba, ki je v Kranju na kolodvoru v torek dne 8. t. m. zjutraj okoli 8. ure vzela z avtomata na peronu rujav zavitek z naslovom, in je bila pri tem opazovana, se opozarja, da istega takoj vrne na dotiČni naslov, drugače se bode sod-nijsko postopalo.	3
Jprejme jJ^ Jj^g
tden dnevni krojač in eden za veliko »oljše delo. Martin Mnhkola, Ljubljana, Ip. ŠlSka 79.
ImRFR V0lika tridelna belo pleskana J11101 U« se proda »ulica Staro pravdca Ul. L nad.
>0Sl6l|6 PO 60 K., modrece kakor tudi
rsakovrstno drugo hišno opravo priporo-!ata Brata Sever, zaloga pohištva in apetniSka delavnica, Ljubljana, Marije 'erezije cesta, Kolizej.	4300
ličn v bližini Ljubljane, najraje na iluil črti Ljubljana-Domžale, primerno a manjšo trgovino, želi prevzeti mlad akonski par. Naslov: Jožefa Sušnik, finska trgovina Stepic, Spod. Šiška.
»redam eno vlnsKo sesaiko metrov
:evij. Izve se naslov pri upravništvu ega lista pod št. 4210.
Jprejme se jjgj^Jg
z dežele, močne poza takoj, UGHIG stave za vsa hišna lela, katera bi imela veselje do otrok. ?lafta po dogovoru. Osvald Dobeic v Ljubljani, Martinova cesta 15.
'zurjena InhaPira 80 išCe za takoj za RUlIUlIlO Zagreb. - Mesečna daCa K 120-— ter hrana in stanovanje, 'redstaviti se je, Resljeva cesta st. 15 iri gospe) K. Dolenc.
pnfclfl vn7iplri vrtni stoli in 2iCne p0_
lUolll iU/jIUM, steljne vloge (mreže) i dospele. Brata Se ver, Ljubljana, M a-Terezile cesta 13.
velikega, lepega, leto starega, švedsko-ovčarskegapsa. Ljub-Cerkvena ul. 5.
gospodinje
riletno dekle
Sče službe
^pniku ali drugem bolehnem gospo-Ponudbe na upravo lista pod ro Gospodinja <174.
Mmm v Prešernovi ulici št. 9
W priporoča v Ljubljano potujočemu Učlnstvu.	3407
Resna ženitbena ponudba.
Izobražen uradnik (Srb) 37 let star, dobro vzgojen, z denarjem v bankah in gotovini — 100.000 kron, ima 2 otroka, za katera bo sam skrbel, čc bi bodoča žena ne hotela, se želi seznaniti v svrho ženitve z vdovo v starosti od 28—37 leta, zdravo, brez otrok in resno. Imeti mora približno odgovarjajoče premoženje. Prosi se pošiljati samo resne ponudbe nu upravo tega dnevnika pod Šifro »Kornjič« s fotografijo in pogoji do 31. jul. Tajnost zajamčena.
prvovrstno blago, več vagonov, se takoj odda franko kolodvor Ljubljana. Pojasnila daje L Jugoslovanski anončnl in lniormačnl zavod Beseljak & Božanc Ljubljana, Frančevo (Cankarjevo) nabrežje 5.
* Konten! 4»
prašek za perilo, je edini pralni prašek, kateri da perilu lep duh, ga dobro desinfiscira in naredi perilo snežno belega Za vsakega bolnika je neobhodno potreben. Izdeluje so edino le v laboratoriju med. drogerije B. Šinkovec, Kranj, glavna zaloga za Ljubljano drogerlja I. C. Kotar, Volfova ul.
Dva krojaška pomočnika
sprejme takoj Vekoslav Jesenšek, Zagorje ob Savi.
Hrana in stanovanje istotam.
letnik 1917, zajamčeno naravno se odda v večjih množinah franko Ljubljana po K 8-50 liter. Pojasnila daje I. Jugoslovanski anončni ln ialormačnl zavod Bezeljak in Božanc, LJubljana, Cankarjevo nabrežje 5.
Bodbina Velkavrh naznanja vsem znancem in prijateljem pre-tužno vest, da je nepozabna hčerka, sestra, snaha in mamica
Ana vdova Vreček. ro]. Velkavrh
danes ob 10. uri po daljši mučni bolezni previdena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb pokojnice bo v soboto 19. t. m. ob 10. uri dopoldne na domače pokopališče v Tupaličah.
Preddvor, dne 17. julija 1919.
Miha in Marija Velkavrh, starši. Marija, Lojzka in Berta Velkavrh, sestre. Vinko in Anastazija Vreček, otroka. Neža Vreček, tašča.

eroforvn-W@rk
KARL S. TREBITSCH D6v6ny, Požun, Dunaj, Bern. | Evidenčna pisarna: Dunaj VS., Mariahilferstr. št. '/5.
Dobavljali zamoremo ob proslem izvozu
AE.-W, angl, pralni prašek lug
vodotopno steklo giaubarjevo sol grenko sol krvnolužno sol klorokisll kalij antlklor železno gallco žvepleni lug vinsko kislino ceresln naftalin
io prevozo:
soda bikarbona
žvepleno kislino
saipetrovo kislino
marmorno moko
vazelin
karbid
fenol
bakreno gallco salmiiak karbolinej jelenovo sol benzoe kislino bencolo kisli natron
kaolin
jedki kalij, galun klorov kalcij klorov kalij klorovo magnezijo
talk
solno kislino natrijski perborat žvepleno kislino ilovico
mravljično kislino klorov cink klorov clnkastl lug
in razne druge kemikalije.

izvezena feolioovoakinifl
torskih del, ter samostojna koresponden-tinja. ki ima veselje do trgovine, sc takoj sprejme. Reflcktira se samo nn prvovrstno moč. Cenjene ponudbe pod Šifro: „Samo-stojna" poštni predal 38. Ljubljana.
bukova, metorska, se kupijo. Ponudbe franco Ljubljana na 1. jugoslovanski anončni in inlormačn« zavod Bosel,ak & Rožanc, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
Laneno seme
kupuje
ljubljanska kaitizrcljalna druZba
Ljubljbna, Bletveisova cesta 18.
Blagajničarka
s prakso, starejša in dober
korespondent
železninske stroke se sprejmeta. — Naslov v upravi „Slovenca" pod št. £190, ako znamka.
i konje u inje
fido laneno o:ie zsms
na upravo „Slovenca pod »Franske«.
f3i©5, rudeco čebuSjo
in drugo sočivjo, dalje žeto v vefiii množini dostavno na hrvatsko postajo prodaja
H. Novak, Zagreb, Mal;s'mirska 64,
£S& skladišče
v Ljubljani se išče. Ponudbe na kup-čijsko pisarno MERKATOR, Ljubljana, Jurčičev trg 3.
Iščem za večje župnišče na Dolenjskem
kuharico
veščo kuhati za gospode in družino. Ponudbe na upravo ,Slov.' pod št. 4236.
Generalna reprezentanca ^
za kraljestvo SHS
za baterije, žarnice, elektrotehniko
Izdelki svetovnih angleških in slovanskih tvrdk.
Janko Pogacar, HSfeHSBSi
Skladišča, pisarne in razstavni lokal
Mestni trg 25.
po dnevnih cenah. Ako se konj pone sreči, pridem tudi sam ponj ali pa na pismena ali brzojavna sporočila.
loan marinSeh, mesar,
Gilnce pri Ljubljani.
ŠKROB
najboljša kvaliteta, posebno izvrsten za ovratnike in manšete od 5 klg višje po povzetju po-
šilia	S. D. Petrovič
Otok, Slavonija.
Fino francosko
pnevmatiko
plašče ln cevi
priporoča IGN. VOK, špecijalna trgovina šivalnih strojev m koies.
Ljubljana, Sodna ul. štv. 7.
Zidarje in stavbinske delavce
sprejme v trajno delo proti dobri plači (ua zunanjih stavbah preskrbljeno
stanovanje in hrana)
stavbenik larosiav Breuer, Ljubljana
Gosposka ulica 8.
Moko, pšenico, koruzo I
ječmen, oves, otrobi i. dr. dež. pridelke in proizvode ™
ŠSI Samo na c/ebelo!	nudi	Samo na debelo! @
Ivan Dumič, Zagreb, Zrinjevac 15. Tel. 22—69. 4053
40 lesnih delavcev
se rabi takoj za sečno smrekovega lesa. Pogodnina za en mJ znaša K 6{i0. Stanovanje v gozdni baraki, živež so dostavi iz rudniškega konzuma po cenab, kakor drugim rudniškim delavcem. — Rsflcktunti naj sc zglasijo pri
ravnateljstvu Trboveljske premogokopne družbe
v Zagorju ob Savi.

Hrvatska
pni
n Zaarebu.

#6szii9 na sil
Izvanredna clavna skupština dion:čara Hrvatske eskomptne banke obdržavana dne srpnja 1919. zaključila je povisiti dioničku glavnicu
od K 20,000.000*— n® i! 50,000.000'-
Ravnateljstvo Hrvatske eskomptne banke izdati če povodom ovoga zaključka sada
Nom. K 10,000.000 — t. j. 25.000 kom. novih dionica po K 400 -
uz slijedeče uvjete:
1.	Dioničari imadu za svake u njihovom posjedu nalazeče se dvije dionice (pojedine se dionice ne uvažuju) pravo na jednu novu dionicu g. 1919. (em. XI.).
2.	Cijena za nove dionice, koje dioničari žele preuzeti na temelju posjeda starih dionica ustanovliena je sa K 930'— po komadu.
5. U svrhu prijave prava na nove dionice imadu se stare dionice u razdoblju Od 21. srpnja dO 14. kolovoza 1919. predočiti u obično poslovno doba na glavnoj blagajni Hrvatske eskomptne banke u Zagrebu ili kod njenih poJružnica u Osijeku, Petrinji, u Vin-kovcima i Križevcima.
Istodobno s prijavom imadu dioničari za svaku novu dionicu uplatiti u gotovom iznos od K 930*— i kamate na taj iznos od 1. siječnja 1919. do dana uplate. Dio-ničar, koji nije tim načinom izvršio svoje pravo opcije na nove dionice, gubi to pravo.
4.	Take predočene dionice providiti če se s opaskom „pravo na dionice XI. emisije 1919. izvršeno", te če se povratiti dioničarima zajedno s potvrdom o učin enoj uplati.
5.	Nove dionice izručiti če sc kasnije dioničarima uz prcdočtnje potvrde o uplati na nove dionice.
6.	Razlika izmedju naslovne vrijednosti i emisijonog tečaja novih dionica privesti če sc po odbitku troškova em sije pričuvnoj zakladi.
7.	Posjednici novih dionica udioničtvuju na dobitku, te na svim dioničarima pripadajučim pravima počevši od 1. siječnja 1919.
U Zagrebu, dne 18. srpnja 1919.
Ravnateljstvo Hrvatske eskomptne banke



ZDRUZENE OPEKARNE

F. R Vidic & Komp., Vič
prej: nudijo
IVAN KNEZ. Brdo
Ml
i zarezane strešnike
in
• ••
CRKEmi
zidno opeko
Vprašanja na: F. P. VIDIC & Komp., Ljubljana.
Zidar je * tesar je
večje število sprejme v stalno delo na Jesenicah proti najbolj&i plači,
stanovanje v barakah,
Ustni skupni kuhinji Ltd. pod vodstvom zidarskega pol.rja gospoda Angelo tfattelina,
stavbeno podjetje Zglasiti ao jo v stavbeni pisarni Marije Terezije cesta štev. 10.
Viljem Greo.
m- TRGOVCI
ln vsi dragi, kateri imajo kaka plačila v Nemški Avstriji, lahko dobilo
nemški denar
v vsakem znesku pri »POSOJILNICI V GORNJI RADGONI" potom Izmenjave za Jugoslovanskega.
Stenice
uniči z zalego vred v najkrajšem času
„Stenlcol"
ki ga po povzetju razpošilja po celi Jugoslaviji Drogerija „Sanitas"v Celju. — Cena steklenici 3 K in 6 K. — Manj kot 6 steklenic se ne raz-pošilja Zavojnina in poštnina se računa najceneje.
Ia trapistovski ■
v vsaki množini kakor tudi ostale mlečne Izdelke
Ivan Horvatih,
mlekarstvo in sirarstvo
Zagreb, Ilica b. 69.
Sir
ISCe se
uradnica
ki je vešča računstva in knjigovodstva pri lesni stroki.
„imPEX", Ljubljana.
Kupi se:
1 vagon bukovega oglja, 50 1 bencina,
1	pisalni stroj. 1 decimalna tehtnica
Proda se:
100 hI ali manj izborncga dalmatinca, 50—600 kg repn. semena po dnev. ceni, večja množina močnih možkih čevljev, ročno delo, na debelo,
2	zlati uri .Schaffhausen".
Ponudbe sprejema: Kupčijska posredovalnica „fllerkator" Ljubljana, Jurčič, trg 3.
Priporočamo edino tovarniško zalogo
Šivalnih strojev
za rodbino in obrt ter njih
posameznih delov.
Istotam se dobijo potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter galanterijsko in manufakturno blago za Obleka.
jOS. PETELINC, Ljubljana, Sv. Peira nasip.
za vodo desno.
Prodaja se pri ,,Balkantl" dokler traja zaloga črno voSčeno
čistilo za črevlje
v škatljah srednje velikosti. Ducat stane K 18-50. Oddaja se najmanj po 12 ducatov.

4021 (4)
EMISIJA DIONICA
HRVATSKE POLiJODJEIiSKE Bfl^KE DlOfiIČAf*SKOGfl D^OŠTVfl
————g gnmmhhmbmmmbbbmbbbhmmmbbmbmbmbmmmhmmhimmbbmmbmbnmam	*** "v j r,x! npibm—1
POZIV NA POTPISIVANJE.
Na temelju zaključka glavne skupštine od 29. travna 1919. kao i na temelju ustanova čl. 8. i 9. društvenih pravila povišuje ravnateljstvo Hrvatske poljodjelske banke dioničarskoga društva dioničku glavnicu toga zavoda za K 2,500.000"— to jest
od K 5,000.000 — na K 7,500.000 —
izdanjem novih
50.000 dionica jedinica po nominalnoj vrijednosti od K 50'— ili 5.000 „ desetica «	» „ 500 —
i to na ove uvjete:
1.	Posjednici starih dionica imadu pravo na svake 2 stare dionice preuzeti 1 novu u z cijenu od K 70'— za jedinice,
odnosno K 700*— za desetice. U tu svrhu moraju predočiti stare dionice, na kojima če se označiti, da je ovo pravo opcije izvršeno. Posjednici potvrda o optiranim odnosno dodijeljenim dionicama posljedne emisije (od 28. veljače t g.) imaju takodjer te po-tvrde predočiti, na kojima če se označiti, da je pravo opcije izvršeno.
2.	Dionice, za koje ne bude izvršeno pravo opcije, prepuštaju se slobodnoj subskripciji uz cijenu od K 85#— za jedinice, odnosno K 850*— za desetice.
3.	Subskripcija počima na 10. srpnja pa traje do 10. kolovoza t. g.
4.	Kod potpisivanja ima se odmah uplatiti čitava kupovnina za sve potpisane dionice zajedno sa naknadom kamata od l.siježjija 1919., koja se ustanavljuje sa K 2"— za jedinice odnosno sa K 20— za desetice tako, da se za optirane dionice ima uplatiti ukupno K 72— odnosno K 720—, a za slobodne K 87'— odnosno K 870—. Zato čc sve nove dionice sudjelovati na dobitku za god. 1909., pa če im prema tomu pripadati pravo na dividendu, koja teče počam od 1. siječnja 1919., a ostala če prava moči iz-vršivati samo oni vlasnici dionica, koji budu prema čl. 14. društvenih pravila upisani u knjigu dioničara.
5.	Citavi višak, koji se plača povrh nominalne vrijednosti ovih dionica osim kamata, pripaja se po odbitku odnosnih troškova pričuvnoj glavnici zavoda.
6.	Dionice glase se na ime, pa če se izpostaviti i potpisateljima uručiti uz povrat potvrde o uplati u rokuj, koji če biti naknadno objavljen. Svaki potpisatelj treba da naznači čitljivo i točno uz ime i preizme, na koje bi imale njegove dionice glasiti, takodjer svoje zanimanje te pobližu adresu, na kojo če mu se dodijeljene dionice dostaviti ili novac povratiti. Ravnateljstvo pridržaje si pravo slobodne dodjelbe onih dionica, koje budu potpisane na temelju slobodne subskripcije.
7.	Potpisivanje i uplačivanje starih dioničara s pravom prednosti na ove dionice obavijla se na blagajni Hrvatske poljodjelske banke u Zagrebu, kod njezinih podružnica na Rijeci i u Sarajevu, kod ispostava u Bribiru, Cabru i Hreljlnu te kod podružnice Prve hrvatske štedionice u Osijeku i podružnice Jadranske banke u Splitu. Potpisivanje i uplačivanje novih dioničara na temelju slobodne subskripcije obavlja se osim kod gornjih zavoda još i kod svih hrvatskih seljačkih zadruga. Odnosni dopisi, stare dionice kao i uplate mogu se poštom slati na spomenute naslove.
U Zagrebu, 28. lipnja. 1919.
Ravnalelislvo Hrvatske poMelske Danke dioniMoga M\n.
^J^C^S) a&r, (čjs^r^S) ^^r^S) (^of^^S)


M
it,